IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 I TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 807-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIII KRANJ, PONEDELJEK, 7. NOVEMBRA 1960 ŠT. 130 GLAS I L O SO A IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUAR J A^J 1956 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK*. V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZMK CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob uveljavljanju agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu Vse večfe zanimanje kmetov • Kmetijska zadruga Cerklje Je • uspešno opravila setev pšenice • na površinah, določenih za md- • nimalne agrotehnične ukrepe. • Podobni odloki o ag-rotehnič- • nih ukrepih so predvideni tudi • za pridelovanje krmnih rastlin, % krompirja in za rejo živine Kranj, 5. novembra — Svet za fahe/tđjstvo im gozdarstvo pri Ob-*Wskem ljudskem odboru v Krajcu je pripravi.1 poročilo o uveljavi j r.nju prvega odloka o miind-^Inih agrotehničnih ukrepdh za Pridelovanje pšenice. S tem odlokom so zajeli slcupno 40 hektarov nJiv, last 126 kmetovalcev pri K Z v Cerkljah. Kot ugotavlja Svet, te dosedanja praksa pokazala, da te bil postopek pri organrizaeijri za •►»Janje tega odloka povsem pravilen. V pripravah je sodeloval ^družni svet itn ostale družbene ^ politične organizacije. Krneli,j-^a zadruga je dala vsakemu kmetovalcu pismena navodila, za-k*h pa so sklepali pogodbe z vsakim pridelovalceTn pšenice posedi- Zadruga je ob tem zagotovila Pridelovalcem vso potrebno mehanizacijo, strokovno službo, gmoji-^ in semena im ustrezno s tem t^di znatno večji pridelek kot do-e^eJ. Kmetje pa eo se obvezala, da 86 bodo ravnali po določenih navodilih Md. Uveljavljanje tega prvega odLo-je med zainteresiranimi kmetovalci in po v»ej okolici Cenkelj Vzbudilo veliko zanimanje. Kmet-te so začeli tesneje sodelovati z ^drugo. Setev je biila opravljena Pravočasno in vse kaže, da bo "ffpeh prav dober. Podobne odloke o minimalnih *«rotoh nič rtih ukrepih pripravljalo daj tudi za reskatera druga Področja, m sicer za povečanje Pridelka krmmiih rastlin in krom-P;rJa ter za rejo živdne. Vsi ti Okrepi pa i račjo namen pospešiti ^Predek kmetijstva, ki hudo zaostaja za industrijo ter hitreje Uveljaviti sodobna agrotehnična •r&dstv«, kar je nujno ne le za P^krbo potrošnikov v delavskih ^di-čih, marveč tudi za dviganje delovne storilnosti in življenjske raV"ni samega kmečkega delavca — Proizvajalca. O dosedanjih uspehih cerkljan-Icmetijske zadruge in o perspektivah uveljavljanja agroteh-*^n-ih ukrepov sploh, bodo rai-Pravljaii na obeh zborih ObLO Kranj v četrtek, 10. novembrsu -L e. pri obravnavanju gradiva 5. kongresa SZDU Prvi seminarji za vodstva krajevnih organizacij v kranjski občini Po podatkih, ki smo jih dobili na občinskih odborih S ZDI., so doslej povsod pripravili ožje aH širše programe za obravnavanje gradiva V. kongresa SZDLJ. Vendar doslej razen v Kranju in na Jesenicah pa deloma na Bledu, nI bilo kdo ve kaj storjenega v tem pogledu. Kaže, da se organizacije SZDL precej lovijo glede načina obravnavanja tega gradiva. Studij v starem smislu za to res ni primeren. Vendar bi morale organizacije SZDL prav zategadelj smeleje uveljavljati nove oblike seznanjanja članstva s tem aktualnim gradivom preko raznih sestankov po interesnih skupinah, sestankov v okviru stanovanjskih skupnosti, krajevnih organizacij, predavanj na delavskih univerzah itd. Podatki povedo, da se ponekod preveč zanašajo na občinske odbore in pričakujejo, da jim bodo ti po- Zs čistočo mesta Na raznih zborih volivcev in tudi na sejah odborov stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov v Kranju je bilo že precej besed o čistoči okolja in odvažanju smeti. Čudno se zdi, da kolikor je ta služba doslej že delovala ni bila pravno urejena s strani Občinskega ljudskega odbora. Sedaj pa je izdelan končni predlog odloka po katerem se urejuje zbiranje in odvažanje smeti. Mnoge obveznosti imajo ob tem podjetja in razni organi, stanovanjske skupnosti in hišni sveti kakor tudi sami prebivalci. Uživalci stanovanj §o dolžni odlagati smeti in odpadke samo v določene smetnjake. Komunalni servis, k) bo prevzel odvoz smeti, bo moral to opravljati po potrebi, najmanj pa dvakrat tedensko. Odlok zlasti določa podjetjem kako smejo zbirati in odvažati smeti in odpadke. Upati je, da bo imenovani odlok, vsaj če ga bodo stanovalci spoštovali, prispeval k povečani čistoči mesta Kranja kar bo prebivalcem lahko samo v zadoščenje in ponos. sredovali dokončne recepte za predavanja in preskrbeli tudi predavatelje. Preveč se zanašajo tudi na delavske univerze, ne da bi jim pri tem nudili pomoč in ne da bi skupno z njimi skušali sestaviti ustreme programe predavanj. Tako, razen na Bledu, tudi delavske univerze še nimajo programov za predavanja o gradivu V. kongresa. Blejska.delavska univerza je ta program pripravila in zajema pet predavanj, in sicer: o šolstvu in strokovni vzgoji, o novem petletnem načrtu gospodarskega razvoja občine, o razvoju kmetijstva v občini, o razvoju komunalnega sistema in o izkušnjah delavskega upravljanja v občini. V občinah Bohinj, 2elezniki in Ziri doslei, razen na občinskih ple-numih SZDL, niso razpravljali o gradivu V. kongresa. V občinah Tržič in ftkofja Loka pa so razpravljale o tem gradivu samo nekatere krajevne organizacije. Na Jesenicah je občinski odbor SZDL razen na plenumu razpravljal o neposrednih nalogah SZDL pc V. kongresu, tudi na posebnem posvetu s predsedniki in tajniki osnovnih organizacij SZDL in na posvetu z vsemi predsedniki svetov in komisij pri ObLO. O teh problemih je razpravljal tudi aktiv prosvetnih delavcev v občini. V Kranju so doslej izvedli že prve seminarje za vodstva krajevnih organizacij SZDL. Na teh seminarjih so v glavnem obravnavali aktualne naloge SZDL v zvezi z V. kongresom. Pripravili so tudi 8 predavanj o tej temi za oolitične aktive, in seminar za člane upravnih odborov stanovanjskih skuonosti, ki se ga je udeležilo 30 ljudi. Organizirali so nadalje predavanje za člane poravnalnih svetov in člane šolskih odborov z 239 udeleženci. Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da bodo morali občinski odbori SZDL predvsem v tistih občinah, ki še niso mnogo storile, da bi še članstvo seznanilo z osnovnimi stališči V. kongresa SZDL, pohiteti z realizacijo svojih programov. Danes, 7. novembra po našem koledarju, poteka 43 let od tiste zgodovinske oktobrske noči 1917. leta, ko so ruski delavci in kmetje pod vodstvom boljševiške partije In nesmrtnega Lenina postavili prve temelje novemu družbenemu sistema. Vzrrled Oktobra se je uveljavljal z vedno večjo silo v evetu in združeval vse zatjrane in svobodoljubne narode. S puškami, demonstracijami in volilnimi kroglicami so se pod različnimi pogoji uveljavljale demokratične težnje. Rušile so se utrdbe kolonializma, stari svet se je začel podirati... Tudi za nas "e Oktobrska revolucija pomenila nevsahlji-vo moralno moč. Delavsko gibanje okrog jeseniškega delavskega središča je bilo v tistih letih pod močnim vplivom ruskih delavcev. Pod vplivi Oktobra so se na primer uprli ponovni mobilizaciji vpoklicane! v Skofji Loki leta 1919; pod geslom ruskih delavcev so železničarji v Pod-nartu nroglaslli sovjetsko republiko istega leta. Splošne simprtne prebivalstva do zahtev In gesel, ki so jih zapisali udeleženH oktobrske revolucije na rdečo delavsko zastavo je omo?"»x;ia, da so komunisti na Koroški Beli dobili večino glasov v občinski upravi 1920. leta, da so ob istih volitvah dobili komunisti v Bohinjski Bistrici 9 mest od skupno 24 in podobno. Naš boj se danes nadaljuje na delovnih mestih za večjo delovno storilnost, na konferencah in sestankih za poglabljanje demokratičnega mehanizma itd. Hkrati pa so naši napori usmerjeni k nenehnemu izboljševanju odnosov med deželami, k zbliževanju in sodelovanju z vsemi naprednimi In miroljubnimi silami v svetu, k razširjanju teženj za aktivno koeksistenco. V vseh teh naših naporih pa smo se zmeraj posluževali načel velikega Lenina in smo prav pod njegovimi smernicami zmogli mnoge, mnege težave, kar nas ob današnjem dnevu navdaja z novimi optimističnimi pogledi v prihodnje. !ii!!lii::illll!!l!!i!l!ill!illllilHIIIII^ Po zborih volivcev v železniški občini pred izdelovanjem končnih predlogov in si o splošnih perspektivah gospodarskega razvola Te dni so v železniški občini zbori volivcev. Na teh razpravljajo razen o lokalnih problemih tudi o poročilu Občinskega ljudskega odbora 2elezniki, o stanju gospodarstva v I. polletju 1960. Poročilo navaja zelo ugodno gospodarjenje na področju industrije, prav tako je tudi precej govora o uspešni dejavnosti kmetijskih zadrug v pogledu koperacije z individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Nasprotno pa je premalo prikazana dejavnost trgovine, konkretno trgovskega podjetja ~Sora« s svojimi 16 poslovalnicami v vseh večjih vaseh Selške doline. Kar zadeva obrtniško dejavnost, zelo uspešno dela obrtno podjetje -Tehtnica« v Železnikih, medtem ko o čevljarskem obrtnem podjetju »Ratitovec« ni nič kaj dosti slišati, čeprav bi tudi to podjetje zaslužilo za svojo dejavnost precej več pozornosti. V poročilu je med drugim tudi omenjeno, da obrtnemu podjetju »Skupnost« še do danes ni uspelo organizirati svojega tesarskega oddelka. Tako je v Selški dolini še sedaj precej primerov šušmarjenja. Nedvomno je v poročilu, ki Je bilo prebrano na zborjh volivcev, premalo obdelana problematika gostinstva socialističnega sektorja in s tem v zvezi tudi dnužbene prehrane. V prihodnje bo treba prav gotovo tudi več prizadevno- sti posameznih občinskih organov za eLektriaacajo zgornje Selske doline in za popravilo in izgradnjo nekaterih mostpv na odseku republiške ceste. Več bo treba spregovoriti tudi o Pekariji v Železnikih, nadalje o organizaciji gozdarske službe pri kmetijskih zadrugah ter končno o pripravah za ustanovitev medzadružne klavnice. Kot je znano namerava Občinski ljudski odbor v novembru ponovno sklicati volivce, da bi razpravljali o sestavi 5-letnega družbenega načrta in pa o novem družbenem načrtu za drugo leto. Volivci v občini Železniki so na splošno mnenja, da bi poročilo Občinskega ljudskega odbora, kri ga v teh dneh obravnavajo, s te-melJitejSo obdelavo vseh naštetih problemov, moralo biti osnova za nadaljnjo razpravo in predloge o družbenih načrtih. Ze ob tej pri-ožnosti bi bilo namreč treba na zborih volivcev spresovorirtl, oziiiro-ma vsaj nakazati smer za zdrže-vanje in aktivnejše delo kmetijskih zadrug. Volivce v železniški občini bi bilo dobro pripraviti na ponovno razpravo o slabem stenju Pekarije in o akciji za razvoj turizma in hkrati gostinstva v socialističnem sektorju. Razen vsega tega ne bi bilo odveč, da bi dali volivcem v premislek, če je opravičljiva ustanovitev medzadružne klavnice. Ta objekt bi namreč veljal najmanj 20 milijonov dinarjev, medtem ko bi za adaptacijo klavnic v Selcih in Zeleznikjti zadostovalo približno 10 milijonov dinarjev. Ostanek najetega posojila bi lahko porabili za druge namene, kot za gradnjo Pekarije, novega gostišča v Železnikih, za ureditev novih sodobnih trgovskih lokalov po vsej Selški dolini ali kaj podobnega. g) Iz sedanje prakse tudi vemo, da se na zborih volivcev vsak krajevni odbor ukvarja le s problemi In potrebami na svojem področju. Vse premalo pa se volivci zanimajo za splošne gospodarske probleme občine. Prav gotovo bi bila mnenja volivcev tudi o tem povsod dobrodošla in koristna za boljši napredek občine. Občni zbor Društva učiteljev in profesorjev v Radovljici RADOVLJICA, 6. novembra — Včeraj je bdi v sejmi dvorani ObLO Radovljica občni zbor Društva učiteljev In profesorjev radovljiške občine. Razen članov — prosvetnih delavcev, so zboru prisostvovali tudi nekateri predstavniki političnih organizacij, med njiimi tudi predsednik ObLO Radovljica, Jakob Eržen. Po običajntn formalnostih so počastili spomin svojega pokojnega tovairisa Puntarja. Nato so člani Društva poslufefi letno poročilo dosedanjega predsednika in poročiila poverjenikov za posamezna djolovna področja. V razprava so radovljatški prosvetni dieilaivoi obnavnaviallii položaj prosvetnega deflavca v nafti družbi, zdravstveno stanj« prosvetnih de- lavcev, njihov materialni položaj itd. Posebej so se zadržali tudi pri razpravi o tovarniških odnosih v posaimeznth šolskih kolektivih, saj je anketa, ki jo je razpisal Svet za šolstvo L RS, pokazala, da td marsikje niiso zadiovoljiivi. Za novega predsednika Društva učilteljev in profesorjev je bil izvoljen Ivan Vodopivee. Afganistanski kralj Mansed Zahlr v Slovenili Kit \ vi — kljub trmu. da sedaj nI glavna prometna sezona, ob nekaterih kritičnih trenutkih le vedno najdemo precej voiil na sesti. Podobni primeri ae največkrat dogajajo t Jutranjih urah, ko potujejo ljudje na delo In pa ob 14. url, ko gredo delavci Iz tovarn. Na ilikl vidimo pravo »gnečo« avtobusov, kolesarjev, peleev In drugih motornih vozil oh Ishodu pri tovarni »Iskra«. Križišče nad savskim mostom t Kranju Je le dlje tete precej neverna prometna tolika, sej ■• Je ta pripetila že marsikatera nesreča. Prometni organi pri prometnem odseku. Oddelke se notranja sadeve, pri OLO Kranj so začeli kaj resno razmišljati, kako bi uredili to prometno »šploo«. Kot nam je povedal lef prometnega odseka tovariš 8TOPAR, bodo že do prihodnje prometne sezone, to je do pomladi, tudi to prometno vo/.HSČe uredili. Ze motorna vozila bodo uredili podvoz pod savskim mostom. Od Iskrlncga Izhoda pa iJo savskega mostu bodo /gradili ograjo In bodo tako pešci prlšJI na savski most le po stopnicah pred restavracijo »Iskra-. Na savskem mostu bodo /uradi varnosti promet* uredili pregrado, ki bo ločila posebno stezo za kolesarje In za pešce. 