Posamezna šrfcevill*:&b staue X X>ixi« L&to IV., ifev. 138, V CeSJu, foreR ilnie 5* decembra 1922. PwttnltiB slata 9 ptotittt. JUUIJdna ________ ____________________ Stane ictno 48 Din, raesečno 4 Din, za inozeinstvo letno 120 Din. i — Ogjasi 2a mm višine stolpca 40 p. Reklame rned tekstorn, J osnirtnice in zahvale 50 p. Posamezna ätevilka staue 1 Din I Izhaja vsaK foreSf* cetrteft In soboto. Uredniätvo Strossmajerjeva u). st. 1, I. nach-tr. Telefon Št. 55. Upravnl&tvo Strossmajcrjeva uL št. t prülicje. Telefon št. 65. Ls Racun kj. poStncga Cekovnega uiada siev. 10.066. «=3 EM. ULEK: V obrano Ljudskega vseučilisča v €elju. Mariborska »Straža« od. 27. XI. tl. je na svoj načhi uapadia tirkajšnje >Ljudsko vseučiliščc* in nieiie zaiaCH niojega predavanja »O odnošajih juznüi Slovenov napram katoliški cerkvi in papežem v srednjem veku in XVI. sto- letju za protestantske dobe.< Ker je pl- sanje tega lista zadosti /iiano pri na- sem Ijudstvu, bilo bi. odveč, če bi se spušcal v daljšo osebno polemiko s celj- skim izvcstiteljem tega lista. Zategadelj :>c hočem po možnosti omejiti samo na • sivarne izpravke članka: »Ljudsko vse- učHišče v Celju in resnica«. V tem claroku piše »Straža« o nasein prosvet- MCTii društvu, »da siri* nied ljudstvo niesto izobrazbe, resnfee, samo neres- urco, laž. nevero, celo sovraštvo!« O inenr trdi, da podajam pred »neukimi« posjušaki «nedokazane podmene kot gotova zgcxlovinska dejstva«. Ceravno sp-atla po gornji trditvi tuidi izvestitclj »Straže« med »neuke« — all morda za- liteva za sc izjemo? — vendar tnu mo- rain odKovoriti na njegova i'zvajanja v gori navodienem članku, ker tu sc gre /a cast našcga celjskega Lj. vseučiiišCa. Kot njegov tč. predsednik poslal sem v njegovo obrano listu ^Straži« rzprav- l-.e, ki jih tndi tukaj v »Novi \1obi-. w- cinoma ad Verbum priobčujeni. 1. Ni res, da je »na cel.iski1 Ijudski univerzi po predavanjih vsaka debata zabranjena.« Res je, da ima Ljud'sko vseučifiSče v Celju svoja od viade po- trjena PTavila in da-v nobenem para- t,rrafu teh pravil m stoji, da bi bile de- bate po predavanjih zabranjene. Kon- statiram, da so bili lansko šoisko leto l>oKlušalci pozvanr na debato in lia sc ,tc n. pr. po predavanjn g. prof. liernota /arcs vršila debata o njeguvm i/vaja- njih. 2. Ni res, »da nolicdeii resen znau- stvenik nc- taji derstva, da je sv. Peter brJ oziroma umrl v Rimu.« Res je, da jdasovrti1 nemški učenjak Ferdinand (jrejcorovius, ki je v Kral.ievcu (Könips- bor.v:) dovršil filozofijo in teolORÜo, tu zaTaidi tega valjda tudf g. dopisniku «?c- ri ornenjenega članka vero-üostojen pi- satelj, v svoii zgodovini nicsta Kima (Geschichte der Stadt Ro:n im A\rtte!- alter*) na str. J5— 17 I. zv. sledeču rise: | »Nicht die zweifelhafte, weil urkundlich i unerweisbarc Stiftmin der römischen i Kirche durch Petrus ...« V pripomb? nastavlja: »Die Uriindiing der röin. Kirche durch Petrus kann freilich nicht als möglich gedacht werden. -. Die Stiftung des röin. Stuhles durch Petrus ist seit der Reformation ein Gegenstand leidenschaftlichen Streits, weil es keine gleich zeitigen Berichte, wie sie den Aufenthalt des Paulus in, Rom unzwei- felhaft machen, für einen solchen Ocs Petrus gibt... In Rom selbst wurde die Streitfrage sogar öffentlich mit 'Geneh- migung Pins fX. (18-46 — 1878) erörtert: keine der Parteien durste sich tten Sieg zuschreiben.« Na strani 172 I. zv. ime- niije GregoTovius Petra »den legendä- ren Gründer der röni. Geinemde«. 3. Ni res. da sem tr-dil. »da so si papežr prrsvojiJi prvjnstvo «največ« s pomočjo Pseudo-Izidoria«. Pač.. pa je i'ts, da sem na prcdavariju 27. XI. trdil, da so papeži dokazovali svoje pravo na cerkveno prvenstv{> 1. s trad'tcijo, da ie sv. Peter osnoval rimsko cerkev in du zaradt tega pripada papežu kot nasled- niku sv. Petra in kot nainestnfkii .Te- zusovem eerkvena nadoblast; 2. s ialsi- ficirano diaroviiico cesarja Konstantina ivtiJI'jda v IX. stnlctju), po katcri je bajc" ta ce-sar poklonil papezu celo Italiio / otoki vred m mii obenein tudi izrocil ', cerkveno nadoblasi nad zapadno in vz- IiodtiTO' eerkvtjo; J. z zbi-rko t. /\'. po- tvorjenih dekretalij (niiredbc). ki jo je baje sestavil Isidor, škof španskega inosta Sevilje, okr. 1. 600. S to v sredrn-i IX. stol v Franciji sestavljeno zbirko (Pseudo-Isidorska dckretaiija) se je ho- telo dokazati, da gre papežu absolutna nadoblast nad dnhovnistvoui, sinoilami (cerkveni zbori) in inid \'s -mi ver:r"ki krščanske cerkve. 4. Ni res. -da je dok;izano. da je i- niela r im ska obern a od konca prvega stoletja. dejanskr primal v krščanstvTi.« in to zaradi tega ne, ker je bilo izpove- dauje krsčanske vere v Rjpuskem ce- sarstvti še le z milanskim ediktom leta * Rimljani so inn iz hvaležnosti1 /\x to delo postavili v Rimu spomenik. .713 dovoljeno; ker je Uobila rimska j cerkev svojo upravno organizaeijo' še le | v 4. stolLtjiu naslonjcno na politično j razdeJitev Rirnskegä cesarstva po cc- I Surju Dioklecijanu (284.—305.) in Kon- stantinu Velikem (312.—337.); ker je iziok porical Rinui pravico, da iz tradl- cije o biviuiju sv. Petra v Rirnu deducira sebi pravo na cerkveno nadoblast (v. Gregorovins op. c. I. p. 16.). v5. Ni res, da sem »povedal o hrev- iirhiji v kat. cerkvi-, da je nastala cln- hovniška služba še !e v 4. stoletlu.« Rtkd sem. da je krščanska cerkev v IV, stoletju, ko je krščanska vera biia pn- ziiaua kot državua vera v Rmiskem ce- sarstvu za cesarja Texxlozija (I. 380), že tudi iinela svojo hicrarhifeko organiza- cijo: patrijarhe, mitropolite, episkope itd., da pa te hierarhije ni bilo v prvih . stolctjili, ko so še bile krščanske občinc { celo inaihne. raztreseue. brez vsake I zveze in progonjene od državue obla- t sti; takrat da je moral v ihnogi-h obei- nah obavljati službo božjo hišni ode, kakor to še dandajies :.iori dcloma do- inačiu v srbski zadrugi, čeravno miajo Srbi dandanes svojo ra-zvito hioriirhljo. Ni res, da sem rekel, >da so mieli bogo- mili1 prav, ko so se povrnili k tej prvotni uredJbi«, pac pa je res, da sem onienFI Paulici'jane, ko sem govoril o hierarhiji krščanske cerkve; bogoniilc se»m omenil le nmnogrede, kot sekto ki se je v X. stoletju po popu Bo:nied Ijudstvo mesto rzobrazbe, resnice I samo neresnico, laž, nevero. celo so- vrastvo!* Pripomnim, da io büo tukaj- snje Katol. izobrazevaluo drustvo lan- sko hi to leto povabljeaü. naj poslje \ svoie zastwm'ke v odbur Ljudsfcega vseučilišča hi naj se aktivno in pasivno udeležuje pri predavarüih. Mi temu irvakratnemu uozivu se .!,? Oü'zvalo gori onremjeno drusivo. Pač pa bi hotels zdai nek? peterini iz same stran- karske zagräenosti razdreti nasc Ljiud- lules Lemaitre: Kralji. (Dalie.) II. Po koiKanem obredu je pokiieal kralj k sebi dednega princa. Kraljevi kabinet je imel masivno arhitekturo, v njem se je nahajalo pol- iM)' spommov na pretekla stoletja. V e- neni kotu ie stal öronasr kip Kristiana 1., ustanovitelja kraljestva. na celadi je mrei razpetega ona, na meč so se upi- raJc njegove roke. Nasloujiič, v kate- rern je sedel Kristian XVI. je bil pri- prost, izrezan iz hrastovega lesa. Da] ga je napraviti Oton III., naiznamenv- teiü v dinastiji. Na nasprotni strani se ici vklclo skozi okna reko, katedralo v bizantbiskem slogu, v kateri so bili v ileversto lerih kronani vsi kralji Alfani- je. Herman se je pribüzal oeetu z o- troškim spoštovanjem. Nobene intinmo- sti pa ni bilo opaziti med sinom in ocV- rom, boxßsi; da P^vi ni bil vdan oCeru, bodrs*, da eden drugega nista razumesa. Slaboten, inedHh oči, tevmatiCen, je bil Kristian XVI. samo senca Otona III. Vsi njegov? prednikT, katerih slike so kra- sHc stene stare dvorane, so bili po ve- emi moeni in en-ergičm. Princ Herman s imimi mehkrmi |.