— 198 — Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike. Z velikim velikim začudenjem se je sploh unidan v Dunajskim vradnim časniku v nevradnim oddelku raz-jasnjenje bralo, zakaj de se še zdej ne dajo sodijski zapisniki (protokoli) v slovenskim jeziku pisati. Preden to razjasnjenje presodimo, ga podamo bravcam v slovenskim jeziku: wNa Krajnskim" — se tam bere — 3?je bila kakor je znano, več let navada, zapisnike v kazinskih zadevah tacih oseb, ki so le slovanski jezik razumele, tako izdelovati, de sodnik, ki je bil vodnik zaslišanja, in slovanskima jezika popolnama umen, je zatoženiga in pa priče scer v slovanskim jeziku izpraševal in zasliševal, pisavec pa, ki je bil tudi slov. jezika popolnama umen, je zapisnik v nemškim jeziku pisal. Deželno nadsod-njištvo vCeljovcu, ktero je spoznalo, de je to ravnanje §. 169 in §. 210 kazinske postave zares nasprotno, je skusilo to ravnanje odpraviti ter je 9. kimovca t. 1. vsim sodijam na Krajnskim ukazalo, de naj se pri pričah in tožencih, ki le slovanski jezik razumejo, za- pisniki v slovenskim in v nemškim jeziku pišejo, zraven pa prisežen tolmač pokliče. Pokazalo se je pa po enoglasnih naznanilih več kolegijalnih in posamesnih okrajnih sodnic, de ni mogoče, ta ukaz spolnovati, deloma zato, ker pisanje zapisnikov v dveh jezikih je silno zamudno in trudno, deloma in posebno pa zato, ker, po enoglasnih naznanilih deželniga nadsodnijštva za Koroško in Krajnsko in general-prokuratorja, scer vsi (??) vradniki naKrajnskim slovanski jezik tako razumejo, de zamorejo v njem govoriti in v zaslišanje poklicane zasliševati, de ga pa — razun malokterih — veči del pisati ne zna. Ker ta neznanost po naznanilih deželnih vradij se ne najde samo pri uradnikih, temuč tudi sploh v deželi, je ta skušnja prepričanje vtemeiila, de slovanski jezik sedaj še ni toliko izobražen, de bi se zamogel pri sodijah kot vradni jezik rabiti. To je deželno nadsodnjištvo in pa general-pro-kuratorja napotilo, ministerstvu pravosodja nasvetovati: de naj se tudi prihodnjič zapisniki, ki se z osebami na-pravljajo, ki le slovanski jezik razumejo in če ga tudi sodnik in pisavec razumeta, le v nemškim jeziku pi- v • CL sejo." ?5Na to je ministerstvo pravdosodja deželnimu nad-sodnjištvu na Koroškim in Krajnskim odgovorilo: de imata scer po postavi na Krajnskim in v slovenskih okrajnah Koroškiga nemški in slovanski jezik za sod-njiški jezik veljati, de naj se tedaj zapisniki s toženci in pričami, ki le slovanski jezik razumejo, pravilama v slovanskim jeziku pišejo, — de pa z oziram na razmere, ki sta jih nadsodnjištvo in general-prokurator razodela, mora za zdaj še izjema od te postave obveljati. Po tem je bilo tedaj dovoljeno, de naj se vselej, kadar se osebe le slovanskiga jezika zaslišujejo, če sodnik nima zapisovavca pri sebi, kteri slovanski jezik tudi ročno pisati zna, in če sodnik in zapisovavec jezik zaslišaniga razumeta, zapisnik v nemškim jeziku piše, zapis pa potem zaslišanimu v slovanskim jeziku pred bere. —Silne vzroke tega ukaza, ki se vpira na to, de je ročnost v pisanju slovenskiga jezika le malo razširjena, sploh na znanje dati, se nam je za to po-potrebno zdelo, de se napčnim razsodkam v okom pride.cc — Tako se glasi spis v Dunajskim listu. Kdo ga je spisal, ne vemo, — toliko je pa gotovo, de pisavec vkljub zgodovini in sedanjim uvladnimu jeziku od slovenskiga jezika, clo nič vediti noče, ker vedno le od slovanskiga govori. Ali morebiti s tem, de na naš jezik bije, vsi m slovanskim jezikam hoče vgodnost za pisanje zapisnikov odreči ? Zna biti. Kdo zamore vse skrivnosti današnjiga časa zapopasti! — Pa pustimo to, in preglejmo razjasnjenje. (Konec sledi.) 