kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANSKI JAVNI SPOMENIKI] ksenija rozman O ljubljanskih javnih spomenikih kot ce- loti doslej še niso pisali. Razni turistični vod- niki, predvojni in povojni, naštevajo sicer glavne med njimi, vendar s skopimi podatki, ki pač zadoščajo takim publikacijam. Ce odštejemo na redko posejanei članke v raznih časnikih in časopisih iz polpretekle dobe, lahko rečemo, da je znanje o njih skromno. Spomin bledi celo o tistih podatkih, ki bi morali biti vsak čas na razpolago. Naj bo ta članek in naslednji del tistega, kar naj bi bilo nekoč celota. Obsega le ob- stoječe ljubljanske javne spomenike, postav- ljene do začetka druge svetovne vojne, s po- membnejšimi in sedaj dosegljivimi podatki. Celoto pa naj bi v prihodnje predstavljal seznam obstoječih, izginulih ali podrtih spo- menikov in plošč. hrenov kriz Spomenik je časovni sobrat stvaritvam 17. stoletja v Ljubljani (veže, dvorišča, portali, umetnoobrtni predmeti itd.), ki čakajo, da bo nekoč tudi nekaj bolj zaključenega pove- dano o podobi Ljubljane v celotnem tem stoletju. Znamenje stoji v parku na Ambroževem trgu. Na čelni strani podstavka ima vklesan napis: terret labor, na levi th. epvs. lab., na desni: aspice praemivm, — maksima, ki se ponavlja na raznih mestih v zvezi s ško-.. 51. 1. Hrenov križ na Homanovi slih! iz 1. 1713 fom Tomažem Hrenom: na kelihu v šent- jakobski cerkvi v Ljubljani iz leta 1608., na notranji strani knjige Missae varium compo- sitorum itd.' Na hrbtni strani pa je vklesana letnica: anno dni mdcxxil — Nad dvojno stopničastim podstavkom stoji ožji, kvadrast podstavek, na vseh štirih straneh okrašen z motivom diamantnega kamna. Na prednji strani vklesani napis pove, kdaj je bil spo- menik popravljen: restaur 1824. Proti vrhu sledi osmerokoten steber, kamnoseško okra- šen s suličastim motivom. Nanj je postavljen okrogel, ob vrhu kaneliran steber z omamen- tiko okovja. Na prednji strani so plastično upodobljeni škofovska kapa in palica in pa dva grbovna ščitka: na levi škofijski z dvoj- nim orlom, na desni Hrenov z levom in zvez- dama v oglih. Pod ščitkom je napis: im / ara et via / coELi / 1622. Vrh zaključuje kopija kamnitnega križa s Križanim na prednji strani in Marijo s križem na hrbtni strani, medtem ko je originalni zaključek shranjen v muzeju na Blejskem otoku.^ Pod to upodo- bitvijo je bil še leta 1896 viden precej zbrisan napis: monstra te esse matrem.3 Nadrobno o spomeniku je pisal Ivan Vr- hovnik v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko VI., 1896, str. 238—241. Za njim ga omenja Viktor Steska v Zborniku za Umetnostno zgodovino L, Ljubljana 1921, str. 49. Iz obstoječega stanja in zapiskov kaže, da so spomenik postavili leta 1622 blizu šent- petrske brvi čez Ljubljanico, kar je dobro vidno na panorami Ljubljane v Valvasorjevi Slavi, XI. knj., za stranjo 674. Tega leta je bil v Ljubljani potres, Hren pa je obhajal petindvajsetletnieo svojega škofovanja. V šentpetrski kroniki je zapisana še pripoved*, da so ob procesiji protestantje pri prehodu čez brv napadli škofa. Ker se je srečno rešil, naj bi v zahvalo postavili spomenik. Leta 1821 so spomenik podrli, ostanke pa spravili h Korenovim na Poljansko cesto. Po zaslugi župana Hradeckegai so ga leta 1842 ponovno postavili, pri čemer je sodelovalo kamnoseško podjetje Ignaca Tomana.^ Okrog leta 1900 so ga zaradi regulacije ceste še enkrat presta- vili za približno deset metrov.^ spomenik v spomin na zmago nad turki (marijin steber) Današnji spomenik na Levstikovem trgu predstavlja močno okrnjeni del tistega spo- menika, ki so ga sklenili postaviti ljubljanski stanovi leta 1664 v spomin na zmago nad 94 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Turki. Marijin kip je ulil 1. 1681 ljubljanski zvonar Krištof Schlag med 11. in 12. uro pono- či, kakor o tem poroča Valvasor v Slavi Vojvo- dine Kranjske XL, 689. Steber s štirimi kipi na vsakem oglu (kip sv. Jožefa, Leopolda, Ign. Loyolskega in Fr. Ksaverja) so postavili leta 1682 pred glavno fasado šentjakobske cerkve. Osnutek za podstavek, steber in risbo za Marijin kip je napravil Valvasor. Prvotna napisana plošča s kronogramom je danes vzi- dana v veži stranskega cerkvenega vhoda. V teku časa so se pokazale na spomeniku razne poškodbe. Leta 1844 so ga, razdrli, Ma- rijin kip prenesli v kapelo sv. Križa v šent- jakobsko cerkev, štirje kipi svetnikov pa so takrat izginili. Zbirali so denar za ponovno posvetitev, ki se je uresničila leta 1870. Na mesto starih kipov so postavili štiri nove (patrone ljubljanskih cerkva: sv. Miklavža, Jakoba, Petra in Jan. Krstnika). Na podsta- vek so pritrdili staro napisno ploščo in novo s kronogramom 1870. Leta 1937 je mestna občina sprejela prora- čun za novo popravilo spomenika. Po zamisli arh. Plečnika so ohranili originalni kapitel, bronast Marijin kip, štiri figure svetnikov pa so postavili na vrhnjo ploščad novega