-otezaini se je /de!, «a pripada drugi rr^bini. Pripisoyali bi mu bob, da Je kaK bogoslovec, ki je zaše.' v 'druzbo viso- kih baronov. Molk je trajal še nekaj Casa. Kone- eno sc je potrudil vladar in začel po^a- si slovesno: »Sinko moj, vum, da ste dober, dc- Javen, zavedajte sc svoiih dolžnostr, verrr, da sein rzrocii svoj<.) dostojar^stvo in pravice praviin rokain, moj korak nie ne bo vzjiemirjal. Casi so hudi. l.jud- stvo je pozabrJo, kaka revščina ga jo trhi, zateklo naj bi se k svoj emu po- glavarju, ki mu ga je dal I"-?og, kajti Ko- risti kraüa se krijcjo s koristmi poda- ntkov, narod pa noče tega in zahteva reforme. Moral i>r torai izbiratr, ali naj sc uprem tein zahtevam. ali naj jim ao- volrm ujibove zahteve. l'pirati se m- sem mogel, u.makniti se jim nisem hotel. Vaša nak>g_a je sinko moj, da i/peljete kakor va's bo Ik>g navdihnil. Proshn va.s samo, da se varnjete sentimentaJnosti in frlozofrje Hteratnre. kakoršno vam nudi sedanjo stoktje. Vi se še sedäj ne zavedate, da vas je Bog izbr:U za kralja in da je Bog z vami. Kar iinicuje dancs vladarie je, da se ne zavedajo svoje kraljevske cblžnosir. Vaš brat Oton W se tega morda boü zavedal: seveda on ž-ivi slabo. Vaš bratranec Renod je no- rec. Ja/, pa sein star in bolan in se bo- dem knialn locil od tega sveta. Kralje- stvo' Alfanijii ima samo Šc v va.s opoio. Pozurüe se. V ven bosle spoznali! va- so Ofdgovornost, vera vas bo vspodbu- jala v jwnaStvii delati za svü» narod. tu- di če treba ?irotf njemu. a samo za co- brobit naroda. Bodite kralj. vi to doj- gujete. samo ne bodite navadtn clc- vck.« Herman se le smejal. >Alj sem povedal ka.i smesnega?« je vprašal staree'- xLjiiibi1 oce,«1 >v juuiu, ¦ »ermau, >vnikar se ne jezile, Jjubirn vas, spostu- jem vas m vas hočein dostč?. Toda jaz sem samo človek, česar sein prepriean, jay. sein res čisto navaden človek. Toda vladati riioram i rides et mrlijonov drügih HiKli, ker je to božja v^lja, a jaz nc čir- trm v sebi nič nadnaravnega. Ni*č mi ni zato, da bt bil mazilien.« »Prosite Boga, da va.m nakloni to iiiilost in Ik)« jo vani bo dah« :>Bog,« ie prip-omnil Herman. »AJi ne verujete v Boga?« mu je zaJclical kralj oblastno. Herman je povesil oci rn ni nič od- sovoril. Krrstiaji se je prijel za nasTo- njac svojega pradeda Otona III., ki je veroval v Boga in ki je cutil, da je Bog ž njim, ko je pcljal v sum pet sio tisoc Ijudl si1 pTklobil veliko .sveta it» je po- stal velik knez. »Oprostite oce.« je odgovori] )ia pol gktsno Hermaji. »Jaz veruieim v svoje delo in V svoje pravice. Ce pa ntmam >:avcst? kakor moji pradedje. da sem. po- stavfjen od Boga-, vladaria kraljev, imam zavest, da sent postavlien od: svo- jih pratfeclov in Ltiidstva, katero ji!h je tt- bogaio. Moja pravica, če ne pride iz m?- bes, prkfe od preteklosii1, Ce ne prüde od zgi>raj, pride od spodai. PrebivcOsivo AHa-m'le ie priC-ak;, ki me ie do sed.oX ljubilo. Njegova zadovolinost prica, da je z menoj istih mfeli: lmejmo torai za- üpiinje.« »Toda ce se bo pa dogodilo. ...; - j vase irtfeli1 nasprdtne vecini vašega na- rO'da, ka.v boxte potem storili?« i »To bi bilo samo neSDorazumiienJc, ker bt hotel vedno le dobro naToüa. Nesp-OTazumljenje bi r;.\zprJiI s svojo čistostjo.« | -»Ovi bi pa ne hotelt razumeti?« [ »PrLsilil bi jih s svovo volki.^ «Txtdi s silo?« »Prepričan sern, Ja jo nc bo tr.-ba } rabrtr.« »Ce bi pa bik> !c potrebno?« »Potem bi bfl najnesrečuei'r;; '•'|o- ! vek, storil bom svojo dtolžnost- Stran 2. »NOVA DOBa« MfjLV. 138- sko vse-učilišče. Ali to se Jini ne bo po- st ecilo! Da Ljudsko vseučilišče v Celiu ne nastopa m protj veri ni proti iiašcmu duhovništvu. tmj služijo v dokaz tega hcsedc. s katerimi sem zakljueil svoje predavanje 27. novembra: »S temi zahtevami (slovciisko bo- goslužje prf vse naših katolikih, «arod- «a samostojna katoliška cerkev 7 iie- odvisnim patrijjarhom, kakor ga iinajo naši pravosiavni Srbi od 1. 1921) neč*e- lTio nikaiko dirati v vero,-ntkaJko ne k!i- cemo na kulturni boi. Nasprotno! Ce- hcč resnično versko čuvstvo zeltin, da bi mi vsi, duhovnikr in mi posvetni ljud- je skupno in slo-žno delali za procvit in rsaravstveni preporod našega naroda!-: 9. »Straža« mi predbacivj, da scm kot »Slovenec pred sloveuskiin obcJn- stvom« predaval v »državnem sr.bskem« .jezüku. Nksem rekcl, da bom predaval v državnem srbskeim jeziku, pac pa sem poslušalcem razložil, da .ie znanje srb- skega jezika nujno potrebno za nas Slo- vencc; ker se v srbskem jeziku raz- pravlja v skupščini, ker ie v vojski' srb- ski jezik poveljni, državni jezik i. dr. In ee bi1 tudi srbski jezik spioh im en-ova J- J »držav.nim jezikom«, bilo bi to po naši ustavl cclo pravilno. Da se izvesti-telj »Straže« nad tern zgraža. vidi se, koli- ka politicna in pr-osvetna zaostalost. ko- Jiki verski in stran'karski fanatizem se ylada v nekih naših krosin! 10. Glede dopisnlkove pr'pom'be, da sem si «najel v gimnaziji dijakc, da bi strmeli nad mojimi odkritji hi ueenostjo« imam odgovoriti, da sem zares dijakom VIII. ra-zrcda, katcrim se predava zgo- dov.ina juznih Slovenov in cerkvetia zgodovinu, svetoval nai obiščejo moje predavanje. Kdo pa je zares »najcl« di- jakc, da bi stenngrafifnli moic oreda- varcie? I.J. Dopisnikovegu na^vota, »naj vzamem v roke kako cerkveno zgr>cJo- vrno, zaenkrat zadostuie Medvedova«, žalibožc ne morem s.preieti. S to pripo- Toko jc zopet dokazal, da mu cerkvena z^jodoviiuu v kateri bi me rad pouC'il, vsaj cerkvena zgodovivia jnžnih Slove- nov, ni ono poprišče, s katerega bi se mogel uspesno bosti. 12. V znanstvcnem sverii je običat, da se avtor podpisuje pod svoic člaiike. Tu ni prostora za zahrbtne Buschklep- per-e; ti spadajo danes v ameriskc go- zdove. Pa je tudi škoda. da svet ne zve za odkrivca prave z^odovinske rts- sirice, praviciga zaštopnika '>rcsnicoijnb- nosti. objektrvnosti in potrebne naobra- ženosti.