Družboslovne razprave, XXII (2006), 53 113 Andrej Pinter, 1975–2006 Sredi septembra nas je pretresla tragična vest, da je preminil komunikolog in družboslovec doc. dr. Andrej Pinter. Že v svojih študentskih letih na Fakulteti za druž- bene vede je bil legenda tako med študenti kot med profesorji. V drugem letniku je na primer napisal seminarsko nalogo z naslovom Televizija je najprej v televiziji, šele potem v gledalcih: poskus teorije (televizijske) komunikacije, ki je obsegala kar 294 strani. Za to seminarsko nalogo je dobil tudi fakultetno študentsko Prešernovo nagrado, kar je posebnost, saj to nagrado študentje običajno dobijo za diplomska dela. Za diplomo je kasneje dobil še univerzitetno Prešernovo nagrado za študentsko raziskovalno delo. Leta 2003 je pri prof. dr. Slavku Splichalu doktoriral z disertacijo Javna sfera kot mnenjski prostor: odsevi klasičnih idej v sodobnih teorijah. Že leta 1999 je izšel njegov prevod znamenite knjige ameriškega filozofa Johna Deweyja Javnost in njeni problemi, na katerega je bil posebno ponosen. Leta 2005 je izšla njegova znanstvena monogra- fija Sodobne teorije javne sfere. Veliko je objavljal v uglednih znanstvenih revijah – v domačih: v Časopisu za kritiko znanosti, Teoriji in praksi, Družboslovnih razpravah, Javnosti, in v tujih: v Journal of Communication Inquiry; Knowledge, Technology and Policy; International Journal of Public Opinion Research in drugih. V septembrski številki Journal of Communication, ki je osrednja komunikološka revija, je objavljen članek Galine Sinekopove z Eastern Washington University na temo sodobnih teorij javnosti, ki na več vidnih mestih citira delo Andreja Pinterja – Andrej bi bil na to po- nosen, žal pa je revija prispela dva tedna prepozno. Na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za docenta, sodeloval je v raziskavah Peda- goškega inštituta, v zadnjih dveh letih pa je bil zaposlen v Znanstveno-raziskovalnem središču pri Univerzi na Primorskem. Kot predsednik Slovenskega komunikološkega društva je uspešno organiziral mednarodno konferenco podiplomskih študentov komu- nikologije, uredil in izdal zbornik razprav v angleščini ter organiziral interdisciplinarni simpozij ob obletnici rojstva ameriškega političnega filozofa Johna Rawlsa. Bil je človek širokih intelektualnih obzorij – ukvarjal se je s filozofijo, družboslovjem in komunikologijo. Med njemu najbolj priljubljenimi temami so bili kritični racionali- zem Karla Poppra, semiotika Charlesa Sandersa Peircea, kritična teorija javnosti Jürgna Habermasa ter pragmatizem in teorija javnosti Johna Deweyja. Kljub svojim izletom v filozofijo pa je bil Andrej vselej najprej in predvsem komunikolog – to je bila njegova temeljna identiteta in izhodišče vsega njegovega razmišljanja. Slovenska komunikolo- gija je z njegovim odhodom doživela nenadomestljivo izgubo – izgubila je prodornega raziskovalca, kreativnega iskalca novih teoretskih pogledov in plodnega pisca, skratka človeka, ki je utelešal odličnost znanstvene komunikologije. Andrej Škerlep