List 6.
Politiški oddelek.
Češkonemška sprava.
Pravo težišče avstrijske notranje politike ni na Du-naji, temveč v Pragi, to je znano vsakemu, kdor je opazoval zgodovino Avstrije od začetka dualizma sem. Vse se suče le okrog češkega vprašanja. Grofu Taaffeju je tudi stališče izpodkopala baš češka politika. Ko so za-stopniki češkega naroda mu jeli se upirati, ni imel nobene trdne opore več. Skušal je na vse mogoče načine, da bi se obdržal, a ni šlo. Ko je videl, da ga ne podpirajo več vsi češki poslanci, je poskušal napraviti spravo mej Nemci in Čehi, kar se mu pa ni obneslo, potem je pa poskusil cehe upogniti z izjemnim stanjem v Pragi, pa tudi ni dosegel svojega namena. Naposled je z volilno reformo hotel radikalno preobraziti razmere v Avstriji, a češko plemstvo mu je pred vsem podstavilo nogo, da se je izpodtaknil ob njo in pal. Prišel je za njim mož, kateremu je tekla zibel v Pragi. Češki sicer knez AVindischgratz ne zna, a vendar glavno oporo ima on le v Češki, to je v čeških veleposestnikih in Nemcih.
Naj so centralisti skušali še tako poniževati politični pomen češke, vse ni nič pomagalo, vedno se suče baš okrog te kraljevine vsa avstrijska politika, dočim ima Dunaj vedno manjši vpliv. Z velikim zanimanjem svet zasleduje razprave deželnega zbora v Pragi, kakor bi vedel, da je od njih odvisen daljni razvoj avstrijske politike.
Z dunajskimi punktacijami je bila pokopana staro-češka stranka. To pa ne zaradi tega, da bi načela dunajskih konferenc morda ne bi bile povsem dobra, ampak se jim ni dala dovolj obširna veljava. Zadnji čas pa ta staročeška stranka s punktacijami zopet vstaja, in to je vzbudilo pozornost vseh avstrijskih politikov. Utemeljujoč svoj predlog o volilni reformi je dr. Rieger naglašal, da njegova stranka nikakor se ni izneverila dunajskim punktacijam, poprej je pa že v odseku bil dr. Russ spro-
žil to stvar in so mu Staročehi dali razumeti, da niso proti njih izvedenju, ako se le raztegnejo tudi na Moravsko in Šlezijo. V moravskem deželnem zboru se je pa od češke strani že tudi stavil predlog, ki se popolnoma vjema z dunajskimi punktacijami. Vlada je pa v češkem deželnem zboru tudi naznanila, da se še drži punktacij, s tem, da je obljubila predložiti predlogo o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu, ki je s to stvarjo v zvezi.
Iz vsega je vidno, da so te punktacije velike važnosti. V našem listu se je mnogo pisalo o njih, zlasti o njih veliki važnosti za avstrijsko politiko sploh. Od volilne reforme in pa od češkega vprašanja je odvisen obstanek Windischgratzove vlade. Skoro bi tudi rekli, da brez povoljne rešitve češkega vprašanja tudi povoljne rešitve volilne reforme ne bode.
Mladočehi stavijo pač zahteve, katerih bi ne mogla izpolniti v sedanjih razmerah nobena avstrijska vlada, a vlada ima moč zopet staročeški stranki pomagati na noge, ako resno hoče. Kaj jej je treba storiti, to je jasno povedano v dunajskih punktacijah samih. Mladočeška stranka je premalo jedina, da bi se mogla dolgo vspešno upirati, ako bi vlada pokazala resno voljo, posebno ker bi gotovo volilci sami pritiskali nanje.
Mogoče je pa doseči ta namen samo, ako se dunajsko punktacije raztegnejo na vse dežele češke krone, ali pa še bolje na vso Avstrijo. Dokler jih bode pa vlada skušala izvajati le na Češkem, bode pa ves njen trud zastonj. Na Češkem so le Nemcem v korist in zaradi tega se pa jim upira ves češki narod. Stvar ima namreč tako podobo, kakor bi vladi bilo za utrjenje nemškega gospodstva, ne pa za spravo mej Nemci in Čehi.
Vso drugačno obliko dobi stvar, ako se izvedo na širši podlagi. Na Moravskem bi z iz vedenjem načel dunajskih punktacij se naredil konec nemškemu prvenstvu, ravno tako tudi v Šleziji. Radovedni smo, če bi se upal kak Mladočeh še ugovarjati dunajskim punktacijam potem, ko bi videl, da se ž njimi utrdi stališče Čehom na Moravskem in v Šleziji.
------    52    ------
Če se načela dunajskih punktacij izvedejo na slovanskem jugu, bodo tudi vsi slovenski poslanci rado voljno podpirali vlado. Nobeni narodnosti se pa s tem ne naredi nobena škoda, ker vsaki bi bil zagotovljen njen obstanek.    Konec bi se naredil najhujšim  narodnim bojem.
Češko državno vprašanje bi tudi zgubilo mnogo od svojega pomena. Čeh, kateri bi se čutil popolnoma ravno-pravnega v Avstriji, bi toliko ne hrepenel po obnovljenji državnega prava. Če bi pa le nastopile za to ugodne razmere, bi se pa Nemci tudi toliko ne upirali, ko bi s Čehi v lepi spravi živeli. Le sedaj je zanje to pravo strašilo, ko se boje, da bi se Čehi potem ne maščevali za krivice, ki se jim sedaj gode.
Čas za tako politiko je pa precej ugoden. Moravski Nemci se ne kažejo več tako sovražne Čehom, kot so bili včasih, to se vidi tuli v moravskem deželnem zboru, posebno vedno bolj spoznavajo važnost češčine. Pred desetimi leti je jedva kak Nemec mislil na učenje češčine, letos so pa že sklenili, da bodi obvezna na realkah, za-stran gimnazije seje pa sklenila resolucija v tem zmislu.
Liberalna stranka se pa tudi ne čuti več dovolj močno, da bi se mogla ustavljati nasprotnikom na vseh straneh, in je zatorej nekoliko voljnejša pogoditi se s Čehi.
Seveda prevelikega upanja še ne smemo gojiti, kajti t dunajskih vladnih krogih se še vedno ne morejo prav sprijazniti z mislijo, da Avstrija ni nemška država. Dokler pa tega ne bode, se pa notranje politične razmere avstrijske ne morejo zboljšati. Slovani bodo prisiljeni upirati se vsaki vladi, katera zmatra germanizacijo za svojo glavno nalogo. Brez Slovanov, ali celo proti Slovanom se pa dolgo ne bode dalo vladati, to je skusil Auersperg, za njim pa Taaffe in to bode skusil tudi Windischgratz. Nobena koalicija ga ne bode rešila, pa tudi nobena volilna reforma. Vse kar se bode umetno zgradilo, bode se tudi kmalu razdrlo. Avstrijski Slovani so že toliko razviti in močni, da se preko njih ne more iti na dnevni red.