« 13. Kar se tiče izvcstiteljevih jezie- Tiih cvetk, s katerhni je on Ljudsko vse- učilišče in mene ifz same krščanskc Ijubezni tako obilno obdaril -— n. pr. »drznost«. »ignoranca« — na te nimam ekvivalentnega odgovora, ker sc z iz- vesttteljftm «Straže« ne morem meriti ni v »drznosti«, Še manj pa v »ignofan- ci«. Olcdc jezi'ka šc zmirom velia izrek: »Le style c' est 1' hominic<. to jc v nasem jeziku: »Kakšnc si omike, tako tudi pišeš. Na koncu še izjavljam. da je to moj prvi in zadnji odgovor listu »Strazi'... PcE>lifi6»ia wesifeu Občjnske voiitve v LluWiani so kon- čale z zmago Zvezc delovnega ljudstva. So to kkri'kalci, komunisti in socijaH- stični disidenti. Posamezne skupine so doseglc sledeče približne rezultatc: JHS 1817 glasov, Zajednica 2900, sodjakle- mofcrati 280 in Zveza delovnega ljuO- stva 3900 glasov. Ljubljana si je izbra- la svojega gospodarja ter je dokumcTT- tirala pred jugoslovanskim svetom lo, kar ji ni v cast in kar ni v east sioven- skemu imenu. Ljubljana .ic pokazafa, kaj zmorejo osebni spori, ki so v LjuT> Ijani večji, ko sila ideje. Ce bi govoriJa Ljubljana itnenom Sloveniie -~¦ ujedi- njeaic ali deljene — jc s tern svojim Cl- noni pokazala, 'd'a bi znali Slcvenci, Ce so taki, ubUi vse dobro in lepu, kar so iboljši možje v lepših Casih zgradHi. Nam, ki osebne spare v iuvnem življe- nju zanicujemo, ki pravimo, da so naCe- la vse, osebe nič, je'Liublianc žal m sram. Če je bila pa še ta sola za razčt- ščenje i>rilik potrebua, jc prav: da >e t;;ko temeljita. Oemokratska stranka je ostala zvesta svojim načelom, z ose- bami ni delala osebam napotja. uacel pa ni mogia žrtvovati osebatn brez na- čel. Notranje - polidčna shiiaeija. Due 2. tin. so se zbrali. pri ministrskem prcd- seddiiku Pašiču nekatri elaiii vladc, ki so razpravljalt •o iiiotranji politicni situaciji, zlasti o razkolu med blokasi. Z ozirom ua neprestane .intrige. ki občiit:io inotijo de-Io vlade in parianienta ter zadtžu- jejo rcšitev najnujnejših vprašanj jo ireba ermpreje razčistiti situacijo. Pašie "in Pribieevic sta prcvzela nalogo, da iz- poslujeta pri svojili kiubib riajdJaleko- s.ežnejša pooblastila. Ce bi opozicija Se oviraia delo, bi zahtevala vlada od nje. da pripusti rešitev uradmškega ii? inva- lid'Skega vpra-^anja, nakar bi par lament raz])iistila ter razipisala nove voiitve. Povišan.je uradniških draginiskHi doklad. Poslanec Reisricr ie v driizbi dr. Niko Jovaiioviča in načelnika, cir- žavnega raeimovodstva Vasoviea pred- ložil fmančnemu mimstru dr. Kunianw- diju izdelane nacrte posebnih Icrcditov za ])oviša»nje nradiiiških draginjskiJi cro- Iflad. Po teh naeriih sc povišaio vsem aktivnJm državnim uiiiižbciieeni bre« razlrke na draginjski razred in vi§rno redne place osebne dra^inj.ske doklade in sicer uradnikom za 8 Din na dan, poö- uradnikom za 5 Din in slugam za 4 Dm. Granica draginjskih doklad se povISa pri nižjih uishižbencih in sicer podnraö- m'kom prvega in urugega draginjskega razreda za 20(/Din v ostalih dragin]- skili razredih za 250 Din mesecno, slu- gam za 200 Din na mesec. Vi)okcjencv vdove in sirote doblio 4 Din oz. 3 Din dnevno. Vpokojenci z manj kot 25 sluZ- benimi lcti se 1000 Din kot dovoljeni po- stranskL zaslužek zviSa /at, 2000 Din. Podoficirjem sc draginjske doklade zv>- šaio za 2 Din dnevno. Ciceriiiove izjjave o ruskcin stalisou v orientskem vprašanju. Dne 30. no\. jc prrspel Cičerin v Berii'i. kicr je pn- seti.1 državnega kancclarja Cuiia in zt?- nanjC'ga ministra dr. Rosenbcrga. U- rednikn »Vossisehe Zeitung« je izjavn, da je Rusija prvovrsten faktor, ki se ne smc oinalovažcvati. Uredilev oricur- skega vprasanja brez Rusijc bi bila brcz- pomembiKi. Morske ožine morajo osta- ti za vojne la-die popolnoma in za \ed- no zaprtc. Rrczposojn«.) pa morajo biti proste za trgovsko plovbo. Drugci rc- šitve Rusi.ui ne bo priznala. Splosni cJij Rusije je trajna ureditev razmer na •biižnjeim vzhodn. Na Ba'kanu se niorajo ustanoviti federatfvne balkanske drJfa- ve, brez Tureije. Atenska tragedija in angleški par- lament. Na vprašanje, zakaj je bil od- poklican aiiglcški poslauik iz Atcn. >c Bonar Law odgovoril. da jc bil meroda- jcin precedeucni slucaj Srbije (Urnor Alcksajidra in Drage). Odpoklic poslanv ka smatra za cdtuo pravilno, ker i.smr- üiev ni bila dclo vlade, temvee revo- lucionarnega komiteja. Splošno se t?!*-- ni, da je vlada z odpoklicanjem poslan»-^ ka ravnaia preostro. Ceijske mmwmm* Upravno sodišče v Celiu. V sredo, <&nc 29. nov. se> je mudi.1 v Cclju v spremstvu svoje novo porocenc gospe šoprogc, g. dr. Irgolie, inšpektor mini- strstva pravde, da stopi v stik z mero- dajnimi celjskimi krogi glede nastanitve upravnega sodišča v Celju. Odposlancc mhiistrstva si je med drughn oglccTal prostorc v poslopju Mcstne hraniluice, ki so določeni v ta namen, ter sc je zelo laskavo izrazil o dosedanjih pre-tf- pripravah meistnc občine. Sličnih prosto- rov tcmu visokemu uradu ne more nu- diti niti Ljubljana, niti Beograd. Upati je, da zaone z novim letom upravno so- dišče že poslovati. Miklavževa obdaritev revnih šo- larjev, ki jo priredi Kolo jugoslov. se- ster, se vrši v torek 5. tin. ob 3. uri po- poldne v veliki dvorani Narodnega do- ma. Privatinki, ki žele obdariti svoje male, naj prineso zavitke z itneni v to- rek popoldne od 2j—3. ure v veliko dvo- rano proti vstopnini 3 Dm v Prid revni deci. Brez vstopninc ni vhod dovoljen. Miklavžcv večer priredi Citalnica, kakor že objavljeno, v lorek, 5. decern- bra z običajnim vsporedom. Začetek ob 8. uri. Ves aranzma kakor tudi postre^- bo v sotorih je prevzelo omizjc devi- škega kluba, ki je najboljše jamstvo, da bode prircdilev sijajno uspela. Opo- zarjamo ponovno, da sc darila spreje- majo v torek od L—-3. in od 6. do 7. nre v veliki dvorani. t Dr. Franc Lipša. Dne2. tm. je iimr» tukajšnji okrajni sodni'k g. dr. Franc Lipša na vnetju srone mrene. Povsod, kjer je rajni služboval, je bil vsled svo- je ljubeznivosti in odločnega narodnega i:j naprcdnega mišljenia ze!o priljubljen. Rojen je bil v Krapju pri Ljutomcri:. •JhiHuizijo je posečal v Mariboru, vseu- čilisčc pa v Gradcu. Bil jc dalj časa so- cinik v Novem mestu, po prevratu pa je sluzil stalno pri okrajnem sodišču v Ce- lju. Pokojnik je bil star sele 40 let ter zapušča vdovo in dva otročiča. Po- greb se je vršil danes v pondeljek 4. tm. ob štirih popoldne na tfkoliško pokopa- lišče. Priljubljenemii ni'ozu veeen spo- min, ležko prizadcti rodbhii naše iskre- no sožalje Smrtna kosa. \hu 3. dec. jc innrl v ccljski bolnici Pavel Žega, prokurist Nabavne centrale v Celju in bivši rav- natelj »Vinarije d. d. v Ptujii«. (Postal jc žrtev zavratnc pljučnice, ki je v krat- kem ča«u zalitevala v Cclju toliko žr- tev. Pokojnik jc bil znana oscba. Pred državnim prevratom se k nahajal ko? trgovec v Oradcu, kjcr je dosli občeval rued slovenskimi visokošolci. Ob pre- vratu je bil clan jugoslovanskega za- j stopniStva v Oradcu in ljudie, ki so imcli opraviti z'njiin, vedo povedati, ka- ko uslužno in ncsebično jc vršil to casi- no službo. Ker vsled izpremenjenih ryz- mcr ni niogel izvrševati svoje trgovhie vec v Oradcu, jc prišel v Slovdiijo. Kot ravnatelja Vinarije se ga Ccljani goto- vo spominjajo iz Obrtnc razstavc celj- ske. Pokojnik zapušča žcno Mn oscm- lctno hčerko. N. v m. p.! Umrla je gospa Frančiška Pertot, i soproga kamnoseškega rnojstra v Celju. Ljudsko vseučilišče. V zadnjem drugem predavanju je vladni svetnik, g. Em. Lilek razpravljal o pokristja- njenju Slovencev iz Ogleja in Solno- grada, 'o bratih sv. Cirilu in Metodu, ki sta vpeljala ^staroslovensko bogo- sluzje in o takratnih papežih. Zgoclo- vina dokazLije, da večina papežev ni bila nakionjena slovanskemu bogoslu- žju in rni vemo, da tudi danes ni. V najnovejšem času pa se nagiba Vati- kan ce!o na stran nam tako sovražne- ga fašizma, ter s takim poätopanjem kaže, kako malo dobrega imamo pri- čakovati cd n;ega zlasti mi Jugroslove- ni. Predavanje je bilo veiezanimivo in bi bilo želeti, da se ponatisne. — t. Celjsko mestno gledaušče V sredo. dne 29. nov. so posetili ceijski oder člani n^ariborskega slov. nar. gle- dališČa z Gogoljevo kornedijo »Revi- zor«. Igra je težka po vsebini in teh- niki. Nastopa mnogo