7. deli pri urejevanju tega prometnega voalisca v Kxaaju bodo »atoli, brl ko bodo pogovorili i upravo tovarne Iskre iu občinskim ljudskim odborom. M. 2» LJubljana, 6. nov. — Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri je kralj Afganistana Mohamed Zahlr, ki je na uradnem obisku v naši državi, prispel U Zagreba v Ljubljano. -Ne ljubljanskih ulicah se Je kljub dežju zbralo na tisoče Ljubljančanov, da bi pozdravili afganistanskega suverena. Na potovanju skozi Slovenijo so kralja Afganistana prisrčno pozdravili tudi prebivalci, ki so se zbrali vzdolž avtomobilske ceste Zagreb-LJubiJana. Viso- kega gosta, ki ga po Jugoslaviji spremlja podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Rodoljub Colako« vlć, so v vili »Pod Rožnik« pozdravili predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan, drž. sekretar ta n 'anje zadeve Vladi« mir Kadu.i- in generalui major Zarija Skciovič. STRANJ NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 7. novembra 1960 miniiniiiiiiitniiim 1 Ljudje in dogodki IZ TOKIA SE JE VRNILA NASA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V Beograd se je v soboto, 5. novembra, vrnila jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je sodelovala na letni konferenci Med- parlamentarne unije v Tokiu ter je bila na uradnih obiskih v Indoneziji in na Cejlonu. Jugoslovanski parlamentarci so bili tudi na obisku v Indiji in v Združeni arabski republiki. PRIZADEVANJA ZA POMIRITEV Generalni sekretar OZN Hammarskjold, je imel v soboto zvečer sestanek s svojimi svetovalci za kongoška vprašanja. Na sestanku so razpravljali o komisiji 15 afriško-azijskih držav, ki ji je zaupana misija pomiritve sprtih strani v tej državi. Sodijo, da so na konferenci govorili tudi o odporu predsednika Kasavubuja proti misiji komisije 15 držav. DELO POLITIČNEGA ODBORA GENERALNE SKUPŠČINE V OZN sodijo, da bo Politični odbor morda žo danes dopoldne zaključil splošno razpravo o razorožitvi in preložil na pozneje drugo fazo dela, razpravo o predlaganih resolucijah in glasovanje o njih. Od danes popopoldne bo imela Generalna skupščina vrsto plenarnih sestankov, posvečenih krizi v Kongu. ZAHODNA NEMČIJA SPLOVILA 4800-tonsko VOJNO LADJO V soboto, 5. novembra, so objavili, da so splovili- največjo vojno ladjo, ki so jo zgradili v Zahodni Nemčiji po vojni. Ladja nosi ime »Deutschland« in ima nosilnost 4800 ton. Splovitvi sta prisostvovala predsednik Zvezne republike Lubke in obrambni minister Strauss. Ladja je namenjena za vežbanje nemških pomorskih oficirjev. O ALŽIRIJI NIC NOVEGA V Parizu je bila v soboto dopoldne seja odbora francoske vlade za alžirska vprašanja, ki je obravnaval politični, vojaški in socialni položaj v Alžiriji. Generalni delegat vlade v Alžiru Paul Delouvrier je poročal o razpoloženju alžirskega prebivalstva po govoru predsednika de Gaulla. Seje so se udeležili predsednik de Gaulle, ministrski predsednik Debre, načelnik general štaba general Paul Ely in drugi. ZLA DEJANJA Ob letošnjem Dnevu mrtvih so protislovenski in z nacistično miselnostjo preieti ljudje spet razgalili svoj skrajno nekulturni obraz. Na partizanskem grobišču v št. Rupertu na Koroškem so se v noči od 1. na 2. november »junaško* znesli nad venci, ki sta jih nb razstre-Ijeni spomenik 83 borcem za svobodo položila Zveza koroških partizanov in generalni konzulat ELRJ. »Neznani storilci* so trakove zažgali, vence pa razmetali po tleh. Koroška res ie postaja »eldorado* zločincev, ki lahko nekaznovano rovarijo proti koroškim Slovencem in proti mirnemu sožitju v deželi. Dolga je vrsta ogabnih zločinov — od razstrelitve partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu mimo razbijanja slovenskih oziroma dvojezičnih napisov, pa do brutalnih napadov na posamezne Slovence in do skrnnjenja grobov slovenskih žrtev nacizma — vendar varnostne oblasti vse do danes niti enega samega krivca niso izsledile, še manj pa kaznovale. -t ev-jit Ze v sredo zjutraj bo svet vedel, kdo bo vnaprej gospodar Bele hiše: ali bo 1» demokrat Kennedv ali republikanec Nixon. Zdaj bijeta zadnji boj. Predvsem boj za neopredeljene volivce, ki jih je v ZDA mnogo in ki zato v veliki meri odločajo o zmarri ene ali druge strani. Predvolilna mrzlica se stopnjuje še posebej zato, ker sta oba kandidata prihranila za konec predvolilne kampanje »najmočnejše« argumente, ki jih zdaj mečeta drug drugemu v obraz. To so argumenti, ki najbolj ustrezajo mentaliteti povprečnega ameriškega volivca, ki ne ocenjuje predsedniškega kandidata po njegovem političnem programu, marveč po njegovem videzu, osebnem »šarmu«, po njegovih govorniških sposobnostih in podobno. Prav zaio ni nobenih točnih predvidevanj, kdo bo zmagova- lec. Vsi so si edini, da je to hud boj med dvema enakopravnima partnerjema.. VrUkaga zmagovalca, kot je bil svoj čas pokojni Roosevelt in na predzadnjih in zadnjih volitvah Eisenhovver, ne bo. Govore sicer o tem, da so nekateri volivci bolj naklonjeni Kennedv ju, nekateri zato, ker je »nova osebnoet«, drusi spet zaradi njegove prikupne zunanjosti, gibčnega zunaniepoli-ti&MGfa koncepta itd. Mnogo simpatij pa si je pridobil tudi zaradi napak republikanske administracije v zadnjem času, ki jih je znal spretno irakorijtiti v predvolilnem boju. Mnogi Američani, kljub očitnemu neznnimanjii za notranje in ziuianjepolitime probleme, vendarle čutijo, da je v zadnjem času nekaj narobe. Malo jih je, ld so v predvolilni karrmarji verjeli Nixon-M, ko je govoril, da ni šlo Ameriki nikdar bolje kot sedaj. Bivši demokratski kandidat Stevenecn je na nekem zborovanju javno vprašal Kenne-dyja, če vc, da bo »moral kot predsednik ZDA delati 18 ur dnevno in ne zadevati le 18 lukenj pri golfu«. Pri tem Je očitno mislil na Eisenhovverja, ki mu ne glede na očitno spoštovanje in rs slu?« mnokim sprejemnikom, v debatne«1 klubu, ki je bil ustanovljen v okviru mladinske organizacije. P* so imeli prvo predavanje. Pilki.tašitev električnega omrežja Zalezniki — Elektrika, ki jo dajeta elektrarna MLIP Cešnjica in elektrarna istega podjetja v Zg. Železnikih, ne zadovoljuje vedno večjih potreb, ki Iz leta v leto rastejo. Sedaj pa bodo ta problem rešili 3 priključitvijo električnega omrežja Selške doline na omrežje Elektro gospodarske skupnosti Slovenije. Priprave so že v teku. V Spodnjih Železnikih je že zgrajen lep zidan transformator, v Zgornjih Železnikih je tik pred dograditvijo, na Studenem pa bodo tudi postavili nov transformator. Zaradi velikih stroškov bodo razen občine prispevala sredstva Požari CE V VASI NI ZADOSTI VODE V petek, 28. oktobra, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Alojza Grašiča z Brega prj Križah. DomaČi gasilci so bili pri gašenju zelo požrtvovalni, vendar se je ogenj zelo hitro širil, ker v vasi za gašenje ni bilo na razpolago dovolj vode. Zal, so poklicno gasilsko četo iz Kranja poklicali Šele po več kot eni uri. Drugi večji požar je izbruhnil 1. novembra, ob 21. uri, na gospodarskem poslopju Janeza Bl-tenca s Trstenika. Tudi tu so bili požrtvovalni domači in pa pokllc-nj gasilci iz Kranja, vendar zaradi pomanjkanja vode prav tako ni-60 mogli preprečiti požara. Edini vodni rezervoar, ki je hkrati tudi napajalnik, oziroma zbiralnik vodovoda, je bil kmalu prazen. Preden so sestavili toliko cevj, da so prišli z njimi do potoka, je ogenj že napravil svoje. V obeh primerih gre za milijonsko škodo. V prihodnje bo