9 - 203 - Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike. (Konec.) Z velikim veseljem smo sprejeli mesca kimovca ukaz slavne riadsodije Celjovške , de se imajo sodijski zapisniki (protokoli) tudi v slovenskim jeziku pisati, ker smo iz tega razvidili, de višji vradije spoznajo potrebo, de v tako imenitnih zadevah, kakor so sudijske preiskovanja in na-nje se opirajoče sodne, *e v zapisnik ravno tiste besede zapišejo, kakor-šne so tožene in priče govorile, de po tem nobena zmota ni mogoča, pa. tudi noben izgovor, „jez nisim tega govoril" ne velja. Spoznali smo iz tega tudi in se veselili, de tiste pravice, ki so po ¦§. 160. in §. 210. drugim jezikam dane, so zagotovljene tudi nas i mu domačimu, —de tettaj zdej, kakor ravnopravnost za-pove, pride tudi nas jezik v kancelijske spise. Alj — kratko je bilo to naše veselje; — zagromeli po od vsih strani „Berichti", de to ni zdej nikakor mogoče, brez de bi bili rekli: kdaj de bo mogoče. ,?De se pa resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona,u ali po latinsko 7,audiatur et altera pars", ker v tacih rečeh, v kterih se ljudstva jezik sodi, imajo domači časopisi dolžnost očitno govoriti, kar je tudi samo visoko miini-slerstvo velelo, ko je izgovorilo, de se bojo pravični in brez strasti razglašeni prevdarki in nasveti radi poslušali. „Noviceu niso nikdar prenapetiga in nemogočig3 zagovarjale, in marsiktero reč, zavoljo ktere so bile one pred letam še križane, spoznajo zdej možje, ki so nam bili takrat nasprotniki, zdej pa so naši zagovorniki. Tudi to reč bomo mirno in tako razsodili, kakor je. Neznani pisavee DunaJHkiga li^ta pravi enkrat (bolj v začetku omenjeniga sostavka), de slovenski jezik še ni tako omikao , de bi se mogel pri sodijah kot vradni jezik rabiti" — drugikrat (bolj proti koncu} pa pravi* de ročnost slovenskima jezika je še premalo razširjena. - v To je pa dvoje; scer bi znali tudi reci: ker je pri nas po kmetih ročnost nemški ga pisanja malo razširjena, še ni nemški jezik tako omikan, de bi se zauiogel kot vradni jezik rabiti. Takiga krivigaraz-sodka vunder ne bo nihče zagovarjal. Vse drugo je jezik sam po sebi, — vse drugo pa znanost jezika. Ce pisavee v Dunajskim listu pravi, de je slovenski jezik premalo omikan, de bi se zamogli zapisniki v njem pisati, mu moramo naravnost reči, de to ni res — in mu bomo to tudi dokazali; — če pa pravi, de je ročnost si d venski ga pisanja pri vradni k ih premalo razširjena, mu moramo žalibog! to poterditi. Obcrnimo se k jeziku nazaj, in preglejmo; ali je res tako malo omikan; de ni za zapisnike? Zapisnik ni nič druziga, kakor zapis besedi, ktere se v kancelii govori. Ce se hoče kaj zapisati* se mora ja tudi govoriti; če se pa v kancelijah z ljudmi, ki samo slovensko govore, v mnogoverstnih rečeh le slovensko govore, izprašuje in odgovarja, tak mora ja slovenski jezik dovelj omikan biti, scer bi — 204 — elo govorjenje mogoče ne bilo; in noben čist Slovenec bi še ne bil pred godbo stal, in že davnej bi se bile mogle kancelije zapreti* Taka pa ni. — Pa pojmo še naprej. Noben pameten Slovenec .se ne bo scer s slovenskim jezik a m bahal, de je že zdaj toliko omikan, kakor nemški, laški, francoski i. t. d., čeravno ni jezik tega kriv, — pa tudi noben previdin Slovenec še ni terjal, de bi si gospodje v kancelijah med sabo po slovensko dopisovali, ampak njih jezik naj bo, kakor je bil nemški, kteriga po vrednosti spoštujemo. Ali — če na naš