oseb, izmed ka- terih vsaka predstavlia ooseben tip in nai si bo se t."ko maienkostna. Vsebina pa popelje gledalca v patriariialične ruske razmere v tiobi carskega abso- lutizma, ki smatra narod za brezpra- ven ter trpi med nezmožnim uraciniSt- vom korupcijo in podkupljivost. Z red- kirn sarkazmom odkriva GogoSj v sv.oji komedi'ii na posameznih repre- zentanrih uradniških kategorij vso gnji- iobo državnega ustroja in javnega živ- lienja. Po kariikteristični navadi ruskih pisateljev nam predočuje tudi vse po- drobnosti, ki morda površnega poslu- šalca doSgočasijo, a so za popolno sliko potrebne. Režiser g. Kovič ie igro dobro insceniral tudi posamezni igraici so bili na mestu. Brezdvomno je po- godil ruski tip L. Janko, ki je igra! Osipa, Hlestakovega slugo. Bil je ne- dosegljiv po maski, kretnjah in izgo- voru. Zato pa ie žel tudi največ priz- nanja. Ana Andrejevna(ga. BukSekova) s svojo hčerko Antonovno (gdč. Ko- gojeva) sta biii prav dobri reprezen- tantinji ruskega damskega sveta iz te dobe, ki jo slika Gogolj: G. Bratina je kot Hlestakov v vseh raznovrstnih si- iuacijah izredno ugajal, ker je igral naravno in premiSljeno. Mestna gras- čaka DobČinski (g, Kosič) in Bobčin- ski (g. Kovič) sta tvorila prav lep par- ček.igrala z rutino, a vsled pretiravanja govorila večkrat nerazumljivo.karseve- da poslabša zamižljeni komčni efekt, Tudi v najrazposajenejši komediji se mora ohraniti potrebni gledališki nim- bus. MestnS poglavar Skvoznik Dmu- hanövskij (g. Tepavac) je kreirai sicer vsebini primeren tip, a bi mnogobolj ugajal, ako bi bil v kretnjah, o mimiki in tudi do glasu boij uinerjen. Njegov način igranja preveč utrudi. Mora se mu pa priznati velika rutina. Izvrsten je bil oskrbnik dobrodelnih. zavodov .Zemljanika (g. Grom), po godu tudi sodnik Liapkin-Tjapkin (g. Rasberger) in šolski nad^ornik Hlöpov (g. Jerman). Tudi manjše vloge so bile zasedene v okviru ceiokupne igre. Uspeh upri- zoritve je bil lep, kar je pokazalo nabito polno giedališče opetovano s topüm aplavzom. Točnost je prav po- sebno ugajala. —vlj.— Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju, ki se je vršil v petek, dne 1. dec. v gostilniških prostorih Na- rodnega doma ob navzočnosti 12. članov, je podal jasno sliko inten- zivnega dru^tvenega delovanja. Pred- sednik se je najprej spominjal treh umriih za društvo velezaslužnih mož. V Petrovčah je umrl vpokojeni župnik Frece, ki je določil Dijaško kuhinjo za glavnega dediča svojega premoženja. V naj!ep§i moški dobi pri izvrševanju svojih velikopoteznih načrtov nas je zapustil nepozabni Anton Koienc. Svojo ljubezen do mladine je dokazal naj- lepže s tem, da jenakionil Dij. domu 500.000 K. Velik prijatelj šolske mla- dine je bil nadalje rajni prof. Vinko Klešnik, kojega spoštovana ga. soproga je skozi tri leta brezplačno kuhala za Dij. kuhinjo. Vsem trem zaslužnim možem zakličejo navzoči: »Slava nji- hovemu sporninu«. O stanju biagajne poroča obširno prof. Mravljak. U- vodoma poda kratko splošno sliko o dijaštvu na današnjih srednjih šolah. Študira danes miadina le revnejših slojev v bližini zavodov, dočim so kmečki .sinovi le redke prikazni. Revščine je vedno več, raditega tudi zahteve do Dijaške kuhinje od leta do leta večje. V pretečenem šolskem letu je prehranjevalo društvo v lastni reži po 70 dijakov na dan. Od teh jih je bilo najmanie 7O°/o 'z realne gimna- zije, ostali iz trgovske in meščanske sole. Obed je stal povprečno 5'50 K na dan. Hrana je bila tečna in obilna. Društveni prostori so v suterenu drž. realne gimnazije. Za živež in režijo se je izdalo v pretečenem Solskem letu okoli 130.000 K, skoraj za dvakrat toliko kakor v prejšnjem letu. Izdatki so se komaj kriii iz raznih podpor. ker se glavnica ne sme načeti. V društvenih prostorih so se izvrsüa razna popravila in dela kakor üako- vanje kuhinje in obednice in drugo. VeCina dijakov dobiva hrano zastonj, drugim se doloCiio malenkostni me- secni prispevki. Lokalni list »Nova doba« je s hvalevredno naklonjenostjo priobčevai mesečno druStvene pre- jemke, za kar se izreČe zahvala. Lepe prispevke izkazujejo odvetniške pi- sarne iz kazenskih poravnav. Nakazaie so: pisarna dr. HraSoveca 3000 K, dr. Šandor Hrašoveca v Šmarju 1000 K, dr. Božiča 800 K, dr. Orožna 700 K, dr. Laznika 500 K. dr. KariovSeka 420 K, dr. Kslana 300 K, svetnika ErhatiCa 150 K in dr. Rakuna 100 K. Po nabiralnih polah sta nabrali ga. dr. Goričarjeva v Mozirju 1120 K in ga. Belletova, ravnateljeva soproga v Sv. Jurju 1074 K. Dijaštvo samo je po- kazalo tudi smisia za samopomoč. Dijaki drž. realne gimn. v Celju so n^brali rned seboj 3200 K za drž. po- sojiio, ki so i^a podarili Dij. kuhinji. Leps prispevke so pošlale občine na prvem mestu celjska 6000 K. Od 17. denarnih zavodov, ki so skupno prispevali 12.500 K, so na prvem mestu Posojilnica na Vranskem 2000 K, celjska Posojilnica 1500 K in ceüska podružnlca Kred. banke 1500 K. ' Od okr. zastopov so poslali: Celje 1500 K, Konjice, Šoštanj in Vransko po 500 K, Šmarje pc 400 K, Laško in Gornji- grad po 200 K. Mnogo se je nabralo od posameznikov pri veselicah in žalostnih prilikah, častno je konečno Stevilo pokroviteljev. udov in pod- pornikov. NameSčenci celjskega dav- čnega okr. oblastva so nabirali me- sečno po nabiralni poli. Lepa darila je sprejelo društvo tudi v živiiih. Naj- boljša zalagatelja sta g. Em. Supanc, trgovec v Rogatcu, ki je po&lal lsnsko leto 1440 j?,jc in neimenovani v Žalcu. od katerega dobiva druSt'vo večkrat brezplačno moko. Premoženje Dija- škega doma se upravija posebej. Z volilom Ant. Kolenca znaša promože- nje, ki je pripravijeno z<\ novo stavbo. nad milijon kron. Blagajnik profesor Mravljak predlaga dalje izpremembo druStvenih pravii v toliko, da se naj konča dru5tveno leto iz praktičnih ozirov že 31. julija in ne 30. septem. kakor je bilo dosedaj. Predlog se sprejme. Preglednik g.. MegliC in g. prof. Suhač predlagata celoknpnemu odboru absolutory s po'.ivalo. Sprejeto. Pri volitvah se izvoli stari odbor v katerem so prof. Kožuh Uoi pred- Stev. 138. »NOVA 0 0 B A * Strait 3 sednik, dr. Jos. Semec kot podpred- sednik, prof. Mastnak kot tajnik, prof. ¦ Mravljak- kot bla&ajni.k in-kot odbor- njKi prof. Kardinar in dr. Kalan. Re- vizorja sta ravnatelj Kralj in prokurist Meglič. V tekoČem šolskem letii pre- hranjuje Dij. kuhinja BO clijakov, vsled Cesar bo imela ogromna izdatke ker je preračunjen obed na 8'50 K proti 5"5O K v lanskem poslovnem ietu. Andrejev sejm v CeSju. Lepi, mrzll zlmski dan je privabi! mnoso sejnwjev iz vseh krajev. Kupčija se je razvijala prav dobroi ker si niora kmečko ljudstvo nakupiti marsikaj za rimo in praznike. V veliki jrnječi pa ni manjkalo raznih poklicnih in sin- čajnih uzmovičev, s katerirni je imela policija mno^o opravka in se ji je tudi posrefilo večino spraviti na varno. Poscbno ra^burijiva scena se. js odi- grala proti opoldnevu na Gluvnem trgu, ko je neki elegantno oblečen gospod izmaknii kmetu Lubeju \z St. Jurja on juž. žsl. tisoč dinarski bankovec. K sreči je to Lubej takoj zapazil. Vse je kričalo In v živahnem vrvenju teiclo v gotovi srneri, ne da bi se vedelo, kdo je pravzaprav tat, ki je med tern ban- kovec že vrgel vstran. Tudi sam je začetkoma kričal: »Primite ga \-< Slaba vest pa ga je vendarle