treba misliti na gradnjo vodno-požarnih bazenov, zlasti tam kjer vode primanjkuje. Ce se vaščani zavzamejo, je lahko tak rozervoar kaj hitro zgrajen. V Dvorjah pri Cerkljah so ga letos zgradili za 65.000 kub. metrov vode, in to v rekordnem času, v 28 dneh. Pred dnevi so otvorili tak bazen, zgrajen v šestih tednih, tudi v Zgornjih Brnikih. SgSrVtffc*-' > Sav*-"***^' veliko prvih mest. Posamezni tekmovalni golobi imajo že preko 10 tisoč km za seboj. Decembra lani so dobili diplomo na Mednarodnem šamplonatu golobov, diplomo pa so prejeli tudi za dosežen uspeh na zvezni razstavi v Zagrebu. Na kranjski razstavi bodo izmed 80 razstavljenih golobov Izbrali 20 najboljših, iz vseh večjih centrov Jugoslavije, ki se bodo udeležili JESENSKI MOTIV t) Istočasno so na Istem prostoru odprli tudi razstavo rejcev malih živali društva »Zivalica« iz Kranja. Naj povemo, da so okrog 100 ličnih kletk v vrednosti 800'tisoč- dinarjev Izdelali požrtvovalni člani Društva sami v svojem prostem času. Vsekakor pa si žele več razumevanja od Kmetijske zadruge, ki bi jim v marsičem lahko (Foto: France Perdan) NOV DELOVNI CAS ObLO BLED Bled - Člani Občinskega ljudskega odbora Bled so na zadnji eji sprejeli odlok o določitvi de-ovnega časa v uradih ObLO. Za -prejemanje strank so določeni Inevi: ponedeljek od 8. do 14. ure, sreda in sobota pa od 8. do 12. ure. Tisti pa, ki so redno zaposleni v dopoldanskem delovnem čausu, bodo lahko opravili potrebne opravke na ObLO v sredah popoldne, saj bodo od dne 1. novembra dalje na ObLO Bled uradovali tudi v sredah popoldne od 14. do 18. ure. -an USTANOVITEV OTROŠKEGA ZAVETIŠČA Tržič — S širjenjem delavskega naselja na Ravnah se čuti tudi pomanjkanje raznih ustanov in servisov v tem tržiškem predelu. Stanje pa se je nekoliko izboljšalo z dograditvijo treh velikih stanovanjskih hiš, ki jih je zgradila DPT, saj sta tu dobila prostore Stanovanjska skupnost Ravne in otroško zavetišče. Zavetišče sprejme 21 predšolskih otrok, ker žal za šolske otroke primanjkuje prostora. Zavetišču seveda še marsikaj primanjkuje, vendar bodo gotove pomanjkljivosti postopoma odpravljali. tudi nekatera podjetja. Najvišji prispevek Je v višini 6 milljono* dinarjev prispevalo podjetje MLl? Cešnjica, ostala podjetja pa so ds-la po približno 500.000 dinarje?« Tudi prebivalci sami so nek*' prispevali. Ko bo v Železnikih x»-svetila nova luč, bo prenehala * obratovanjem hidroelektrarna * Zgornjih Železnikih pri Plavžu. Izpraznjene prostore bo uporabil0 za svoje poslovanje lani ustanov ljeno podjetje »»Tehtnica*-. T. M. PREMALO PREVIDNOSTI V devetih mesecih letošnjega ie' ta je bilo na področju Gorenjski 451 prometnih nesreč, in sicer *" s smrtnem izidom, 103 soudeležen* ci so bili težje, 137 pa laže P°" škodovanih. Same materialne Šk** de na vozilih je bilo za 26 miliJ0* nov 500 tisoč dinarjev. Ce bi Prl tem upoštevali še socialno in i°" validsko zavarovanje, izostanek • dela oziroma izpad iz proizvodnj8 bi to število preseglo 70 miliJ0* nov dinarjev. S tem denarjem 13 lahko kupili 90 novih avtomobil0* Fiat 600. -an POZARNO-VARNOSTNE KOMISIJE Preddvor — Tričlanska poŽfJT*«0* varnostna korniisdja, sestavljena i dimnii.knrja, etoktričrirja in gas^* pregleduje v teh dneh hiše v obč>' ni Preddvor. - Povsod natančn" pregledajo električno instalacij0' dimnike, sploh vse kar je v s požarno nevarnostjo. Namen Kv napravditi. 15. decembra se bo k0-mdsija ponovno sastala in p*-'c'^ . dala, če bo vse tako kot mora biM* S §odlšča KRAJA ORODJV I. T. je bil zaposlen v neki kleparski delavnic}. Ob neki priliki v aprilu letos, je izrabil mojstrovo odsotno-t ter vzel iz delavnice razno orodje, v vrednosti okrog 23.000 dinarjev. Del tega orodja iii'riiii'iiiiiiiiiiiiHiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii:!! H « Š R A ZG priskočila na pomoč DOlNIVIlim Kljub težavam - dovolj kraha Kranjčanom in okoličanom je la le okoli 3000 svežih žomelj. prav gotovo že znano, da je v floboto, 29. oktobra ob 3. urd zjutraj, v pekami na Cestd JLA v Peč je uničena in je ri mogoče več popravitii. Za graidmjo nove bi pxrtrebpv*li najmanj 4 m ili jo- gi Kranju eksplodiirala parna drve- ne dinarjev. Največje peči, ki je etažna peč, kii je bila ena največjih krušnih peči v Kranju. V njej j« bilo moč epeči v 24 urah nekaj manj kakor 3 tone kruha. Eksplozija je btia tako močna, da j« klavca, ki je v tem čg*u speđcla skoro poflovioo kruha, torej mi več. V Kranju je .še 7 peči, k: nditt po količiind, nrftt p> sodobnih h4igi«r..sleih predpisih ne ustrezajo darwuinjiiim potrebam. Zato »Za sedaj je rešitev tega problema, seveda kar zadeva nas, v pospešitvi gradnje nove pekarne. Zal nam neugodne vremenske prilike zelo otežkočajo delo. S 1 majem moramo vsekakor pri- usluge strankam, ker so zelo zmanjševale splošno zmogljivost v pečeh, ki so na razpolago. Uvedli smo delo v dveh in treh I/menah, in so peči ves ča« polno obremenjene, talko da Je bila «"t»U s posku.mlm obratovanjem, zmogljivost v minulem tednu stal pri poči, zagnalo nekaj me- kruha na mnogih sejah, konfe- trov proč v drugo peč, a je k rencah in zborih vaUvccrv. V sreči dobil le lažje telesn*? po- zvezi z rešitvijo tega problema škodbe. V tem prostoru je bilo smo govorili tudi z direktorjem v času eksplozije 15 pekov, pa Zavoda za stanovanjsko in ko- tudrt ta niso bi.li podkleodoveni. munsd.no gradnjo, tov. CigliČem. Gost črn dim in prah sta uniči- Takole nem je dejad: Npved* pa rešitve ni pričakovati /olj Ob tem dogodku.« Zato smo se obmLli tudi na (B-ibrarvTwiv«jo poanasijikanje rektorja kranjske pekarne, tov. Maksa Dolenca, da smo ga povprašati, kaj ao ani ukrenili *a rešitev tega vprašanja. Poglejmo, kaj nam Je povedal: »V vseh obstoječih pekarnah, ki so pod upravo kranjske pekarne, smo skoro v celoti ukinili veftja od potreb potrošnikov. S trm ukrepom želimo rešiti nastalo situacijo.« Miislimo, da bo pri tem treba paziti, da zaradi zastarelo*ti in preobrur.enjsavciitu peči ne bo ponovno prišlo do podobnih eksplozij, do ka'ušn.6 je pred dnevi pritfo prav zaradi preobremenjenosti. M. P. je prodal, denar pa porabil za pijačo. Na glavni obravnavi je priznaval le del tatvine, vendar mu je bilo po pričah dokrnano, da njegov zagovor ne drži. Upoštevajoč, da je bil že dvakrat predkaz-novan, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora. NEPREVIDNA VOŽNJA 12. septembra letos se Je proti večeru M. K. peljal s svojim motornim kolesom po cesti Trebi J a-Hotavlje. V bližini Podgore mu Je iz nasprotne strani pripeljal tovorni avtomobil. Pri srečanju je M. K. zavozll tako neprevidno na desno stran ceste, da se Je tam zaletel v nekega peica, ki je iel v Isto smer. ZbJI ga Je po tlsh, pri čemer Je dobil lažje telesne poškodbe. Ker Je sodllče M. K. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja Javn«g.» prometa, ga je obsodilo na 2 meseca zapora, pogojno za dobo enoga lota. PRVIČ GA NI l/.VCil.o Po cesti Skofja I.oka-Studeno jc C. F. v nprllu letos upravljal tovorni nvlomobll. V vinjenem stanju je voall po levi strani ceste, sato se je zadel v nasproti prihajajoči osebni nvtomob|L UP0' Itevajoč kot obtežilno, da Jc obdolženec že predkaznovan prav tako kaznivo dejanje, to za vinjenost v času vožnje, g» obsodilo na 50.000 dinarjev k»zn'' HUD PRETEP Pred sodiščem se je zaradi k*>z' nivega dejanja lažje telesne P°" škodbe, ki Jo je prizadejal dr«' genvt z nevarnim orožjem. 1*8°" varjal M. S. 28. februarja letos J* pred Zadružnim domom v IIot»v' ljah nastal pretep. V trm pretep1^ le obdolženec nekoga dvakrat v* bodel z žepnim nožem in ga '*.'* Je telesno poškodovnl. Sodišče ' M. S. obsodilo na mesec in 18 ^\ zapora, pogojno za dobo enega 1**' ta, pr! čemer Je zlasti upoštevaj kot olajševalno, da je obdolži6 še v mlajših letih. fte naprej delavno vreme. vC,> dar Jc le pričakovati razjasnite* ' ^^sjui^LJi^i-L, 1. novembra l&tiO ZANIMIVOSTI # MLADA RAST STRAN •7. Ko sem šel iskat Dolgega Johna, me je mučila bojazen, da bi to utegnil bili oni enonogi mornar, &a katerega sem moral paziti doma po naročilu kapitana Billa. Sedaj mi je odleglo, ker je bil John Silver dobrodušen mož. V tem je neki gost stekel Proti vratom krčme in planil na cesto. V njem sem spoznal Črnega psa. Zakričal sem: »Hej, primite Ra, razbojnika!« John Silver se je hud oval. ker capin °i plačal za pitka. Toda ko je vprašal, če ga kdo Pozna, ni dobil odgovora. Le nekdo je dejal, da je prihajal sem z nekim slepcem. 38. »To je bil Pevv, slepi Pew!« sem vzkliknil. -Res prav imaš!« je vzkliknil Silver, -tako so klicali slepca. Ni vrag, da mi nekoč ne bo pad-' v te moje trde roke!« je divjal kar naprej Silver. V meni pa se je spet oglašala sumnja, ker sem naletel prav v Silverjevi krčmi na Črnega psa. Opazoval sem tega našega novega enonogega ladijskega kuharja. Nekdo je vendarle zasledoval Črnega psa, toda brez uspeha. In ko sem videl Silvcrja besnega zaradi tega neuspeha, mi je sum spet splahnil. Tudi letos smo v našem odredu l^repko prijeli za razne pionirske dejavnosti. Zelo veliko članov, približno osemdeset, ima naš prometni kro-^*k, pod vodstvom tovariša Zrinj-^ega. Krožek ima na razpolago ''ar tri motorje — mopede, malo Javvo in majhen rdeč motor, *namke Sachs. Ker krožek obsta- Od teh osmih slik sta dve popolnoma enaki. Dve imata isti nisi, * razbčnj drevesi, dve imata -'"»ti drevesi a različni hiši. a dve sliki popolnoma različni ja že dalj časa, se vsi novi člani najprej učijo spoznavanja prometnih predpisov in znakov ter mo-toroznamstvo, šele nato preidejo na praktdčr.o vožnjo z motorji. Imamo tudi taborniško četo »Srebrni plameni«. Šteje okoli trideset tabornikov. Na sestankih spoznavajo organizacijo ZTS, taborniško zgodovino, razne polne znake ter se zabavajo z raznimi taborniškimi igricami. Večkrat so žc priredili taborni o^enj in razne pohode. Letos ;ro že taborili v Stari Fužini cb Bohinjskem jezeru. Uspešno tudi delujeta foto In tehnični krožek. Za feto imajo na šoli temnico, v kateri razvijajo in povečujejo slike. Vso opremo za temnico so dobili za nagrade na raznih tekmovanjih. Na razpolago imajo tudi tri fotoaparate za slikanje. Tudi tehnični krožek uspešno dela. Pri njem izdelujejo razne avtomobile, avione, čolne, ladje in hiše. Sedaj se v dramskem krožku pripravljajo na pravljično igro v petih dejanjih »Pogumni Tonček«. Joža Sifkovic iz Prlimskovega Tridesetletni Ravmond Smith iz Londona je prišel v nenavadno skušnjavo. Zadel je 50 milijonov dinarjev pri športni stavi, ki jo njegova metodoistična vera kot hazardne igro strogo prepoveduje. Ko je izpolnjeval glavni listek, mu ta prepoved ni bila znana. To je izvedel šele pozneje v slučaj- nem razgovoru s svojim metodo-ističnem župnikom. Greh je torej bil storjen. Da se ne bi še huje pregrešil, sc je Ravmond zaobljubil, da bo morebitni dobitek porabil za dobra leta. Toda usoda se je pošalila in ga postavila še pred hujšo preizkušnjo. Stavni listek mu je prinesel Mestece Tabao de Sera v notranjosti Brazilije je bilo še nedavno znano po tolpah mladoletnikov, ki so razsajali po mestu in vznemirjali prebivalstvo. Vsi ukrepi, ki jih je proti njim podvze-mala policija, so bili zaman. Letošnjo pomlad pa je lekarnar M. Farulino sklenil, da bo spravil otroke svojih someščanov na pravo pot. Našel je zanje novo in privlačno zabavo, ki je delovala nanje vzgojno. Meščani so sc njegovim poizkusom sicer pesmehovali, toda »čudež« se je resnično zgodil. Ze po nekaj tednih je uspelo lekarnarju ket kakšnemu čarovniku »udomačiti« diivje mladoletnike, ki so se pretepali po ulicah. Pridobil si jc njihovo zaupanje in postal celo član njihove tolpe. S svojim življenjem je moral plačati prehudo šsfio, ki si jo je dovolil mladi Eari Lewis iz Dot-hana (ZDA). Z grozljivo mssko je hotel prestrašiti svojega prijatelja, ta pa je na nesrečo prehudo reagiral in Lewis je moral v hudih mukah umreti. Earl Lewis si je riisucje nabavil masko s pošastno glavo iz gumija. Pozno zvečer si jo je privezal pred obraz in pctirkal na hiš-r.a vrata svojega prijatelja. Z gorečo patrolej,ko v rokah je prijatelj odprl vrata, ko pa je zagledal pred seboj »pošast«, je zagnal svetilko vanj. Nekaj dni pozneej je Lewis podlegel hudlim opeklisiaim. Ci FH 53 V Vrnjački Eanji izvira najtoplejša voda v Evropi (92° Celzije). Na jadranski obali uspeva primorska čebula (glavica je težka tudi do 8 kg). Iz njonih srednjih listov izdelujejo zdravila za srčne bolezni, pa tudi strup proti podganam. i Dojransko jezero v Makedoniji ima najvo/ rib v Evropi (letno vlovijo okoli 600.000 kilogramov rib). Cez naše severne in severnoza-padine meje pelje 34 Železnikih prog, pruiko južnih in jugovzhodnih euimo tri, preko o'.hansko-jugoslovanske moje ne pelje niti ena V Jadranskom morju živi okoli 320 vrst rib, od katerih jih je kar 100 primernih za ljudsko prehra- Na Hvaru žene izdelujejo čipke iz prediva, ki ga dobijo iz agerve -stoletne rože«, ki cvete na tem otoku vsakih 30 do 40 let. Planetoid »Titot, ki ga je z beograjske zvczidarnifi že leta 1937. odkril astronom Milor-ad Protič, so Sele po vojrd uvrstili kot 1550 znani planetoid v astronomski znanosti. Najvcčil nas" jadranski otok je Krf (4079 kvadratnih lun), a nej-vii>ji je Frač (778 metrov) Beograd jc poleti toplejši od Mostarja. Povprečne temperature v avgustu je v Mostcrju 20,1 stopinj, a v Boojradu 22,5 6topinj Co'zi'a. Ribiči iz Kukljlca pri Zadru so iz m-erja izvleMi sidiro rimske galeje, staro 1900 let, viooko 2 metra in težko 400 kg. Najtežji stroj v naši državi je bager, ki ga ima podjetje za površinski kop liffnrita v Lazarevcu. Bager je težak 1,033,000 kg, Vjflofc pa 35 m. Dve tretjini Jugoslovanov b! 6e lahko ob.do iz letne proizvodnje jugoslovanskega kombinata gum*; in obutve Borovo, ki proizvede letno 11,300.000 parov čevljev. Jadranski otok Susak nima niti enega avtomobila, niti enega osla, niltti enega konja, niti eneca voza, niti ene koze, ovce in miti psa. Mleko je na tem otoku dvakrat dražje kot vino. Lastovke z naših krajev prezi-mljo v Kongu, a nekfitere jote lotijo celo do Cejlona. Vsako leto volkovi v naši državi nokoljejo okoli 100.000 domačih živali. Zanimivo je, da ni