stebra in dodali poleg drugih kamnoseških delov še novo ploščo z besedilom. Tretjega julija 1938. leta so ga slovesno odkrili.' steber sv. trojice Na Valvasorjevi veliki pregledni sliki Ljub- ljane iz okrog leta 1660, ki jo v originalu hrani Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu, vidimo lesen križ pred nekdanjim samostanom bosonogih avguštin- cev. Štejemo ga za prednika lesenega zna- menja sv. Trojice^, ki so ga avguštinci posta- vili leta 1693 pred samostanom'. Ker je lese- no znamenje začelo propadati, sklene leta 1722 grofica Marija Konstancija Turjaška po- godbo z Luko Mislejem za kamnit izdelek, čigar figuralni del je delež mladega Robbe'". Oljna slika iz XV1I1. stoletja v Mestnem mu- zeju v Ljubljani, ki prikazuje fasado avgu- štinske cerkve in znamenje pred njim, nam da (shematično) predstavo, kakšno je bilo znamenje v okviru kasneje podrte baročne arhitekture v ozadju, kakšen je bil podstavek zanj in kakšno je bilo okolje (podstavek je bil stopničast, zavarovan z mejnimi kamni ob vsaki strani, nad njim je sledila ograja z ba- ročnimi balustri, kvadrast kamnit podstavek s štirinajstimi piramidami na kroglah ob vsakem oglu). Znamenje so leta 1843 temelji- to popravili". Zaradi potresa leta 1895 je bilo ponovno potrebno popravila leta 1898, kot to SI. 2, Znamenje sv. Trojice okrog leta 1735 pred nekdanjo avguštinsko cerkvijo pove napis na njem. Ob preureditvi promet- nega vozlišča pred Ajdovščino so ga po Pleč- nikovi zamisli leta 1927 prestavili'^ na da- našnje mesto pred Uršulinsko cerkev, v te- melje pa vzidali originalne napisne plošče z istim besedilom, kot jih imajo danes. Med drugo svetovno vojno so figuralni del sneli zaradi nevarnosti zračnih napadov. Leta 1959 so zaradi slabega stanja originala namestili na steber kopijo iz kraškega kamna brez ne- katerih elementov, ki so bili v skupini." Ori- ginal je danes shranjen v Mestnem muzeju v Ljubljani. Na kamnitem kvadrastem podstavku je vklesan na več krajih že močno zbrisan na- pis. Na južni strani: virtvs honor et gtona SOLI vni / ac trmo OMiiipotenti oeo / cvi se faMiLia Averspergiana / totauiter svboit et prosternit / in signe hoc pietatis opvs / per- petvAe venerationis cavsa / extans pvbiicö obtvLit cvLtvi / constantia Averspergiana nata / iravthiHonstorffiana / oonavit Mo- nastenaM. Na vzhodni strani: tnaois san- ctae virginisqve piae in honorcM / constr- vxervnt. Na severni strani: Vsled potresa / mdcccxcv močno poškodovano je bilo to znamenje / s prispevki c. kr. deželne vlade in mestne / občine ljubljanske po- pravljeno / in v prejšnji stan postavljeno. Na zahodni strani: Ter sanctae oevs et sanctissiMa / virgo retnbvite postentati / ex voto oevotis cLientis / constrvcta haec Trin- itatis / statva tnginta integns annis / stetit ex Ligno nvnc ex Lapioe / stabit aetermtati. spomenik francoskim vojakom Na travniku pri bolnišnici na Studencu stoji nad stopničastim podstavkom kaneliran steber, ki se proti vrhu zožuje. Strogo, na an- tične stebre opirajočo se obliko spomenika 95 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 3. Spomenik osuševanju barja poživi barva rumenljastega kamna, iz kate- rega je narejen. Gre za klasicističen primer med našimi spomeniki, ki ga v bližini Ljub- ljane najdemo edind še v parku graščine Dol pri Ljubljani. Studenški spomenik so posta- vili v spomin vojakom, ki so v času Napo- leonove okupacije naših dežel umrli v fužin- ski bolnišnici in so jih tu v bližini pokopali. Viktor Steska omenja'*, da je spomenik imel napisno ploščo z besedilom: den biedern KRIEGERN verschiedener nationen DIE IM jahre 1300 IM nothspitale ZU / kaltenbrunn / starben UND HIER DER EWIGEN RUHE GE- NIESSEN. SPOMENIK OSUSENJU BARJA Ob Karlovšem mostu na levem bregu Gru- berjevega prekopa stoji Barjanski spomenik, imenovan tudi Gruberjev. Prisekana pirami- da je nekoč imela na vsaki strani pritrjeno napisno ploščo. Na strani proti cesti je bilo zapisano :i^ qvos ad conservandam grati animi / memoriam / ob labacensem anni MDCCCXX1 CONGRESSVM / CIVITAS destinaterit SVMTVS / HOS BENEGNISSIMO / FRANCISCI I. IMP. NVTV / AD REASSVMENDAM / PALVDIS DERIVA- TIONEM / IMPENDERE AGRESSA EST / ANNO MDcccxxiii. — Na vzhodni strani: opvs pa- triae PROFTVTVRVM / PRIDEM A GABR. GRUBER / inchoatvm / SED inivria temporvm / INTER- RVPTVM. — Na zahodni strani: tolti aggeres / aqvae LAPSVM reprimentes / ET pvrgatvs FLVMINIS ALVEVS / DVM REGNO ILLYRIAE / PRAE- FVIT / lOS. CAM. BARG gCHMIDBVRG. — Viktor Steska citira še besediloi^: quo iam eminen- TIORI LOCO / FAUSTUM / OPERIS SUCCESSUM / LUSTRAVERE / FRANCISCUS A. I. ET CAROLINA AUG. / XVI. CAL. SEPT. MDCCCXXV. Spomenik so postavili 17. avgusta 1829. leta v spomin na osuševalna dela na Barju in na začetnika teh del — Gabrijela Gruberja. Na- log v tem smislu je bil dan že v 18. stoletju z aktom Marije Terezije 15. aprila 1762. Prvi se je lotil dela Gruber (1740—1805), jezuit, profesor mehanike, vodja gradnje prekopa, iniciator gradnje stavbe za hidravlično in mehansko šolo. Ob odkritju spomenika je Miha Kastelic napisal v slovenščini in nem- ščini pesem, ki je slavila ta dela. Objavil jo je v Ilirskem listu, 1. 