gnala na Par. ciaffovo dvori&e, tu je preskočil plot v Kocenovi u!ici, bežal, od detektiva zasledovan na Krekov trg in v Razla- govo ulico, kjer je izginil v poslopju okoliške Sole. Čez nekaj časa se je prikazal precej izpremenjen s črnimi naočniki. Pred posiopjem čakajoči de- tektiv ga je takoj aretiral. Delal se je začudenega in nedolinega. Pri telesni preiskavi se je naSlo marsikaj, kar ni njegova last, take npr. majhna srebrna 'žlica, penkala svinčnik, niklasta taba- tiera, dvorezni nož s Skariami, dva zlata prstana (poročni in ozki z rude- čirn kamnom), nove ovratmke in dr. Zlasti zanimivo ;pa je, da so doku menti, glaseči se na ime Fc. Vidman, popravljeni. Vsi Stevilčni podatki so prepisani z novimi Stevilkami. Iz nravst- venega izpričevala je posneti, da je Vidman, ako je identičen s tatom, ro jen v Piranu. Potna tekaznica pa je izdana iz trške občine Rogatec, kjer je Vidman bival v hiäi 5t. 126 dalj Časa. Dva odrezka počtnih nakaznic, glaseča se na 1000 Din nosita pečat poStnega urada Rogatec. Nakaznici sta oddani v Osjeku. Kakor izvemo, se je v Celju Že zglasila neka ženska, ki ima intimnejše zveze z aretiranim. Na vsak način se je ujel zelo pretkani, mednarodni Žepar. Oovori namreČ me- šanico raznih jezikov. DijaSka kuhinja v Celju je prc- je!a od 1. do 30. nov. tl. razum že objavljenih daril 5e sledeče pnspevke: po 1500 K: pokrajinska uprava 2.a Slovenijo, oddelek za prosveto in vere (II. obrok); po 1000 K: g. dr. Josip Zdoläek, župan v Brežicah, iz za- puščine svoje matere ge. Frančiške ZdolSek, posestnice na Ponikvi; po 400 K: obcina Trbovlje in g. Josip ZdolSek, župan v Brežicah iz kazenske poravnave; po 300 K: ga. Antoniia Pristovnik, Gozdna restavracija v C^lju; po 200 K; pisarna g. dr. Hrašoveca v Celju iz kar.. poravnave, pisarna g. dr. Kalana v Celju iz kaz. poravnave Prekoršek ca. Cepuder in Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Jurju ob j. i.\ po 160 K: g. Josip Poberaj, uCitelj v Rečici ob Sav., nabral na svatovščini g. Janeza Šimenc in gdi\ Marije Rihar; po 100 K: g. profesor dr. Omersa v Celju, deloma iz pre- ostanka za zvezke I. br., deloma od zbirke za izlet na Ponikvo; po 60 K: S' Pr. MeSko, župnik v Selih pri Slo venjgradcu in g. Vlad. Vrečko v Celju po g. upravitelju PrekorSeku ; po 40 K: g. Drago Kralj, ravnatelj Posojilnice v Celju in g. Mirko Meglič, prokurist podružnice Kred. banke v Celju; po 20 K: g. Iv. Prekoršek, upravitelj bolnice v Celju; po 12 K: g. profesor Vagaja v Celju iz neke zbirke pre- ostanek. Srčna hvala I Proslava našega ujedhiienia se je v Celju lepo izvršila. Ob pol 9. je bila v župni cerlcvi slovcsna služba bcžja z zR- hvalno pesmijo m narodno hrmno, ka- tere so se udeležili polep: občinstva prea- stavntki uitadov in vojaStva. Istotako so praznovalc Sole praznik s službo bo- zjo in predavanii o pomenu I. deccmbra za naš naiod. Mesto je bilo okraScno z zastavami. Trgovina in otrt ic počivala. Republikanec, glasilo stov- rep«, bliikanske stranke je izšel kot nadalje- vanic svoi c,us od oblasti ustavljc-iie «Naše Va.s.i«. Tiska so v Celiu v tisUii;- !r' Rcdc, v/Azs-va gn dr. Anioa NovaCan Cebelarska podružiuca za Celie in okolico priredi v ncdclio dnc i0. dec. ob 3. uri r>opo4dne v Kostilni pri mostu na. Bregu v poscbtii ^obi (Afrika) svoj redni občni zbor. Po običajuem spore- du se vr^i pr-eda^anje o uajboijši cc- hoM pasmi. Predaval bode g. .Josip Ko- -ci. K obHni udeiežbi vabi odbor. Pridobitiii krogi se opozarjajo na predavanjc, katero se priredr v četrteK dno 7. decembra zvečer ob B. uri v mali dvorani Nar. doma v Celj« o »zakon- skeic načrtii o neposradnih davliib.« — Proda\'atelja pošljc iz stroliovnjaških krosov trgovska in cbrtniška zbornica. \ N'abijo se na prcdavanje vsi, ki so intc- resrrani jki vp-mšanju izenačcnjp. üav- 1-lüv, osobito tudi iuri-Sii in fiiiancnikl. Nacijoaalna zavedüost. Malokatcri liaTod na s-veiu je tako nacijoiui!no za- veden kakor nemSki. l^onos ncinSkeKa naroda in njegeva iuirudna zavecinost sui jih Lnaia celo v fautiziK), da so slcu- šaH cdä svet gospodarsko osvojiti. Nad iiaini Slovenci so imeU zc cc!a stcletja iiadKcspodarstvo. Ncmec je no nnSih per- krajinah voljal, skora] bi rJkel toüko, kakor beli ¦človek nicd čnici. 'l'o stolet- no nadgospodurstvo nud Slovene, /c spravil ves ffL'rnuinizir.aiii riaraS-.aj (.lo nckega ponosa, kl jo zapostavljiil in preziral vsakega Slo\enca, in .(-.a smat- ral 2a rminj vrodnega. Kako je priSIo do tega? Brezc-bziren boj in nci>rostana agitaclja. osobna in casoi'isna, stc pov- zro&li-, da so se vdajoli slovenski sirio- vi ternu pritisku in sarni sö pričelr lero- rizkati lastne narodne brate. Razuiricli sio pa tndr dati svojim dobrhn aßhator- jem dobre nagrade. protezlnü so . jüi na vseh koneih in km jih. Res je, da bi bilo skoraj nečloveSko po nažih nazo- rih ysto metodo sedai v Das1, nurodni državi nap ram Istemu poiicmčenen:ti živiju uporabljati, toda ako hoCeruo, ua bod<; na§ narod prKeJ do istega po.nosn. bomo rnorali sliöne metode svetovati, mi vidhn-o, da ne bode ^io z iepa kaJtor si marsikateri žell, temveč prisilili nas bodo sami nem^ki uacijonalcl na to. Mi vidinvo, da se ni preh'klo več ko Miri leia na^e^a ujedinjenj.i in že piično f o- pet kazati rožičke. Nacijo-nalno so »c začeli organi/iratr, to je dokaz, da l.o- čejo boj. Air ne kliče nas naSa narodna zavednost, da sprcjrnenio {a boj s proti- utežein? Ali naj piistinvj, da prično zo- pet svojo staro navado pona\ljali po gotovih mestih in trgih S.lovenijc? Brcz dvoma je treba vsak lak pojav ?.e v ka- li iiduširi. Ni uniestno čakati in pnsriti te dogodke. da gredo minio mimo nas. Marsikatcrj si bode sicer mi.sli!, da >c ni vreilno nad tako inanišinsko Kruno vznemiTJati, toda srupa je velika cro- volj. da s pomočjo od zuna.j laliko dela zgajco. Vsr ti pomisleki so utemeljeni v tern momentu. ko se naciionalno orgnni- zirajo. Brez dvoma si vsa'k naš i.arodni državlian želi notraiijegn mini v uaši državi, toda da bi se izzivalo ime mime drž-avljaue s ponovnim gerniani- ziranjem, to bi zaiilo naSo naroslno cast in br bili prisiljeni izvajati konse- kvence. Treba bode torej apdirati na slovensko zavednost, ki naj ne boce manjša cd nemSk-?. Slovencc mora biti ponosen na svoj narod in svojo državr:, ki jo mora Ščititi pred vsemi cventuali- tetami. Predvsem pa naj /e sedaj oo^- meva geslo: »Svoji k svnjim« in s tern onemog-Qci zbiranje kapitala za nam na- sprotno organwaci.k). Prosveta. Sinfonlčnl koucert mariborske' voj- ne niuzikc je privabil v soboto 2. dec obHo občmstva v unkmsko dvorana PogreSali pa smo §e marsikatere Ce- ljane, ki bi bili Iahko se zamaSili nekaj vrzeii v parterju. — Qospod kapelnik Josip Mnijer, je pokazal že takoj z »Ekvinokcijem« BmKSkega, da vodi svoj orkester z veščo roko hi da nastudira skladbe z globoirim muzikalnim raz- umevanjem in občutkom. Dasiravno je bil sestavljen vspored v znamenju pro- Sramske godbe, smo vendar spoznalr L¦ Majerja v Beethovnovi 5. sinfonijr kor dobrega interpreta klasične glasbc. Naj- bolj je ugajal drugi stavek »Andante con mo to-«. Beethoven je pač nedoseg- ljiv mojster v andantih. Nežiio občuteno izvajanje, meliko predavanje niekidične kantilene je ogrelo občin-stvo, ki je blio nieTida šelc s te-in. koinadom nridobljvno za nživanje konceria. Točno in Drtciaaia izvajanjo h pokazal orkester posobuo \- zftdnjem »AlleÄro«-stavku. - Saint Sr-.onsov »Dane macabre« (pies mrlieev) ic cbčinstvo fasciniral. Skladatelj sIlKa tako nazonio hi ži-vo, da te prcšinja mraz pvi onih kovinastih akordih sve- t-ovnega vsemira, v katerc.n plešejo o- kostn jaki, Po kratlcem odmoru so nas obdalc s pra\i.jivnhTi vz-d-uhorn Dvofakove »Po- ledslice« s tipično češko fflasbo. — S ploskanjem pa je pozdravljalo občitistvo naslednjo točko: S. Osterc — »Ubežiii kralj.