Farulindo ničesar spreminjal v hierarhiji tolpe. Trudil se je le, da je njihovo dejavnost usmeril v koristno smer. Vsak dan je prirejal po mestu disciplinirane parade otroške vojske, Id je 8 pomočjo občinskih oblasti prejela posebne uniforme. Po lckarnarjevi zaslugi skrbi »bataljon Farulimdo«, ki šteje danes 79 dečkov, za red v brazilskem mestecu Tabao de Sera. dobitek 28.650 funtov šterlingov (okoli 50 milijonov dinarjev). Toda Raymonda niti tako velik dobitek ni omamil. Trdno je sklenil, da bo izpolnil svojo zaobljubo. — Višina dobitka me nc more osvoboditi zaobljube, — je izjavil bogaboječi metodist. — Upam, da bo bog upošteval mojo žrtev, ki sem jo doprinesel veri, in da bo bedel nad menoj. Srečni dobitnik je izročil tek, ki ga je prejel od športne stavnice, svojemu očetu, zdaj pa razmišlja, za katera dobra dela bi ta denar poraba 1. Raymondov oče Charles Smith pa se ne strinja popolnoma s sinovo odločitvijo: — Res je, da je ček pri meni, vendar ne bom prej miroval, preden ne bom prepričal svojega sina, da porabi ta denar zase in za svojo družino. Medtem ko ček počiva v žepu Charlesa Smitha, prejema njegov sin vsak dan iz vseh delov Velike Britanije na desetine pisem z nasveti, za katera dobra dela naj porabi svoj »grešno« pridobljeni denar. Pretekli teden je bilo na Bledu zasedanje komisije za plezalne vrvi. Ta komisija, ki deluje v sklopu mednarodne unije alpskih združenj* sc je posvetila proučevanju trganja vrvi pri padcih v gorah. To je nedvomno zelo koristen način dela, s ij se precej alpinistov poškoduje v gorah zaradi slabe konstrukcije plezalnih vrvi. AOATA CHR1ST1E 5 »Vendar sc nisem moirla prepričati, da Ju ne bi slišala. Dekle je reklo nekaj, kar nisem mogla razu-T*M, RaJph pa ji je odgovoril. Zdel se ml Jc ic."-n. *Toda.« je monll, -ali ne moreš razumeti, da me |ahko moj stari odpravi iznlh rok? V zadnjih J°ilh sem mu skuhal dovolj hudega. Samo še kaplja 'n vrč se bo prelil, midva pa potrebujeva denar. Cc P* stari enkrat odide, bom zelo bogat. Dela sc, kot da nima mno^o, v resnici pa se koplje v denarja. f*e bi rad, da bi spremenil svojo oporoko. Prepleti to "leni in ne skrbi.« To so bile njegove besede. **°bro se jih spominjam. Po nerrcč.l sem takrat popila na suho vejo ali nekaj podobnega, pa sta začela govoriti tlšo in odšla. Seveda Jima nisem m°Kla slediti, zato ne vem. od kod Je bilo dekle.« "Kakšna škoda,« sem dejal, -tol v če ^o nc motim, *' Pohitela k .Trem merjascem*. Rila si slaba In šla *' v gostilniško solin, d v bi popila kozarček konjaka. Liki) Hj |:,H ugotovila, čc sta obe natakarici na Sv°Jem mestu.« "•Ni bIK nataknrlea,« Je pritrdila Kn'ollr.i bVfjf »vijanja. »Odkrito povedano, skoraj bi lahko lrd'la. da Je bila Flora Ackroyd, samo ...« . pa res nima smisla,- *em jI pritrdil. -Ce nI b,'a Flora, kdo hI lahko še bil?« Hitro Je naštela celo vrsto mladih d- klet I/ so * Mlat. ***o Jc prenehala, da bi zajela sapo. Mm /.u:-• svojih bolnikih In se Izmuznil. Nameraval >:n oditi k -Trem merjascem«. NI bilo nemogoče, * Je Ralph Paton medtem že vrnil. Ralph« sem poznal zelo dobro, morda bolje kot n''>rkol| drug v Klngs Abbotu. suj sem bil pred ^Kovlm rojstvom /.dravnlk njegove matere In sem (tj''"""'1 marsikaj, kar Je bilo drugim nerazumljivo. . t>r ni podedoval usodnega n» -n 'm •. k pijanosti, J*1* bil jc očitno neodločen. Kot Jc pripomnil divvi JJJ novi prijatelj. Je bil lep mož. Visok In sorsi-Krno grajen, z gracloznostjo močnega moža. Bil Je zapravljlvec In do sobe popustljiv In nič mu nI bilo sveto. Kljub temu je bil ljubezniv In prijatelji so ga imeli radi. -Pri -Treh merjascih« sem zvedel, da se je kapetan Paton pravkar vrnil. Povzpel sem sc k nJemu ln vstopil brez trkanja v sobo. -O, doktor Shcppard! Zelo me veseli, da vas vidim!« Z razprtimi rokami mi je prl?cl naproti. -VI ste edini človek v tem peklenskem gnerdu, kl ga rad vidim.« Naguba] sem čelo. -Kaj ti je ta kraj storil?« -To je dolga zgodba. NI se ml godilo dobro, de'ctor. Vam lahko ponudim pijačo? Boste kaj popili?« -Hv;\Ii.« sem odvrnil, -zelo rad.« Pozvonil Jc in sedel. -Ne bom OlepSeval stvari,« Je otožno priznal. — -V hudičevi stiski sem. Zares ne vem, kako se bom Izvlrkel.« -Kaj se Je I godilo?« sem sočutno vprašal. -Ah. ta mp| prrV.emrr.skl očim...« -Kaf fl i" storil?« "Ne rre za to, kaj ml Je storil, temveč kaj ml še utrtne Morili.« Prišel Jc natakar ln Ralph Je naročil žganje. Ko je mož odšel, sc Je s temnim pogledom nasloni na stol. -Je tako resno?« sem vpraSal. Prikimal Jc. -Tokrat sem zares v kaSI,« Je mirno dej'I. Po nenavadno resnem tonu njegovega glasu sem sodil, da Je govoril resnico. -Rng ne vem Izhoda,« Je nadaljeval. -Ce ti lahko pomagam ...« sem predložil. Toda odločno jc odklonil. -Lepo od vas, gospod doktor, toda vi morate ostati Izven tcKo. Sam moram opraviti s tem.« Za trenutek je obmolknil, potem pa ponovil s spremenjenim glasom: -Da — sam moram opraviti s tem ...« Nekaj minut pred pol osmo sem pozvonil pri vr. '.ih v I ctnI v Park. Parker, služabnik ml Je odprl nenavadno hitro. Bil Je tako krasen večer, da sem raje odšel tja peš. Stopil sem v veliko, Stlrloglato vežo In Parker ml je pomagal sleči plašč. Prav v tem trenutxku Jc šel skozi vc?.o Ackrov-dov tajnik, prlkunen mhid moški po Imenu Ravmond. V rokah jc imel p->!no pl^cm, ki jih Je nesel v Ackroydovo delovno sobo. -Dober voč?r, gospod. Boste prišli na večerjo? Je to morda kak zdravniški obisk?« Zadnje jc bilo na-mifavanie na mojo čr~o zdravniško torbo, ki sem jo polcžjl na hrastovo skrinjo. Pojasnil sem mu, da pričakujem vsak hip poziv k nekemu porodu in da moram biti pripravljen za vsak primer. Ravmond je prikimal, odšel svojo pot in zakllcal: -Pojdite v s?lon. Pot že poznate. Dami bosta vs?k trenutek priSU. Odne "1 bo^i listine h gospođu Ackroydu !n ga obvesti! o va'i navfOČnOSti.« Popravil sem si kravato, se norrledal v velikem ogledalu, ki je viselo v veži, in šel k vratom na nasprotni strani, za katera sem vedel, da držijo v salon. Ki sem hotel pritisniti na kljuko, sem zasl'šal v salonu šum, ki sem ga imel za zapiranfc okna. Odprl sem vrata in skoraj trčil v gospodično RusseT, ki je pravkar prišla Iz sobe. Drug drugemu sva se opravič:!a. Prvič sem Jo natančneje opazoval In opazil, da je včasih morala biti zelo lepa. V njenih temnih laseh ni bilo srebrnih niti in čc jo je oblila rdečjea. je Izginil z njenega obraza strog Izraz. Vprašal sem se, aH nI bila zunaj, kajti težko Je dihala, ko da bi tekla. -Bojim se, da sem prišel nekoliko prerano,« sem dejal. -Mislim, da ne. Pol osmih je že minilo, dr. Shcppard.« Obotavljala se je za hip, preden Jc nadaljevala: -Nisem vedela, da so vas povabili na večerjo. Gospod Ackroyd tega nI omenil.« Imel sem temno slutnjo, da JI moja navzočnost pri večerji la kakršnegakoli vzroka ne more biti prijetna, vendar si nisem mogel predstavljati zakaj. -Kako je z vailra kolenom?« sem vprašal. -Hvala, nespremenjeno, dragi doktor. TodaJ zdaj moram iti. Gospod Ackroyd bo takoj tu. Samo pogledala sem, ali so cvetliee v redu.