1829, št. 35, str. 137. — V našem stoletju so spomenik nameravali podreti. Piramido so hoteli uporabiti za spo- menik Napoleonovi Iliriji. Proti temu je na- stopila javnost'''. Namero so opustili'^. Ilirski steber pa je po svoje zasnoval arh. Plečnik. SPOMENIK DOGRADITVI ISKE CESTE Spomenik v obliki tristranične prisekane piramide je stal na trojnem stopničastem podstavku. Nekoč je imel še bakreno napisno ploščo, ki pa se je že po prvi svetovni vojni izgubila'ä: erste Strasse / durch den lai- BACHER MOOR / GEFÜHRT VON / LAIBACH NACH BRUNNDORF BEI SONNEGG / BEGONNEN IM JAHRE 1825 / VOLLENDET IM JAHRE 1827 / AUF KOSTEN Sl. 4. Spomenik francoskim vojakom 96 Časopis za slovensko krajevno zg od ovino kronika und durch die vereinten kräfte / der ge- meinden der bezirke / magistrat laibach umgebung laibachs und sonnegg / erbaut unter der leitung und durch den beharr- lichen eifer des / kaiserlichen rathes lan- des verordneten und bürgermeisters / der provinzial hauptstadt i,aibach / johann nepomuk hradecky / unter dem schutze / seiner excellenz des landes-gouverneurs / freiherrn von schmidburg / ihre k. k. ma- jestäten kaiser franz i. und kaiserin caro- line / beglückten diese kunststrasse mit der allerhöchsten / besichtigung am 5. juni 1830. / diese tafel der erinnerung widmet der nachwelt / die dankbarkeit der bürger laibachs / am 16. mai 1833. Spomenik so postavili leta 1833 v spomin na dograditev (V letih 1825—1827) Iške ceste. Zaradi nove trase ceste, ki poteka skozi os nekdanjega mesta spomenika, so ga razstavili. Novo lokacijo bo dobil po končanih delih.^« OPOMBE 1. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana 1958, str. 144 in 147. — 2. M. Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljub- ljana 1964, str. 99. — 3. Iv. Vrhovnik, Škofa Hrena spomenik, Izvestja muzejskega društva za Kranj- sko (IMK), VI., 1896, str. 238. — 4. Nav. delo, str. 238. — 5. Se notica o spomeniku: V. Steska, Naši spomeniki empirske dobe, ZUZ (Zbornik za umetnostno zgodovino), VIII., 1-2, Ljubljana 1928, str. 49; Slovenski biografski leksikon (SBL) I., str. 347. — 6. Notizen von I. Subic, Mitteilungen d. k. k. Zentralkommission (MZK), št. 26, letnik 1900, str. 38. — 7. Podatke o spomeniku s po- trebnim slikovnim gradivom, navedbo arhivskih virov, je zbral Jos. Wester: Marijin spomenik na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, Kronika slovenskih mest V., št. 2, str. 110 in št. 3, str. 164. Dodali bi še; Avg. Dimitz, Geschichte Krains von der älte- sten Zeit bis auf das Jahr 1813, IV. Theil, Laibach 1876, Str. 49; Marijin spomenik pri sv. Jakobu, Mestni arhiv v Ljubljani (MALj), Fasc. 1819; prav tam, skica iz leta 1930, Zbirka načrtov; Fr. Stele, Valvasorjeva Ljubljana, Glasnik mu- ; zejskega društva za Slovenijo (GMS) IX, 1928, str. 17, kjer avtor domneva na podlagi slike ljub- ljanske panorame iz okrog leta 1660, da je na prvotnem mestu Marijinega spomenika stal ,še en starejši; M. Zadnikar, Znamenja na Sloven- skem, Ljubljana 1964, str. 83—84. — 8. Fr. Stele, Valvasorjeva Ljubljana, GMS IX, 1928, str. 21. — 9 M. Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, ZUZ n. v. IV, Ljubljana 1957, str. 40; A. Koblar, IMK V., 1895, str. 164—166. — 10. V. Horvat-Pintarič, Francesco Robba (Zagreb 1961), str. 11. — n.M. Stele, nav. delo, str. 40. — 12. Wester-2mitek, Pogledi z ljubljanskega gradu, Ljubljana 1929, str. 22; Fr. Stele, Varstvo spo- menikov, Ljubljana, Prenos stebra sv. Trojice izpred kavarne >>Evropa<< na Kongresni trg, ZUZ VII/2-3-4, Ljubljana 1927, str. 176. — 13. N. S. (Nace Sumi), Konservatorska poročila, Ljubljana, Steber sv. Trojice, Varstvo spomenikov 1958 do 1959, VII, Ljubljana 1960, str. 182. — 14. V. Ste- ska, Naši spomeniki iz empirske dobe, ZUZ VIII, 1-2, Ljubljana 1928, str. 49 in si. — 15. M. K., Illyrisches Blatt 1929, št. 35, str. 138; V. Steska, Naši spomeniki Iz empirske dobe, ZUZ VIII., zv. 1-2, Ljubljana 1928, str. 52—53. — 16. V. Ste- ska, Naši spomeniki iz empirske dobe, ZUZ VIII., 1-2, Ljubljana 1928, str. 53. — 17. Slovenski na- rod 21. VI. 1929, št. 139: Spomenik barju ali Napoleonu (Vrhovnik-Govekar); prav tam: članek Platona (Fr. Govekar); protest Glavnega odbora vodne zadruge za obdelovanje barja v Ljubljani, 23. avg. 1929, MALj V/h, 1926—30, 404/29. — 18. Ostali podatki o spomeniku: Dopis magistralne- mu gremiju, Ljubljana 6. VI. 1929, MALj V(7)h, 1926—1930, 404/29; V. Steska, P. Gabriel Gruber, IMK 1905, str. 41 in si. — 19. V. Steska, Naši spo- meniki iz empirske dobe, ZUZ VIII. 1-2, Ljub- ljana 1928, str 55; spomenik omenja tudi Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani, Ljub- ljana 1933, str. 290. — 20. N. S. (Nace Sumi), Konservatorska poročila, Ljubljana, Spomenik ob mostu čez Išco, Varstvo spomenikov VII. 1958—1959, Ljubljana 1960, str. 177—178. — Iskre- no se zahvaljujem dr. Vladu Valenčiču, ki me je prijazno opozoril na arhivsko gradivo v Mest- nem arhivu v Ljubljani. Pri sestavljanju tega in naslednjih dveh člankov, je prav to gradivo po- menilo bistveno dopolnitev dosedanjih podatkov.) 