jezik, kakoršni je že zdaj, pravično mero položimo, bomo spoznali, de ni tak revež, de bi ga mogli le za duri postavljati. Ali se ne prestavljajo vse postave in ukazi v derzavnim in deželnim zakoniku ravno tako dobro, kakor so v nemškim jeziku? Ce vsiga vsak bravec ne razume, prašamo: ali tudi nemške, laške i. t. d. vsak Nemec, Lah i. t. d. razume? Ali so še ktero prestavo zavolj pomanjkljivosti slov. jezika prestavljavci na dolgu ostali ? Ali nimamo časnikov in bukev mnogoverstniga zapopadka v slovenskim jeziku? Ali se niso učile in se ise uče pra-vo8lovske reči v slovenskim jeziku? i. t. d. Lepo Vas tedaj prosimo: nikar ne natvezujte jeziku, česar so le tisti krivi, ki ga zanemarjajo! Iz tega je jasno kot beli dan, de nas jezik je že toliko in še veliko veliko bolj omikan, kolikor je omike za zapisnike potreba. —Druga je pa, če se od ročnosti slovenskiga pisanja pri vradnikih govori. Tu ne moremo in ne smemo imenovanimu pisavcu tajiti, de velika večina vradnikov na Slovenskim ne zna slovensko pisati, in marsikteri bi zares ne bil v stanu, zdej zapisnikov po slovensko izdelovati. Ali silno čudno se nam zdi, de če se ima §. 169. in §. 210. v naših sodnicah za druge p tuje ljudi, postavim za Lahe, Francoze i. t. d. spolnovati, za naše domače pa ne! Ce pa zdej ni mogoče zavolj imenovaniga zaderž-ka zapisnikov sploh v slovenskim jeziku pisati, vunder želimo zvediti: kdaj bo ta „zdejkC jenjal? in kdaj bo doba zmožnosti nastopila? Vsaka reč ima enkrat konec. Radi bi bili tedaj v imenovanim Dunajskim sostavku brali, de je gosp. generalprokurator, kteriga kot vsta-voljubiga moža spoštujemo, s slavno Celjovško nadso-dijo vred, ki je mesca kimovca tisti pravični ukaz dala, visokimu ministerstvu pravosodja, od kteriga smo z veseljem v imenovanim sostavku poterjenje brali, de je tudi slovenski jezik vradni jezik in de se imajo zapisniki s Slovenci pravilama v slovenskim jeziku (jie pa v zamudnim in nepotrebnim dvojnim") pisati, gotovo dobo nasvetoval, kdaj de se ima »polnitev ministerskiga ukaza začeti. Ce je resnica, de vsi slovenski vradniki tako slovensko znajo, de zamorejo s Slovenci govoriti, — če na dalje poterdimo, de takimu ni nobena težava v malo tednih se pisati naučiti, — če nam to veliko vradnikov spričuje, ki že zdej ročno slovensko pisati znajo, ki pred malim časam še nič niso znali, — če dalje pomislimo, de se slovnic in besednjakov ne manjka, in de je ena slovnica nalaš za sodijske gosp. vradnike kratko in dobro spisana, mora vsak, kterimu je za vstavo in vstavue ljudske pravice mar, poterditi, de se zamore ročnost slovenskiga pisanja v malo tednih zadobiti, če se kdo le vsakdan eno uro v njem vadi, ker je pravopis v slovenskim jeziku veliko lože kot v nemškim. In sej vradniki v zapisnikih ne pišejo za natis. S tem smo hotli do dobriga dokazati, de izuče-nje slovenskiga pisanja ni za taciga, ki slovensko govori, nobena težava, in de se ga le tisti straši, ki se ga nikoli vaditi ne začne. ;,Hinc illae Iacrvmae!^ Naj to odkritoserčno razjasnjenje tisti slavni gospodje pravično presodijo, kterim je naloženo, v stavne ljudske pravice ravno tako varovati, kakor sker-bijo,vde se vradnikara nemogoče opravila ne nakladajo. Ce kdo misli, de smo v tem razjasnjenju kaj nap-čniga terdili, prosimo, naj nam odkritoserčno odgovori — pa le pošteno in z dokazi,. ker le po ti poti se resnica razjasni, ne pa z natolcevanjem in čertenjem, ki je le orodje brezvestnih protivnikov slovenske ravno^ pravnosti. Ta pravda je gotovo imenitna, in zasluži, de se pošteno in pravična dožene.