« Reči moramo, da smo su znaSli kar naenkrat v drugem glasbenem sve- tu. Osterc hods po svobodnili potil] mt- uenici koni.pozicije. 2ivo nas .ie obicla skladba in moral si nehote slodüi usodi ii.bežne-ga kralja. Jasno si ga videl. k.ako vstaja, gre proti prepadii, roke širi — pa-da. — S to skladbo nas je skladateli oresenetil. Pokazal je, da je v resnici polnokrven muzik in mojster v instri!- rneiitaclji. Mislhno, da ie tukaj njegovo poJje. na kacerem naj nadaljuje svoje delo — prograinska in operna glasba. ZeleÜ bi tudi, da po^leda :sr. Osterc i^e nekolüko v naso lileraturo in nam vglas- bi ci'kins taki'h sWadb. Svest si ie iahko, da jra bodo slhsale tudi dfuge koncertne dvornne. »Ubeznega kralia^ ic ol>cln- stvo TiavduSono sprejelo in prLkhcalo sklaJatelja na oder. kjer mi! je uüeiika me^čanske Sole izročila veiiec. Jar nje- sovih eeljs.kih tovarišev in * tovariJic. Vsekakor pa gre pnznanje tndi Icapel- niku in godb^nikorn, ki so skladbo po- sebno skrbno ua^tudiTall in tudi /. lju- beznijo izvajali. Ako omenjaino ?e iz- javo odliCnega našega skladatelja g. Rista Savi'na, da jc Osterc jako dober '¦nstnvineniator, originalen in velikopole- 7cn komponist, nm k njegovemu. uspehu ternbolj cestitamo. Koncert so završili Jos. Majcr-a vMakeüonski plesl«. Prav pose-bno so u- sajaii obO-iriSivu. ki je videlo v njih dra- ca odbora, ter podelhev absohitorfja upravnemu in re- vizijskernu odboni. 2. Volitev novega i'.pravnega in reviziiskega odbora. 3. Predlogri upravnega odbora in samo- stojni predlogi podsaveznih klubov. Sle- d'nji morajo bitt najmanje 1 dni pred glavno skupičino izročeni upravnernu odboru, iziemoma pa stnejo klubi stavitl sa-mostoine predloge neposreduo na Sä- mi glavni skupscrrri. ako to dovoli skupščhia. (llavni skupsčini Lmajo pra- vico prisostvovati1: po ? Jelegata klu- bov, ki so rodni C-lani podsavcza, s pra- vico' jednega giasu, odstopajo^i is.pra.vni odbor, dülegati za-časnili članov pod- saveza, zastopnrk JNS. Delegati klu- bov morajo pred otvoritvijo glavnc skupščine predati podsaveznernu tajni- ku pravilno podpisane poverilnice svo- jm klubov, v katerih «vora biti označe- no, kateri obeh dde.^atov ima glasovaU no pravico. Tajnfk T IVAN BIZJ.\K: OBRTN1K IN KMET. ObrtnJk in kme to vales imata vellko jjkupnLh mteresov, ki bi jih morala tudi skupiio zagovariati. Saj je veliko cbrN nikov, ki so isto^asno tudi kmetovalci. Interes-i tyh dveh stanov so torej ozko spojcaih Z velekapHalom se ta dva sia- no\a ne moreta družiti. ker velekapital oba ena'ko ubija. Po veciui so obrtni-ki in kmelje napredno misleči, ki hočejo šolstvo za njih naraščaj, saj jih je ve- liko videlo precej sveta in spöznali so, da Ie i-zobražen Človek nekaj poment. Neizobraženega obrtnika ali kmeta ra- hko vsak za nos vodi. Dosedaj obstoje- če grupacije politWnih strank niso obrt- ni'ka in kmeta v zadostnl meri Sčitile, Ca nasprotno, ogrožale so obrtnika kakor kmeta v njegovi eksistenci. Različne naredbe, ki so bile po preobratu na podlagi pritiska soc. dem. izdane, so naravnost ubijale oba stanovn. Le en primer: ako bi se držal l:met osemu»- nega delavnika, bi brez dvoma mi vsi skupaj malo kruha iedli. Kmet dela kadar je čas zato neomeh'no Se hva«n, da ima ugodno vreme. All ni tudi pri obrtniku isto? Obrtnrk, zlasti tisti, ki je na sezijsko delo navezan. si ne r-'ore pustiti predpisovati delavnega časa, ker je to za njega utopi-ja! Socijaldemo- kratska praksa je naperjena proti terna dvema stanovoma, izraža jih. četudi so mali posestniki ali podjetniki za kapita- liste, katere se mora uničiti. Ta taktika je že celo marsikaterega izvensocija- lističnega poL'tika zapeljala, da sc it skušal pri svoji'h volilcih prikuphi s tern, da je pričel udrihati po podjetniku in kinetu. Vse to se je godilo radi tcga, ker sta ta crva slanova bila preveč raz- kosana m radi tega politično brezpo- incmbna. Obrtništvo izhaja po večini iz kmetskih his, radi tega pozna tudi kme- Čke težnje. Kmet se more torej le z istrm družiti, k> po^na njegove razmer«*. Obrtnik in kmet se bodeta morala, ako liočeta živeti, poprijeti ideje skupnega nastopa, ker le na tej podlagi se bodeta mogla politi^no uveljaviri. V polititJnem brezdelju ne smento živcti, ker bi bilo to poffubno za oba stanova. Da celo obsojati se mora do- sedanja rezerviranost ten dveh stanov v pol it 3d, ker rav-no ta rezerviranost je bila kriva, da sc nas je v političnr bor- bi tako malo upoštevalo. Obrtnik ni kmel sta brezdvonino glavna stebra na- še države, radi Česar bi morala biti tu- di ponosna nato, da se moreta združin. Učrtelistvo tej združitvr ne bode hr- sprotoval-o, ker dobro ve, da jih napre- den obrtnik in kmet smatrata za spo- stole in \-zgojitelje narodnega narašča- ja, kakor odraslega naroda. da brer njih biti ne moremo in da jih hoCemo podpirati z vsemi močmi. Popolnoma sem prepričan, da se bode »ičiteljstvo t i'.n^iii združHo v odločilnih momentih. Ali nam more morda biti sovraZno or- žavno ali zasebno uradništvo, ki do- bro ve, da sniatramo njegov boljS! JsSSsJL- » N Q V A OQBA. _ &*v; |3j: ^ k.inouu poio/.a} mtli /.a nase&u, ker lo ! wraotreba v Beo- &radu in Zagrebu podesetorila. a ponutl- bs. iivozniških čekov na borzi je \z spe- kulativnih razlogov popolnoma prenc- hola. Bänke odno&no Lzvozniki oddajaja devize, Ie. v taka zvanem libera-promeiu. Kliub xabrani izvoza drnarjev je količl- na naiega denaria. v inazemstvu VitMlno veiia, kar pritiska na kurz dinar ja v Prajfi m Curihu. Podvzeri bo treba naj- strolje mere, in eksemplarično kaznov»- ü lake privrednike. V odsotnosti Plav- Siča». so banke preko svqjüi uradnikov, tü»terih rnu je vellko števMo prijavljenin, i2igravale vse obstoječe naredbe. Zato tiocc PlavšiC stupiti na prste onim, kl se tioiejo itfrati i vredno&tjo dirmrja. Zlastö v Dalmaciji se je zelo raznasla verižna traovixui, zutu je bil.Plaväic prisUjen \&- • znovati mestno hranünico v Splitu, mc- njalca Markovica v Sarajcvu. Ljudslco . Ualrnatinsko banko v Split», Zadružrio s'ospodarsko banko v Splitu. Hrvatsko barkü in hranilnico v Fiakru. UdruZenü g'ospodarsko banko v Sibeniku, Bakar- sko poniüi&ko banko, rncnja'lnico Calde- ron in Qrbic v Dubrovniku, menjalca Petroviča v Splitu, firrni Bratje M.arko- viL in Bratie Bcco y Splitu. Ko bo vps- stavljen zopet red .v trj?ovhii z devizami hl valutami, se bo moj(el PlavSič vrn'tl 7.opet na deilo za stabilizaeijo dinar ja. Važuo za vse delodajalce. (Uradno.) DekKJajalee^ opozarjamo tem ix)tom vTiovič na § 102 zak&ua o zasčiti dclav- oev (Ura-dni list z dne 13. VII. 1922, §tcv. 74), ki določa, da moralo delodajale! nabavljati svoio ¦delovno moč predvsem po državni borzi dela. To se pravi. da rnora vsakdo, ki potrebuje kakršnokoli delovno moC — moške in ženske — (diw- narji, tovarn. delavci. shi^e pisarni^Ko üsobje, trgov.sko osobje itd.) to prijavltl drž. borzi dela, ne pa da oddaja prosta nujsta kar sam pod roko. Istotako rnora P«rijav:U \sak dülodajulec ¦državni borz: Uela, če odpusti več ko 5 delavcev na- enkrat. Zakun o zaščJti delavcev je v veljavi.