97 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANSKI JAVNI SPOMENIKI KSENIJA ROZMAN (Nadaljevanje) Načrti za postavitve spomenikov pomemb- nim slovenskim možem, zbiranje sredstev in odkrivanja oib koncu XIX. in pa na začetku XX. stoletja so bili znaičilno' narodnostno obarvani. Tako so postavili spomeriik Valen- tinu vodniku pred nekdanjim Licejskim po- slopjem na današnjem Živilskem trgu. Spomenik je ograjen z litoželezno ograjo. Nad trojno stopničastim podstavkom se dvi- ga kvadrast kamniten blok s profiliranim zgornjim in spodnjim robom. Na čelni strani je v bronasti črkah napis vodnik, fasces s črkami R in F (Republique Frangaise), na hrbtni strani pa so znani pesnikovi verzi: ne HCERE ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesmi po jo. Bronast kip je upo- dobil kipar AloJEij Gangi. Po ohranjenih skicah sodeč, je načrt za ograjo in njen pod- stavek zasnoval mestni stavbni svetnik Jan Duffe, kamnoseško delo pa je opravilo pod- jetje Feliksa Tomana. Pobudo za postavitev je dalo Dopisno pi- sateljsko podporno društvo, t. i. ljubljanski mestni zastop pa je izvolil Odbor za postavi- tev Vodnikovega spomenika, v katerem so bili Ivan Hribar, Karel Bleiweis in Alfons Mosche. Posebni odbor devetih članov, v ka- terem je bila tudi Matica Slovenska, Pisa- teljsko društvo in predstavniki ljubljanskega mesta, je poveril delo Alojziju Ganglu. Sle- dile so številne seje občinskega sveta in od- bora za postavitev. Slovesnost v zvezi z od- kritjem pa je končno naznanil poseben letak s programom: 28. junija 1889 ob 8. uri zve- čer je bil koncert na čitalniškem (!) vrtu, 29. jun. ogled muzeja Rudolfinum (današnji Narodni muzej), sprehod na Grad ali pod Turn, polaganje vencev na Vodnikov grob, gledališke predstave v čitalnični dvorani (podrta stavba na začetku današnje Titove ceste, v nekdanji Šelemburgovi uliici) itd. Spomenik so slovesno odkrili 30. jun. 1889. i 196 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Vodnikov epomen'k leta z govoTom, streli z Gradu, petjem kan- tate »Vodniku« (besedilo Ant. Funtka, sklad- ba B. Ipavca, izvajal zbor Glasbene matice pod vodstvom Fr. Gerbiča) in podobnim. Ob tej priložnosti so postavili posebne tribune in izdali skico z oznako mest, kjer so stali razni predstavniki, združenja, zbor itd. Na- vzoče je bilo tudi posebno odposlanstvo ko- roških Slovencev.' valvasorjev spomenik Na nekoliko umetno zvišanem prostoru stoji izven glavne osi fasade Narodnega mu- zeja bronast kip polihisttorja Janeza Vaj- karda Valvasorja. Nad granitnim, trojno stopničastim kvadrastim podstavkom je po- ložena prisekana piramida. Čelna stran je gladko obdelana, na njej so pritrjene le bro- naste črke: valvasor.. Bronasta figura v modnem oblačilu XVII. stoletja je upodob- ljena v celotni postavi. Z levico, oprto na podstavek, drži s prstom zaznamovan list v knjigi, ki naj predstavlja njegovo široko za- snovano izdajo Slavo Vojvodine Kranjske. Po' podatkih iz Slovenskega biografskeg?. leksikona je spomenik naročilo ministrstvo' za uk in bogočastje."^ Osnutek za podstavek je napravil kipar Alojzij Gangl, izdelalo ga je podjetje Feliksa Tomana. Kip sam je tudi Ganglovo delo. Imenovani leksikon navaja letnico 1902 kot leto odkritja. Spomenik pa so v celoti postavili šele decembra meseca leta 1903 in ga odkrili brez slovesnosti. Pro- stor zanj je bil predviden v osi Narodnega muzeja. Zaradi urejanja trga pa so ga začas- no postavili v desno polovica parka.^ Ta pro- stor je obveljal vse do danes. PREŠER.nov spomenik Na Preišemovem trgu stoji nad trojno stopničastim granatnim podstavkom prisekan blok z napisom prešeren. Na levi strani je bronast relief s prizorom ribiča v barki, na \ desni Črtomirovo slovo. Na vrhu stoji, pred : skalnato oblikovanim ozadjem, figura pes- ; nika v onodobnem oblačilu. Knjiga v levici predstavlja njegove Poezije. Z vrha skale se sklanja Muza z oljčno vejico. Priprave za postavitev spomenika so tra- jale sedem let. Akcijo zanjo je začel župan Ivan Hribar leta 1898. Izdal je razglas slo- venskemu narodu, ki naj sodeluje pri nabi- ralni akciji za spomenik s prispevki in v obliki prireditev, katerih izkupiček naj bil šel v ta namen. Za častna predsednika so ! izvolili Simona Gregorčiča in Josipa Stri- j tarja. Leta 1899 so objavili natečaj. Pravico i do prijave so imeli le slovenski umetniki. j Postaviti so ga hoteli na levo stran mest- i ne hiše, v novi park na PrešeTnovi cesti (ta- i kratni Bleiweisovi) ali pa pred novi Dežel- j