« Naglu je zapustila sobo. Točasl sem stopil k oknu In premišljeval, zakaj se Jc tako očitao trudila, da bi opravičila bvojo pri- sotnost v tej sobi. Ob tej priložnosti sem videl -kar sem vedel že prej, vendar pa nc upošteval — da so okna bila v resnici visoka krilna vrata, ki so se odpirala na teraso. Sum. ki je prodrl do mene, toroj ni mogel izvirati od zapiranja premičnega okna. Poskus'! sem uganiti vzrok tega šuma, bolj, da bi se osvobodil neprijetnih misli, kot pa iz kakšnih dre«rlh vzrokov. Potem se mi Je pogled ustav?! pri kosu pohištva^ ki ra imemilemo, če se no motim, vitrina. Pokrov labko dv'nrnemo. skozi steklo pa je vidna vsebina omare. PrljStpnll sem In opazoval to vsebino. Bilo je nckzj starinskih predmetov iz srebra, otro?k! če-veliček Karla L, več kjtajskih figuric in kopica ^fri'ikih orodij In redkosti. Dvignil sem pokrov, da hI si podrobneje ogledal neko figurico Iz zada. Tedaj na mi je pokrov zdrkn!l Iz rok In padel nazaj na vitrino. Takof sem spoznal, da sem ta 5nm že slišal: ko da je nekdo nočasj in previdno zaprl ta pokrov. Da bi se nrrprlča!, sem še enkrat ali dvakrat ponovil to kretnjo. Sc retfno sem bi! sklon*en nad v'trino. ko je vstopila Flora Ackroyd. Nekateri je nimajo radi, toda nihče ji nc more odreči občudovanja. Do svo'lh pri-j9»«!*ov zna b;tl prijetna. Njeni pristni skandinavski lasje so se lesketali kot bledo rlato. Njene oči so modre - kot vođa norveških f jordov - njena koža pa se svetlika kot mleko In sneg. Njena pleča ^o nekoliko deška, prav tako ozki boki. Flora je stopila do vitrine In dala nekaj krivo-vorsnJh pripomb o otroškem čeveljčku, ki bi ga naj nos'1 Karel I. -Ne »lede na to.« je nadaljevala, -pa smatram za smp-no neumnost vse to veljko razpravljanje o nekaterih stvareh, če jih ?" nekdo nosil ali uporabljal. Pero, s katerim je pisal Goorge Ellot, je per« kot vsako drugo. Ce se žc kdo navdušuje za Georga Ellota, zakaj nc kupi raje kake njegove knjigo?« -Mislim, da nikdar ne čitate takih nemodernih neumnosti, gospodična Flora?« -Motite se, doktor Shcppard. Zelo rada jmam nji« hova dela.« Veselila me Je ta Izjava. Zares zastrašujoče je« kaj dandanes čitajo mlada dekleta in kaj jim po lastnem priznanju ugaja. ? fci č S M A K O L i u k A S seje Sveta za šport in telesno kulturo olski telesni vzgoji je najti pravo mesto V petek Je bila v gejnl sobi OLO Kranj 5. redna seja Sveta za Sport in telesno vzgo'o OLO Kranj. Na njej so obširno razpravljali • šolski telesni vzgoji na Gorenjskem. Na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo o črpanju in trošenju finančnih sredstev ter odobritev dotacij posameznim podzvezam oziroma Okrajni zvezi za telesno vzgojo Krcnj, za IV. tromerečje 1,160. Razprava o predlogu poslovnika Sveta za šport in telesno vzgojo OLO Kranj je bila preložena na eno izmed prihodnjih sej. Šolska telesna vzgoja je osnova naše telesne kulture. Preko šol je zagotovljena uresničitev temeljnih načel naše telesne vzgoje in Spor-ta: množičnosti in vsestraaosti. — V - Resoluciji I. jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo je rečeno, da je šola osnovni činitelj vsestrane telesne vzgoje naše mladine. T.u je zajeta praktično vsa naša mladina, do 14. leta starosti. Vendar pouk telesne vzgoje na šolah na Gorenjskem ni tak, kot te določa učni načrt. Na nekaterih šolah se izkoriščajo ure telesne vzgoje v druge namene (za druge predmete, za pripravo šolskih proslav, za kinopredstave itd.), na nekaterih je pouk precej zanemarjen, ponekod ga sploh nimajo (n. pr. na Kmetijski šoli v Poljčah) ali pa zelo malo (pol ure tedensko v IKS Iskra). — Poglavja zase so šolski Športni dnevi, ki se ne izvajajo tako, kot so namenjeni. Sami sprehodi v naravo približno 4 ure vsekakor ne zaslužijo imena športni dan. Potrebno pa je tudi naglasiti dosedanje premajhno zanimanje prosvetnih organov in pomanjkanje koordinacije v skrbi za telesno vzgojo med prosvetnimi organi, sveti za telesno vzgojo in množičnimi organizacijami v občini ozir. v kraju* Precejšnje je tudi pomanjkanje za vadbo primernih igrišč in telovadnic, kar ponekod opravičuje, da telesna vzgoja na šoli ni taka kot bi morala biti. Prav gotovo lahko trdimo, da pomanjkanje telovadnih prostorov predstavljajo eno KegljaŠko prvenstvo za članice Slabi rezultati v Kranlu Na kegljišču Triglava v Kranju se je prejšnjo nedeljo nadaljevalo gorenjsko prvenstvo za članice. — Rezultati so bih tokrat precej slabši kot pred 14 dnevi na Jesenicah, saj so vse tekmovalke daleč zaostale za znamko 400 kegljev. Kavčičeva, ki je na Jesenicah kar za 50 kegljev prehitela vse ostal«, je bila tudi doma najboljša, vendar je bila njena prednost le 5 kegljev pred drugo Kranjčanko Miheličevo. Tokrat je presenetila druga tekmovalka z Bleda Harcova, ki si je 6 3. me- stom v Kranju še v končni razvrstitvi priborila naslov tretje najboljše na Gorenjskem. Brez konkurence je bila tudi letos Kavčičeva, preseneča pa drugo mesto Blejčankc? Martinčeve. Rezultati v Kranju: Kavčič (T) 368, Mihelič (T) 363, Harc (B) 358, Stružnik (T) 351 kegljev itd. Končni vrstni red: Kavčič (T) 797, Martinčič (B) 713, Harc (B) 710, Stružnik (T) 704, Cadež (T) 692, Ribnikar (T) 679, Mihelič (T) 673, Engelman (T) 651, Petek (T) 633, Ilojevski (B) 543 kegljev. L. S. največjih ovir pri razvoju šolske telesne vzgoje. Nekaj šol na Gorenjskem nima svojih proračunskih postavk za telesno vzgojo. V sredstva za nabavo učil je vključena tudi nabava za telovadne rekvizite, katerih nakup je odvisen od razumevanja ali nerazumevanja šolskih vodstev. — Prav tu pa bi morali Sveti za telesno vzgojo skupno s Sveti za Šolstvo pri posameznih občinah več storiti, da se zvišajo proračunske postavke za telesno vzgojo. Zakadi tega bo Svet za telesno vzgojo OLO Kranj predlagal vsem Svetom na področju Gorenjske, da o tem razpravljajo na njihovih sejah skupno s člani Svetov za šolstvo. O Prav v tem času se po Slove- niji ustanavljajo društva. Na Goren, Šolska Športna skem glede tega ni opaziti kake posebne zainteresiranosti. S tem bi tudi ta panoga prostovoljne telesne izvenšolske dejavnosti dobila ustrezno organizacijsko obliko, ki je mladini še bolj privlačna kot partizanska aH športna društva. Z ustanovitvijo šolskih športnih društev ne bi bila v nevarnosti skupna dejavnost z ostalo mladino v Partizanu ali v športnem društvu, kot marsikdo misli. Vse to pa bo uresničljivo le, če bodo za to šole dobile tudi potrebna finančna sredstva, sicer pa jc vsaka ustanovitev ob sedanjih pogojih na šolah nujno obsojena na propad. -ck TEKMOVANJA ZA ROKOMETNI POKAL MLADOST : ZAGREB 12 : 26 Kranj, 6. novembra — Pred približno 500 gledalci je danes Član zvezne rokom e lige Zagreb premagal domačo Mladost z rezultatom 26:12, medtem ko se je polčas končal s 15:4. Zagreb: D j eri, Rodin (5), Tom-ljanovič (5)„ Tamblč (5), Bašič, Spoljarič (4)-, Malic (1), Tumukovič (1), Kocijan II (), Vičan (1), Koci-jan I. — M'3dost: Bevk, Čebulj, Poljka (3), Petrič (6), Soteljšek I (1), Juvan (2), Vagaja, Česen, Rebolj, Ankele, Soteljšek II. V vrstah gostov je nastopilo kar 6 državnih reprezentantov. Ze sam pogled na njihovo ekipo je dal slutiti, da domačini ne bodo mogli kaj prida napraviti proti njim, saj so bili gostje mnogo višji in fizično močnejši. Prve minute so pokale, da so mnogo boljši tudi v tehničnem znanju. Čeprav je bilo igrišče skoraj neprimerno za igro, ve&ceuaiec «. ..'m tt i i o o i s s i PRODAM Sobno peč enei prodam. znamke Zephir po-Ogled na C. Staneta Žagarja 23, Kranj 4135 Copa-tvrji, čevljarji pozor! Prodam stroj za i-.