že od 28. II. 1922, in je büo lorci casa dövolj, da se k> mogel poučiti v.saTv- du- o njegovih dolocbali. Kdor bo ravnat §e odslej protivno temu zakonu, bo kn- /iiovan ff led e prestopka § 102 po § \Zl, točka. 7, istega zakona, z ßlobo 50 »o 3000 Din, ob ponovni kršitvi pol eg' de- narne kazni še z zaporom Jo 1 mesecM. Državna borza dela v Mari'boru. Znlžaua tarifna cena za prevoz kv- ine. Pokrajinske uprava za Slovenijo, (xltl&lek za kmetiijstvo v Uubljani n>-.- znanja, da veljajo uverenja za prevoz živinske kr me Po znižani tarifni ceni iz Hrvatskc, Vojvodine, Srema, Vzhodnc SlavoTTije, .Podmiavja in Bosne za vse proge državne in južnc žcleznice od 1. (Jecembra tl. dalje. Uvoz viiia v Svico zabranieu. \\> oblaSčena trgovska aüencija v 2enevi obvieica; da> ic zabranila svicarska vla- da uvaz vrna v sodih do \S?6 alkohola kakor ti.i-di most za sladka vrna. Dnevna kronika« h Žalca nam poroča .iaš prijatetj, ci;t se med mhidino opa/a pnjcejšnjo uuoiiir gU'de dvišr\'cuc.q;a in urosvet- ti^r'deia. Wadhia, nwsto da bi se pn-' ; svečala tenm delu, poseda no raznih ; /:a'kajeni-h krčmah v brezploduom deba- tiranju in /: opravijanjem vsakega, ki ne poseda j)o beznicali tcr ue prazni sebokalc«. To je seveda zelo koitiodno, da pa ni korrstno ni za nje, kaj šele za drivžbo in cciokitpnost. to bode koiiec- no niladina sama uvidola in priziiaia"! Upani, da bo to z-adostovaki. ter aa bodxr kvenili drugo pot, pot naprej hi i'.avzgor, v korist sebi in navodu! Od prosvete k svobodi! P. R', Tako je prav! Na praznik ujedi-' njenja dne 1. t, m. je visela v nekciaj zagrizeni nemSkutarski tovarni na Pol- zeli lepa nova državna zastava na vi- sokem dregn. Vodstvo tovame {6r. Wildi, iiiž. Lakot ter prokorist Toma- žič) udeležilo se je poleK druRega to- varniškega uradnižtva (Vizjak, Post itd.) korporativno slevnostne ma5e, kar je napravilo najbo!j5i utis. Videti je, da. je r.avel po nacijonalizaciji] *e nekdaj pronotisirane tovarne potor-n Jadranske banke v sedanji »Strojilni, leani in ke- tnični industriji, ei. d.« na Polzeli čisto. drugi >»Jupfoslovanski« duh, kar prav topio pozdravijamo. — Žcleti bi bilo le i5e, da bi »Sokoi« na Polz^li razpel! svoja kriia bo!j energično in na širo-. ko, kot doseda;. Takaa in otvoritov In objavo oi>i>ro- ko. Ker je v turifni postavki 149" pred- pisano, du se mora ta taksa pobirati »na zahtevo, da se Qporoka otvori iti cbja- vi«, in se v L'lenu 6ü. taksae^a in prisxoi- binskejja pravilnika dcločn, Ja so ta tak.^a plücuje v kolklh, ki sc priiepijo vi\ proinjo, je jas.no, da se la taksa ne plaCuje, kjer ni take prošnje. V Slovenlji Tnora sodi^če po §§ 61. in 05. ces. p;i- tentiv z dne 9. avffusta 1354. -ch'z. zak. St 208, uradoma. brez vsake zaureve otvo- riii in objaviti opuroko, bedisi ustno a3 pismeno, zato je jasno, da se v Sloveriril ta taksa ne pobira. kadarkoü sc otvori- lev in objava uporoke vrši nradoma brez zahteve uradnih oseb. Pozor pred antraksotn. Okrožnl tü- racl za zavarovarije delavcev nas prosi, da objavimo tole obvestilo: Kakor porc>- Ci>. Scf stalne buktcrijoloske sianice v Ljubljarii, se je zadnji čas pojavilo rüeä domačimi živalmi precej.5nje število vra> niCiiCÄii pris;ida(Antrax, Mi'zbrand). Ta zelo nevarna kužna bolezen se s koža- nii, sčetinami, žinio 'Ad. obolelili živall prenaša posebno na usnjarje, krtačar^e, sitarje in mesarie. Prvi znak je ncv^- ren tvor (pu-stula maiigna) na Infekcrjr izpostavljenih mestili, posebno na rc-kaai in na obrazu. Vsak tak tvor ie torej lu- koj prijaviti zdravniku, ki bo odredil po- trebno zctravljenjc in 'nkterioloüko pre- iskavo. Delavci prc.i iinenovanili pokllc- nih kate-fforij pa naj pazijo, da preprečijo pri delu vsako poškodbo kože in da vsa- ko tndi najrnanjšo ranio obve^eio * neprodirno obvezo. Tule blago urodal. Tvrdka Metznar v Trstu je naroC-ila i-z inozemstva 300 q likalni'kov v vrediiosti 35.000 lir. Po- oblastila je svojega uradni'ka Fraiia Kuniarja, naj üvi#ne bla^o. Kumar je dviji'ni'l v stari prosti luki bla^o ter ga proidal na svojo reko. Spravili so za pod kljivč. Dopisnica od uirtvcga očeta. \' Ale- hniMi blizu Pariza je neki krojae doži- vc! C'udno ,)resencčenje. Pismono^a itiu je dostavii dopi^iii^o ¦¦' sosedpje.ö:a mc- stcca, napisauo in pödpisa-no oci kroja- eevega očela. Toda očm io nmrl /o ;r$3 13 leti! KrojaCek je bil siliio iznenadai, ko pa je natancnoij prejslcdal dopisnico, je uvidcl, da ic bil.i napisani in izročeua na poSto že ieta :90S. Potr^bovala je nad 13 let, da je dospe'.a iz niesteca, ki je oddaljeno kü«iai toliko. kakor Ribni- | ca od Ljubljana. Krancozi torej radi p«- i štc ne morejo iz nas briti noreev. MHIjonar obsolea na pet let ieio. Milijonar iz Wimiütkei v Amcriki Vjijem" Bross Lloyd niora v joliersko jetnišrii- co, kjer nm bo o'lscJ^ri od ene^ do 5 let težke jcče, ker j»; bil prcvec radika- len. Skoro dvt leti se je xaeno /. .8 dru- Krinii komunisti borii nroti obsfidbi. 1a boj .se nur je Ujub temu, üa sc je po- , služil najboijšili pnvnih talenrov, p«- ¦ nesrečil in sedaj mora v kaznilnico. Odlikovanje v železnlški službi. Dne 2. tni. je izročil minister za soeijalno »o- litiko -dt. Zerjav načelniku liubljanske- pa glavnega kolodvora Avk. Ludviifcu red sv. Save v znak priznania nje^oviTi z a slug. ]' Žrtov poküca. hau Kavčic, • po- i | urožiil slug'a. ju 's ska 1 uapako tra teletmi- I sktli ži-cah vk Kranja proti Kokri. Ko ;e ! M^lezal iM\ drpff, se je- zsrmh'ia strasna nesreča, pri natezaniu žice w se mu od- trgala jermeuu pri plezatkah ia delavec je padel tako nesreeno z droca. da je obležui na' mestu nirtev. Novi dovizui pTavllnik, Po novem :'r:ivrlniku ^e ustauovi mesto sedanjujr.« odbora pri Narodni bunki me.'jaiui kam> ¦ sija, obstoječa iz prodstavnikov trff«»- I vine in obrtne zbornlce ter ostaiih gc>- ¦;spcdars-kili y.avodov. Razdeljcvanjc Qv- viz in valut b<) vršila pösebna komlsija, s-.stojtia rz zasropnikov ^osnüdarskili Ivrogov, ki bo delovafa v Zajjrcba ni I.kx>ffradiJ. Resulacrjo prometa bi> vu» ilib posebna komisija, v kateri boo#> zastc/pane v:se ffospodarske konx>raci.iü tu cxlbori. Velika rudniSka n«Si*eüi. \ Spa:;- glerjit v Anicrfki se je pripetHa velika rudniška. uesrcča. ßk&plo-:lira! je rov ravuo tedaj, ko so priäli prernegarji na delo. Takoj so prrčeli z reSevalulm de- lom. MrtviJi je bilo 79, >ivih \n so resi- li §e 35. Slepl avtoiuobillüt. Ravnati avto- inobil, je za slepca gotovo prav ležka naloga; ce je slepi avtomabilrst še brez rok, pomenja to vendarle občudo\anjit vredno hrabrost. Tak avtomobilist broz rok in oči iivi na Angleskcm. PiSe se Aiten Nidcols, ki se> vozi z avtomobiloni po tisoc kiloinetrov daieč in se rnu do- blej Se ni pripetila nobena nesreča. Po- lig njega sedi iuvaj, ki mu pri vo2n?! daie podatke. po katerih NickoLs ravna z avtoinobilom in se previd.no Lzojdblje \r«istki zapreki. To.da Nickols se rad tudi brez spremstva podaja na poi, asto- mobil ravna z nogami. s katcrirni pa iu- di zna izborno «rati bilard in .ie pre- magal ze marsikatere^a nasprotnika-, ki mu ne ma.njkajo roke in uci. Ima ^n- dovit sponiiu; kaj je einkrat otipal in preizkusil, mu ostane v ff lav i. /ato nm priiatelji po pravici pravijo, da :^leda r notranjimi očmi. Nova dUam»iUaa t»t>lia odkrHa v Juini Afrlki. V y^aixumem dein dežele lieiiuxnu. xht) dul'ic od nckdanjcRa nem- ?