ni dvorec (današnje univerzitetno poslopje) j na Kongresnem trgu. Imenovali so presoje- \ valno komisijo, v kateri so bili med drugimi j tudi Anton Aškerc, Pran Govekar, Ivan J Franke, Jan Duffe in Ivan Subic, nazadnje \ pa so povabili še arhitekta MaJksa Fabianija. I Presojevaina komisija se je sestala 2. feb. S 1900. leta in podelila prvo nagrado Ivanu ] Zajcu, drugo pa L. Progarju. Častno prizna- \ nje so dobili Anton Britežnik iz Gorice, Fran i Berneker in Jakob Žnider (oba sta bila ta- ' 197 Prešernov sipomenik kronika časopis ZA slovensko krajevno zgodovino krat na Dunaju). Leta 1901 je arh. Fabiani poslal osnutek za podstavek. Naslednje leto se je večkrat sestal odbor za postavitev Pre- šernovega spomenika in kritiziral Zajcev osnutek. Vseh sej je bilo sto štiri, najbolj burna je bila 21. jan. 1902, ko so Zajca ob- tožili, da se je bistveno oddaljil od svojega osnutka.^ Podobnim nevšečnostim so se pri- družili še številni obiski v Zajčevem ate- ljeju, kjer je moral »višjim obiskovalcem« na ljubo sproti popravljati dele figure. Kip in reliefne dele je ulilo podjetje Arturja Kruppa na Dunaju. Do odkritja je prišlo 10. sept. 1905 in sicer na današnjem Prešerno^ vem trgu, torej na čisto drugem kraju, kot je bilo prvotno mišljeno. Pri slovesnem od- krivanju je sodeloval poleg drugih pevski zbor Glasbene matice in slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec«. Od vseh koncev so prihajali pozdravni telegrami, med drugim tudi s Hrvaškega in Češke.^ Poleg najožje slovesnosti ob odkritju so bile še razne dru- ge prireditve in predavanja, izšle so tudi posebne publikacije, v dnevnikih pa obsež- nejši članki.' V socialni reviji Naši zapisi 1905, št. 10 in 11, so zapisana mnenja po- membnejših slovenskih kulturnih delavcev. Plečnik dela ni poznal, podal pa je ob tej priložnosti zanimivo mnenje o ljubljanski arhitekturi (str. 149—151). Ivan Cankar je Trubarjev spomenik ostro zapisal: ». . . Zajec, najmanj osebni, naj- puščobnejši in (to je beseda) najponižnejši slovenski kipar . ..« Bil je mnenja, da bi bila za to delo primernejša kiparja Peruzzi ali Berneker (str. 146). Oton Zupančič pa je me- nil, ko je sodil o pomenu Robbovega vod- njaka: »... Najbrž se dnevni opazovalec na- šega Mestnega trga še nikoli ni zavedel jas- no, kolik pomen ima ta vodnjak za fiziogno- mijo našega mesta: posledica njegovega skladnega soglasja z vsem obližjem... Ko- liko lahkote in vznosa je v tem vodnjaku: nekaj hrepenečega se je pognalo iz tal, do- seglo svojo višino in ostrmelo — tako kipi, vitki obelisk —■ in slavi zmago nad težnostjo, pokorečo si vse, česar ji ni iztrgal iz oblasti duh s silnim zaletom. Tu vidim, kako izcela je mislil in čutil rod, ki je živel pred nami na istem kraju. In Tebe, France Prešeren, naš izoela človek, so znesli med nas reveža iz brona in kamna, brez vsake celote v sa- mem sebi in brez vse zveze z okolico.«' TRUBARJEV SPOMENIK V parku ob Prešernovi cesti nasproti Na- rodni galeriji (nekdanjemu Narodnemu do- mu) stoji naid marmornatim podstavkom kvadrast blok z napisom trubar. Kamen da- je videz govorniškega pulta. Nanj se z roko in knjigo opira protestantski pridigar in oče prve slovenske knjige. Na desni strani figure je vrezan Idparjev podpis F. Berneker. Za postavitev spomenika je skrbel poseb- ni odbor, ki je organiziral slovesno polaga- nje temeljnega kamna dne 8. sept. 1908. Fi- guralni del je moral biti dokončno postav- ljen šele v letu 1910, ker je 8. nov. 1910. leta pisal Berneker z Dunaja, naj spomenika eno zimo ne pokrijejo, »da se vleže na njega pri- memo lepa patina«.* MIKLOŠIČEV SPOMENIK Na rahlo dvignjenem terenu ob Tavčarjevi ulici nasproti sodnije stoji Miklošičev spo- menik. Podstavek je graniten, njegov osred- nji kvader nosi napis na čelni strani: rojen LETA 1813 / v RADMERSCAKU / V SLOVENSKIH / GORICAH Na naslednjem kvadru beremo: FRANC MIKLOŠIČ / VELIKI SL.AVIST. Sledi bel marmornat blok z žensko figuro, obrnjeno s hrbtom proti gledalcu. Z desnico dviga lo- vorov venec, z levico se opira na ploščo, na kateri je ljubljanski grb. Ob straneh sta dva orla, v ozadju še plitev relief s stoječo mo- ško figuro. Pred njo na tleh je mati z otro- kom, na njeni desni spet figura. Nad opisa- no kompozicijo je postavljeno poprsje. Podstavek z reliefno obdelanim ozadjem in žensko figuro na prednji strani je del 198 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Miklošičeiv spomenik spomenika cesarju Francu Jožefu I. iz leta 1908. Postavila so ga v zahvalo za cesarjevo »naklonjenost« ob potresu leta 1895. Podsta- vek v celoti je delo Svitoslava Peruzzija, ki je ob natečaju dobil prvo nagrado. Drugo nagrado je prejel Fr. Berneker, tretjo pa Ivan Meštrovič. Po prvi svetovni vojni so cesarjevo glavo oidstranili in je danes shra- njena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Leta 1926 so na njeno mesto postavili poprsje Franca Miklošiča, delo kiparja Tineta Kosa." Kaj je o sožitju starega podstavka z novo plastiko menila slovenska javnost, bo pove- dano v odstavku o Ilirskem stebru. VEROVŠKOV IN BORŠTNIKOV SPOMENIK Na levi in desni strani pročelja opernega gledališča stojita plastiki glav zaslužnih slo- venskih gledaliških umetnikov Antona Ve- rovška in Ignaca Borštnika. Spomenika no- sita le navpično v blok vklesani imeni. Na desni strani figuralnega dela je vklesan na- pis kiparja Toneta Kralja z letnico izdelave 1921. Kipa sta nekoč krasila operni fover. Udruženje opernih umetnikov je menilo, da že zaradi svoje velikosti na spadata tja, mar- več na kaikšno vidnejše mesto. Po načrtu arh. Plečnika je podstavke napravilo podjetje Fe- liksa Tomana. Tudi okolico so uredili po arhitektovih osnutkih in leta 1924 sO' bili te- melji že postavljeni.'" zoisova piramida Po Plečnikovi ureditvi današnjega Levsti- kovega trga je prišla na vrsto neurejena Zoisova cesta, nekdanji mestni graben ob srednjeveškem obzidju. Dotrajane kostanje, ki so pokrivali pogled na stari del Ljublja- ne, na del mestnega obzidja in so zasenče- vali šolo na Grabnu, so leta 1927 posekali. • Istega leta je Plečnik napravil osnutek za regulacijo Zoisove ceste in predvidel pira- mido v bližini šentjakobskega mostu ob iz- teku Grabna." Sestavljena je iz kamnitnih kvadrov. Vrh se konča s piramidasto kapo, njene stranice so okrašene s konzolastimi elementi. Stranica proti šentjakobskemu mo- stu ima vdelano ploščo z napisom zois. Spo- menik na izviren način zaznamuje ime ulice, poudarja njen začetek in spominja na mece- na slovenskih literatov Žiga Zoisa. spomenik padlim iz prve svetovne vojne Ob robu parka proti Zaloški cesti stoji na Hrvatskem trgu Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Na štirih stebreh so zapisa^ na imena padlih iz Ljubljane in iz Ijubljan-^ Borštnikov sipomenik 199 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Zoisova piramida ske okolice: šentpetrske, iz Most, Sela, No- vega Vodmata, Zelene jame, Bizovika, Zgor- nje in Spodnje Hrušice, Hradeckega ceste, Štepanje vasi, Smartnega, Obirja, Hrastja, Tomačevega in Jarš. V smeri proti Zaloški cesti so vklesani svetopisemski izreki. V sre- dini spomenikovega kompleksa stoji osred- nji steber. Na spodnjem delu podstavka je napis: postavile iz nabranih sredstev / skupine bojevnikov / šentpetrske fare. / izvršeno po načrtu / arhitekta subica / v letu gospodovem / 1927. / postavila in do- polnila / mestna občina leta 1939 / na novo blagoslovljeno 17. sept. 1938. Za postavitev spomenika so izbrala pose- ben odbor, ki se je sestal 22. nov. 1925. Osnutek spomenika je poklonil arh. VI. Šu- bic, kamnoseško delo je opravilo podjetje Fr. Kunovarja, zlatenje Iv. Goetzl. Svetopisem- ske izreke je izbral pisatelj Iv. Pregelj. No- vembra leta 1926 so položili temeljni kamen v nasad ob severni steni cerkvene ladje. Le- ta 1939 so spomenik prestavili na današnje mesto, uredili dohod do njega s stopnicami in kamnito ploščadjo.'^ ilirski steber Od križišča Vegove, Emonske in Rimske ceste nekoliko odmaknjen stoji Ilirski steber. Vrh obeliska krasi bronasti polmesec s tremi zvezdami. Vse štiri stranice imajo napise. Na vzhodni strani beremo Zupančičeve verze: ne vemo kje / si se rodil / ne kod / vihar te je podil. / pri nas si pal / ZA nas si pal / da je nas rod / IZ mraka vstal. Na SeVOml strMii je pritrjena bronasta glava (Ilirija) z lovorovim vencem, pod njo je Vodnikov na- pis: napoleon rezhe / iliri a vstan / duh stopa v slovenze / napoleonov. / en sarod • poganja / prerojen ves nov. Zahodna stran ima palmovo vejico in verze: sous cette pierre / nous avons depose / tes cendres / soldat sans nom / de l'armee / napole- onienne / pour que tu / reposes / au milieu de nous / toi qui en allant / a la ba- taille / pour la gloire / de ton empereur / es tombe / pour notre / liberte. BrOnasta ovenčana Napoleonova glava krasi južno lice z napisom iz Vodnika: na grezie zhelu korinto stoji / ilirija v serzu / evrope le- shi. / korintu so rekli / helensko oko / ilirija prstan / evropini bo. Proti prvotni nameri, da bi porabili pira- mido ob Karlovškem mostu (Spomenik osu- ševanju barja) za nastavek, ki bi ga postavili za nekdanji Jakopičev paviljon in vanj vde- lali spominske plošče, nanašajoče se na sto- dvajsetletnico Ilirskih provinc, je odločno nastopil Glavni odbor vodne zadruge za ob- delovanje barja v Ljubljani, pa tudi sloven- ska javnost. Takole je zapisal pisatelj Fr. Govekar: ». . .ponoviti hočejo neokusnost, ki se je zgodila z Miklošičevim spomenikom, ki ima kot ostanke bivšega cesarjevega spome- nika še zmerom simbola avstrijskih dveh or- lov .. .