/.V;exa jux'ozapactne^M afri^kcKr.. ozem- 1 ja, so našli v zadiijili ledriih obsežna dijamantiia pol ja, ki prekasajo znano ozemlje v Khnberlcy.u. Nasli so katrme do 20 karatov teže. Dežela pa .ie radi powanjkp.nja vode težko dostopna. Ženska s 192 potoiucl. Neka gospa Martin iz Sandvicha, ki je umrla stara 103 leta, je zapustila 192 potomeev, med temi 40 vnukov, 66 pravnukov in 71 pra-pravnukov. Sama je imela 15 otrok in ena njenih hčcrk, ki še .živi, je imela 16 otrok. Ob priliki svojega 103. rojst- nega dneva, jimija lanskega leta, je prr- povedovala, da izpije vsak večcr kozar- ček vročega ruma, kar ji posebno pnja in da je bila vedno velikii prijateljica slaščic, eokolade, potic in bonbonov. O- kusa torej ni imela slabe.vca. Pristaši Adauia hi Eve. Nadav no sta dva prismuknjena Ainorikanea, mo- Ski- in žensku, sklcnihi .Tivcti v pragozdu brez obleke in hiše kot Adarn in Eva. Ta dva Amerikanca sta dobila kmalu \cč cudaških posnemovalcev v üvropi in sicer je 26 parov Spancev opustilo svoje domove in se podalo v divje ü»- zdove, kier žive brez oblek in brez do- maeij kakor divje živali. /!ive ti ljudie v Pirenejskili jfozdovili ločeno po zakon- skih parih. Osnovali so ü nekakd drža- vo. ki jo imcnujejo .-»iružba neoblečc- nih.« Vsako popoldne. se zberejo na po- svetovanje in razpravliaio o raznih za- devah, ki se tičejo njihovega življenja. Trdijo zlasti, da bi morali vsi ljudje 21- j veti'tiaiko, ker ie Ur/.eU» zdravo \*a rMn utrdi človeka. Stiinuieio vectnoina v ze- ! uieljskili duplniali in namcrävajo-preZl- veti tako tudi zimo. /inir» tarn sicer m preliuda, toda tolika pa je !e, da bo mo'derne in prtemuknjens Adame in -Kr-o prav jjotovo zopet privedla. k pamerh Pouk v plavanju. Nek irancoski list je prinesel navcxlilo Za plavanje. Kdor se hočc v sobi naučiti plavati, naj vzamc škaf vode. vtakne'obraz v vodo in cirži 'iči cdprie. To mora ponavljati, dokler se ne uavadi. Poteon sc vtakne usta 'v vodo in se jtfi drži odprta. Ponavljati mora toliko casa, da se privadi z odprti- mi očnii in usti v vodi, mi se jo nauCl! plavati. jugosl. matica v celju pobira meseCnine in nabira Clane v 1RAFIKI GE. FRANClSiKE KOVAC V ALEKSANDROVI ULICI V CELJU. Izdaja in tis^ka: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: L!c, Edvard Simnic« PV» Za mesec december 2ü'",, popusta. Najlepäa boZiČna dariia so A. ČERNE Povečava po vsaki sliki. Slika vsaki dart. Dobro kurjen ate'.je. Istotam se pprejme en «totirsik 2 a ImAcl^r'lincii' i z odličnim spoštovanjem IV- AIlTlOSlcCnner i Okrogel les od 25 cm debeline naprej kupi cele gozdove Lesna industrija PAJMAN, Slov. Bfstrica. Ponudbe: Franc Pajman Celje. Istotam se prodaja lesena 1 volna v vseh dimenzijah. T VISORO Mfi dobi9 Kdor mi odstopf all pre- skrbi v mestu 2 meblirani alt praznl sobl s Kuhinjo, Naslov v upravnlštvu „Move Dobe4'. Razširlalte 99Novo Dobo!" Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog in oče, gospod dr. Franjo Lipša kr. okr. sodnik danes ob pol 9. uri v 40. letu starosti, previden s sv. zakramenti, po kratki, mučni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega blagega pokojnika se vrši v pondeljek, dne 4. decembra ob 15. uri jz hiše žalosti Kralja Petra cesta štev. 16 na okoliško pokopališce. Sv. maša žadušnica se bode brala v torek. dne 5. decembra ob 7. uri zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. CELJE, dne 2. decembra 1922. Marija Lipša roj. Majzelj, Nadica in jclica. soproga. hčerki. Shan 6. »NOVA DOBA« Stev. 138.' Telefon §tev. 75 in 76 9>odružnica LJublJanske kreditue banke v Celju, PoStni ček.rač. 10,598 centpsla v Ljubljonl 142 50-36 I Pelnt&Ka glavnica in rezervnt zaRladl ca. 130,000.000 Kron | Podpuznice v Brežicah, Gosrici» Kraiiju» Mait»ibc»ruy flfiefkowiču9 Nov. Sadii, Pftuju, Sarajewu, Splitu, Trstu. Sprejema vloge na liltjižice in tekOČi 8KS5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proil ugodnemu obrestovanju. S^SS^S valut in dovoljuje vsa&ovrstlie kreclite* JPr»odlaja specke dLx»LLLYx*e pazpedne loi*ei?ije« I—>m—MiMi¦¦—n— ^i—i—i—mi i^mmi ii i mi __________ _ _ ftegflsttrov. kifbditna en »tawbena >«ugazoiii.zatv. ft^iB«B f^jlefnova wl. IS ** tgtBIJii "LASTNI DOM" Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje po 6% to je 6 Din od «so, pi-oti odpovctfl po .B'/a'/o Din od sto. Pri večjih naložbah ----------------- po dogovoru. ; Seno, s!iö, ba, premog, 1, lirigir, sadie in druge deželne prideike kUPU|e in prodafa Osef Ändrej, Maribor Aleiuandrova centa 57 81869-48 Teflon 8ft AW.-«rUM , 29-16 Ppistno slivovlio, honjak, ruin, čaj, havo, coholade in wsb , ipecepljsfao in ttolonijalBO blago sb dobl po nizklb dnsvnih | csnah pri twdhf ^ Ludovife Peiek - Celje ^ Cankarfeva cesta it. 4. RuDuiem vse deželne prideike. Stroji 1172 24-9 za obdelovanje kovine, ploLevine in Gesa, OrOUjC motorjt m mlaiilnt stroll so stalno ir zalogi px>i Karlo Jei zbacher d. d. ZAGREB, Vlaäka nl. 25, Tel, 4 9O. Generalno 2astopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. ~ Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. _________ ———-^————————-^——^—"-— «ožuh ze!o dobro ohranjen, se proda. ftje, pove uprava Nove Dobe. 1379 2—2 Kupim po wisoki ceni vsako množino jawsHega ksa pTačljivo proti dupHkatom. Prosim ob- vezhe ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, lesna trgovina, Braslovčc. Httpftn Krajnity več vagonov 1 — 4 m dolge smreke, >cike, suhe in brez kože. - Ponudbe z navedbo cene od teže na vagon nalo- žene na naslov: Vilko Tome, lesna trgoyina, Dunajska cesta 31, Ljubljana. '. 3—2 ' Klobuke kakor tudt mogko, žcnsko In otročjo konfekdjo, razno peillo. pleteno in modno blago, kuplte v velikanskl izbiri In po Has» nlz|lb cenab samo v veletrgovlnl R. Stermecki, Celje. Največje, domsče elektrotehnično podietjei ELIW družbfl za elehtpotchniino industrijo d. z o. z. Elin Efiin Elin gradi elektrEöne centrale in'omrezja; proSzvaja in dobavlfa vse elekti»iLne stroje in efektrotehnicne aparate in lxdelk«| projektira brezplaöno vse naprave in obrate, ki so v zvexi t. elektriko. 1321 25—5 Tehnične pisarne in zaloge: Litlbljana» Dunajska cesta, P&lača I.Jublj. kredltne backe. 13^1 25—3 Maribor, Vetrinjska ul. 11. KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA GEST A Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-21 ladransha hanha • Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000'—. i-----------r^s Rezerva: Din 30,000.000 — Bled, Cavtat, Celje, Dubpovnik, Hepcegnovi, Jelsa, PODRUŽNICE: Jeeenice, Kopčula, Kotop, Kpanj, TLsj vitolj ana, Maribor, IVIetkoviö, Ppevalje, Sstpaj evo, Split, Šiibenllc, Zagreb. Amepikanski oddLeleJk. Naslov net bPKOJaire: JADRANSKA, AfiJLiipa.nl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatlja, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. BANCO YUGOSLAVO DB CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.