«'ä Glede na ta protest so zbrali novo lokacijo na preseku osi Vegove, Rimske ce- ste in Trga francoske revolucije (nekdanjega Valvasorjevega trga). Celotno ureditev oko- lice z osnutkom za spomenik je izdelal arh. Plečnik, figuralni okras pa kipar Lojze Do- linar leta 1928. V temelje so položili ostanke padlega francoskega vojaka, pokopanega ne- kje pri Črnuškem mostu. Dne 13. okt. 1929. leta so spomenik slovesno odkrili. S tem v zvezi so bile številne prireditve in slavja, tudi dnevniki so izčrpno poročali. Spomenik, čigar pobudnik za postavitev je bila Glasbena matica, sodi med dognane Plečnikove mojstrovine. Po eni strani je mejnik trem ulicam, po drugi strani pa se je značilno vrasel v stari del mesta s Kri- žankami in pozneje projektiranim poslopjem Narodne in univerzitetne knjižnice. Ilirski steber 200 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika herme glasbenikov Pred poslopjem Glasbene matice v Vegovi ulici stoje herme glasbenikov. Kamnitni blo- ki imajo na izbočeni prednji strani napise z imeni, datumi rojstva in smrti glasbenikov, katerih bronaste glave krase vrhove stebrov. Pred vhodom sta hermi prvih dveh ravnate- ljev Glasbene šole, Frana Gerbiča in Mateja Hubada. Na levi polovici nizke kamnitne ograje se vrste herme Jakoba Petelina Gal- lusa, Vatroslava Lisinskega in Benjamina Ipavca; na desni strani pa Davorina Jenka, Stevana Mokranjca in Hugolina Sattnerja. Dostavljeni sta bili še na levi strani hermi Emila Adamiča, na desni Antona Foersterja. Na pobudo Glasbene matice, ki je v letih 1931/32 pripravljala proslavo šestdesetletni- ce obstoja društva in prvega slovenskega glasbenega festivala v Ljubljani, so začeli preurejati neregulirano in zanemarjeno Ve- govo ulico. Za nameravano postavitev pre- graje pred svojim poslopjem so dobili od teh- niškega oddelka banovinske uprave brez- plačno deset kosov nabrežinskega kamna. Sodelovati so začeli z arh. Plečnikom, ki je napravil načrte za Ilirski steber, za regula- cijo Vegove ulice in restavriranje poslopja Glasbene matice. Idejo o pregradi pred zgradbo so opustili, do realizacije pa je pri- šel spomenik Davorinu Jenku, za katerega je dal na razpolago denar takratni minister Ivan Hribar. Postavila naj bi ga v park pred Glasbeno matico. Ker so bili na razpolago podstavki, so dali kiparju Lojzetu Dolinarju v delo šest glav, arh. Plečnik pa je napravil osnutek za podstavke in določil prostor za- nje. Število upodobitev je kasneje naraslo še za dve. Podstavke je oskrbelo podjetje A. Vodnika, kipe pa so ulUi v Zagrebu. V festi- valskih dneh, polnih javnih kulturnih prire- ditev, so prvi dan, to je 15. maja 1932, slo- vesno odkrili herme. Nekaj let pred drugo svetovno vojno sta se osmim spomenikom pridružila še dva: Adamičev in Foerster- jev.'^ spominski steber davorinu jenku Pred hišo v Ulici Mosa Pij ade 12 (nekda- nja Kolodvorska uUca) je stal spominski ste- ber skladatelju Davorinu Jenku z vklesanim napisom: skladatelj naprej zastave / sla- ve in / b02e pravde davorin jenko / roj. 10. nov. 1835 / v dvorjah pri kranju / umrl v tej hisi / 25. nov. 1914 / mol / mcmxxxv." Na pobudo Glasbene Matice je Mestna ob- čina ljubljanska nameravala ob stoletnici rojstva skladatelja vzidati spominsko ploščo na hiši, kjer je umrl. Arhitekt Plečnik, ki so mu delo poverili, pa je menil, da ne bi bilo nobeno mesto na hiši primerno za vzi- davo plošče. Odločil se je za postavitev ste- bra, ki ga je po njegovih načrtih izdelal kamnosek A. Vodnik.'^ Spomenik so leta 1963 prestavili v pred- dverje Križank. resslov spomenik Pred poslopjem Stare tehnike na Aškerče- vi cesti stoji Resslov spomenik. Nad stopni- častim podstavkom je kamnit blok z vklesa-' nim napisom: josef ressel / nss—las? / izumi- telj ladu / skega vijaka. V zgomjem des- nem oglu je stožčasta konzola, na njej sloni bronasta plošča z reliefno upodobljeno izu- mitelj evo glavo, v levem kotu pa je vzvalov- Ijeno morje s krnom ladje in ladijskim vija- kom. Kiparjeva signatura je v desnem ko- tu: Tone Kralj. Leta 1935 je napravil ing. Herman Hus skico za spomenik s ploščadjo pred njim in pa ureditev trate s topoli.'* gregorčičev spomenik Na južnem delu terase stoji ob Narodni in univerzitetni knjižnici Gregorčičev spome- nik. Dva kamnita stebra in ozadje iz grobo. Spominski steber Davorinu Jenku 201 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Gregorčičev spomenilc obdelanih kamnov nosijo razpete loke, ki da- jejo vtis baldahina. Ozadje bronastemu kipu je železna mreža. Na sprednji strani spo- menika je vklesan napis: simon gregorciC, nekoliko niže pa: brodarjem / pomoci nesi- mo / nas colnic / pogube OTMiMO, Ob vznož- beremo: s. sept. imi i soCa v ljubljani. Postavitev spomenika je organiziralo dru- štvo »Soča«. Osnutek za spomenik in uredi- tev okolice je napravil arh. Plečnik leta 1937. Istega leta je kipar Zdenko Kalin izgotovil bronasto poprsje. Prvotno so bili na mestu današnjih kamnitih lokov položeni leseni tramovi, ki so jih nadomestili po drugi vojni. Odkritje spomenika dne 8. sept. 1937 so pro- slavili z raznimi prireditvami.'' slajmerjev spomenik Ob dnu parka na Zaloški cesti pred Gine- kološko kliniko stoji na granitnem podstav- ku kvadrast blok z napisom na prednji sirar- ni: dr. edo slajmer / 1864—1935. Nad njim je bronasto poprsje zaslužnega zdravnika. Na desni strani kipa je vrezana signatura: Zden- ko Kalin. Odbor za postavitev Slajmer j evega spo- menika, osnovan leta 1937 na pobudo dr. R. Andrejka, je k udeležbi natečaja za izdelavo spomenika povabil kiparje Nika Pirnata, Zdenka Kalina in Antona Sajevica. Leta 1938 so sprejeli osnutek Zdenka Kalina. Park, v katerem stoji spomenik, je bil že pred tem urejen po zamisli arh. Plečnika. Načrt za postavitev spomenika je izdelal arh. Ivo Spinčič. Odkrili so ga 18. maja 1939.2» spomenik ivanu prijatelju Na vrhu terase pred Narodno in univerzi- tetno knjižnico je spomenik slovenskemu li- terarnemu zgoidovinarju Ivanu Prijatelju. Nad zglajenim sivkastim podstavkom se dvi- ga bronasta dopasna figura v drži predava- telja. Podstavek ima vklesan napis: dr. ivan / prijatelj / 18t5—1937 / lepoto knjige / slo- venske / pravično / presojal , ljubil gore- če / vneto / oznanjal. Spodbudo za postavitev je dalo Slavistič- no društvo v Ljubljani leta 1940. Osnutek zanj je izdelal arh. Plečnik, kip pa kipar France Gorše. V letu 1941 so ga odkrili.-' OPOMBE 1. Odbor za postavitev Vodnikovega spome- nika, MALj, Reg. L, fasc. 1003, št. 17776/1886; Skica Vodnikovega spomenika v MALj, Zbirka načrtov. Vodnikov spomenik; Odbor za Vodni- kov spomenik, spisi v Državnem arhivu Slove- nije (brez posebne označbe); Slovenski narod XXII. 1889, št. 147, 28. junija (celotna prva stran posvečena Valentinu Vodniku s pesmijo Josipa Cimpermana); signiran in datiran model v me- rilu 130 X 50 X 40 cm hrani Narodna galerija v Ljubljani, inv. št. P 316. — 2. SBL, L, str. 203. — 3. LZ, Ljubljana 1904, str. 63; Slovenec 5. XII. 1903. — 4. Prešernov spomenik, Natečaj za od- dajo del — seje, MALj, Varia Lab. VII. 3. — 5 Ibidem, Varia Lab. VI. 6. — 6. Iv. Prijatelj, Drama Prešernovega duševnega življenja (pre- davanje v Akademiji na predvečer odkritja Pre- šernovega spomenika v Ljubljani dne 9. IX. 1905, Naši zapisi. Socialna revija, III., okt. 1905, št. 10 in 11, str. 157 in si.; Al. Gangl, Slava Prešernu, Ob odkritju Prešernovega spomenika, Ljubljana 1905; Slovenski narod 10. IX. 1905. — 7. Citati vzeti iz: Naši zapisi, št. 10 in 11, Ljubljana 1905, str. 147—148; ostali podatki o Prešernovem spo- meniku: LZ 1891, str. 248, 316, 381, 443, 510, 571, 638, 702; Slovenec 5. dec. 1903; Slovenski narod 5. avg. 1905; Prešernov spomenik, MALj, Varla Lab. VII. 1-6. — Model v merilu 86 X 30 X24cm hrani Narodna galerija v Ljubljani, Inv. št. P 371. Grafični list iste ustanove (Inv. št. G 1110) pa predstavlja spomenik, postavljen pred Narodnim domom. — O spomeniku je pisal tudi Fr. Sija- nec v: Sodobna slovenska likovna umetnost (Ma- ribor 1961), str. 280, op. 35 na str. 521—522. ~ 8. MALj, Reg. I. — F. 1569/28.743/1408; SBL I., str. 34 (navaja leto 1908 kot leto Izdelave spome- nika). — 9. Slovenski biografski leksikon, Ljub- ljana 1925—1932, str. 529 (Valentin Kos); Podatki o obeh spomenikih: MALj, Fasc. Cesarjev spo- menik I, 33656/1895; LZ 1904, str. 157 In si., št. 62 (notica o nagradah); SBL II., str. 312; MALj, Zbirka načrtov. Načrt za Miklošičev spomenik. — JO. MALj, Reg. I. Fasc. 1834, št. 14.946/1921. — 11. MALj, V. 7. b. 31.891/26. — 12. Jutro 18. aprila 1927; Slovenec 19. aprila 1927; Kronika sloven- skih mest, Ljubljana 1937, str. 62. — 13. Sloven- ski narod 21, junija 1929, št. 139, Spomenik barju 202 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ali Napoleonu, Platon (Fr. Govekar). — 14. Podat- ki o spomeniku: MALj, V/7/h, 404/29, 1926—1930; MALj, Napoleonov spomenik, Zbirka načrtov, skica podstavka in skica spomenika; Slovenski narod 21. junija 1929, št. 139, Spomenik barju ali Napoleonu (Vrhovnik-Govekar), članek s pod- pisom Platon; Jutro 13. oktobra 1929; Slovenec 13. okt. 1929, Jos. Mal, Francozi na Slovenskem. — 15. Podatke mi je prijazno posredoval prof. Ja- kob Grčar, ki je kot nekdanji tajnik Glasbene ma- tice v Ljubljani vodil administracijo, pa tudi or- ganizacijo v zvezi s tema spomenikoma. Za izka- zano pomoč se mu na tem mestu iskreno zahvalju- jem. — 26. Po oddaji tega članka so spom. 1. 1963 podrli in ga začasno postavili v preddverje Kri- i žank. — 17. MALj, Reg. IV. 28.970/38, št. 36.673/35. ; — 18. MALj, Zbirka načrtov, Josip Ressel. — i 19. MALj VI. b., št. 56.341/37; Slovenec 8. sept.- 1937, Kulturni obzornik. Ob Gregorčičevem spo- i meniku; Jutro 8. sept. 1937, Iz Ljubljane, -re-. — i 20. MALj, Varia Mag. XIX., Odbor za postavitev • Slajmerjevega spomenika; Slovenec 17. majaj 1939; Jutro 18. maja 1939; K. Dobida, Vrednost j duševnega dela (O spomeniku E. Slajmerja), LZ, \ 1. LVIII, Ljubljana 1938, str, 84—85. — 21. Sla-i vistično društvo v Ljubljani, Postavitev spome-i nika pokojnemu vseučiliškemu profesorju dr. Iv. ■ Prijatelju, Reg. II/B, št. 4005, 3/41, ^ 203