-.s e kav xn je podplatov. Nasflov v oglasnem oddelku 4140 Prodam 2000 komadov sadik črnega ribeza vrsto »Velikton« in »Goliat«.' Ljubno 2, Podnart 4178 Predam skoraj nov zaprt kuhalnik na dve plošči za 6000 dim. Ju-hanit Leni, Zlato polje 6, Kranj 4179 Prodam nov uvožen uplimjač za Sahs motor. O toče 23, Podoart 418C Prodam postelje z modroci. Go-renjesavska 1, Kranj 4181 Predam 900 kg cementa »Pula«. Staretova 4, Kranj 4182 Ugodno prodam zazidljiv« par-eeto na Posavcu pri Otočah. Ponudbe poslati na naslov: Cerne Božo, Razgledna pot 10, Jeeesidce 4183 OSTALO na 2 Pav-4184 Sprejmem dekle, ki dela izmeni. Ostalo po dogovoru lin Janez, Polica 1, Naklo Iščem žensko v starosti od 40 do 50 let za pomoč v gofsrodlnjvtvu pri tričlanski družina v Banja Luki. Podrobna pojasnila prejmete v pisarni »Delikatese« Kranj — Titov trg 8 4185 Sprejmem delavca za izdelavo cementne opeke. Kavčič Ruda, Polica 14 4186 Šoferja B aH C kategorije sprejme takoj mlekarna BLED 4187 Prodam večjo količino pj&čanccv pohaneov In pd&k (Jarih), izredno dobre nosnice, rujarve barve. Gor-jup Matrtja, Jelenčeva 23 (Prian-skovo) 4188 Prodajamo cement. Kmetijska zadruga Trata (Kolodvor) Skofja 4180 Loka ALI ZNATE FOTOC Zdaj je pravi čas, < Foto-^unaierOkl klub reja: 1ATI? k !te. i prl- Trgovsko podjetje »BISTRA«, KRANJ, Seljakova 7, Stražlšče. sprejme takoj al! pe dogovoru verzlrancga POSLOVODJO-KINJO za svoje Non-stop trgovino mešanega blaga v Stražlšču. DELJEN DELOVNI CAS PRI KOMUNALNIH BANKAH KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ S PODRUŽNICAMI NA BLEDU, JESENICAH, V KRANJU, RADOVLJICI, SKOrJI LOKI IN TRZICU OBVEiCA KOMITENTE, DA PRIČNE V SREDO DNE 9. NOVEMBRA 1960 POSLOVATI Z DELJENIM DELOVNIM ČASOM. IN SICER OD 7. D® 12. URE IN OD 14. DO 18. URE, V SOBOTAH PA OD 7. DO 12. URE. URADNE URE ZA STRANKE SO VSAK DAN OD 7. DO II. URE, V SREDAH PA TUDI OD 14. DO 18. URE. BLAGAJNA POSLUJE ZA STRANKE: V PONEDELJKIH, TORKIH, ČETRTKIH IN PETKIH OD 7. DO 11. URE, V SREDAH IN SOBOTAH OD 7. DO 10. URE TER ZA HlSNE SVETE, POTROŠNIŠKA POSO JILA IN HRANILNO SLUŽBO V SREDAH OD 14. DO 16.30 URE. KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ — seminar za odrasle — tečaj za odrasle — tečaj za mladino — tečaj za barvno fotografijo — kino tečaj Potrebna obvestila in prijave sprejema tovairi&ica Pegaanova v lokalu LT — Koroška cesta 4 ob delarvTkilcih razen sobote od 13. do 15. ure. Vabi odbor Jesenice »RADIOu: 7. novembra ameriški barvna film TRAPEZ, 8. in 9. novembra jugoslovanska film PET MINUT RAJA Jesenice »PLAVZ«: 7. in 8. novembra ameriški barvni film TRAPEZ Radovljica: 8. novembra angleški film POVEST O DVEH MESTIH, predstavia ob 20. uri in 9. novembra isti film, predstave ob 17.30 im 20. uri Kranj »STORZlC«: 7. novembra jujgosilovameM film VLAK BREZ VOZNEGA REDA, predstave ob 15., 17., 19. in 21. umi, matineja francoski barvni film NOTER-DAMSKl ZVONAR ob 10. uri, 8. in 9. novembra jujyx~,lovcnski Hm VLAK BREZ VOZNEGA REDA, predstave ob 15., 17., 19. in 21. url ter naitkneja istega filma ob 10. url lilflkilOtj »TRIGLAV«: 8. novembra naneniški bairvtmi film OD PEKLA DO TEKSASA, predstave ob 18. in 20. uri Stražlšče »SVOBODA«: 8. in 0. novembra angleški film HAMLET, predstava ob 19. url Nakle: 9. novembra ameriški barvni film OD PEKLA DO TEKSASA, predstava ob 19. uri Skofja Loka: 8. rw>vombra Japonska film ULICA SRAMU, pred-starvia ob 20. uri in 9. novembra isti film, predstave ob 18. in 20. uri Kamnik: 7. novembra italijansko jugoslovanski barvni film VELIKA MODRA CESTA, predstavo ob 20. url, 0. in 9. novembra italijanski barvni film LJUBEZEN IN OBREKOVANJE, predstava ob 20. url Duplica: 9. novembra ' film SKODA KER JE TAKSNA, pied..Uuu ob 19. uri ker je bilo pokrito z velikimi lužami, to gostov ni dosti motilo in so z lepimi akcijami zavodili s 5:0 in kasneje z 9:1. Nasprotno pa je slab teren močno oviral tehnično precej dabše igralce Mladosti, ki se nikakor niso mogli znajti v takih pogojih, poleg tega pa tudi domača vratarja nista branila ravno najboljše, zagrebška pa sta bila odlična in sta ubranila precej nevarnih strelov. — V drugem polčasu se je Mladost nekoliko zbrala in bila nekaj časa enakovreden nasprotnik gostom, tako da so gostje v drugem delu igre dosegli le 3 gole več kot domači (11:8). Zagrebčani so na tej tekmi igrali prav odlično za take jx)goje. — Predvsem so navdušili, s hitrimi protinapadi obeh kril, ki ju slabo igrišče in mokra žoga nista ovirala. Kranjčani so se borili požrtvovalno, vendar jim mnogokrat ni uspelo ukrotiti spolzke žoge. S svojimi nenadnimi in učinkovitimi streli je gledalce navdušil Drago Petrič. S to zmago so se gostje uvrstili med 16 najboljših klubov v tekmovanju za jugoslovanski rokometni pokal. Na tej tekmi smo ponovno ugotovili, da je zadnji čas, da dobijo kranjski rokometaši že dalj časa obljubljeno asflatno igrišče. Mladost ima najslabše igrišče med člani republiške lige tudi ob lepem vremenu. Kolikor hitro pa pade malo več dežja, je neprimerno za igro, ker voda ne more odtekati. Razen tega tudi gledalci nimajo prostora, kar se pokaže predvsem na takih tekmah, kot je bila današnja, ko pride na tekmo nekoliko več ljubiteljev rokometa. S takimi pogoji, kakršne lahko Mladost nudi svojim simpatizerjem, pa si ob trki priložnosti ne pridobi stalnih gledalcev, saj ti ne dobijo primernega prostora ob igrišču. i Bsbarife najbollše ( športnike tegislstca. Anketiranci, ki bodo s svojimi predlogi deseto-I rice najboljših športnikov Gorenjske najbliže konč-§ nemu rezultatu naše ankete, bodo prejeli naslednje M nagrade: H © Ogled mednarodne nogometne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo, ki bo 7. maja 1961; H O ogled evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Beogradu ali Zagrebu; ■ = © ogled drž. prvenstva v smučarskih skokih; j © ogled tekme v zvezni hokejski ligi na Jesenicah; g Q ogled plavalnega dvoboja nekje ob morju, kjer bo nastopil kranjski Triglav. Med nagrajence bodo upoštevani vsi tisti, ki boji do do vključno 22. novembra poslali na uredništvo g »Glasa« predloge za 10 najboljših športnikov Goli renjske. Razen petih nagrad je uredništvo pripravilo B tudi prehodni pokal, ki ga bo na Dan republike g prejel najboljši športnik Gorenjske, ki ga bo zbrala ff naša anketa. ® Letos bo prvič uredništvo »Glasa« objavilo g tudi »strokovno« lestvico desetih najboljših šport-H nikov Gorenjske, ki bo sestavljena iz predlogov, ki g jih bodo dali športni dopisniki »Glasa« in nekateri H gorenjski športni strokovnjaki. REPUBLIŠKA ROKOMETNA ŽENSKA LIGA JE KONČANA Drava 1., Mladost 6., Storile 8. Z zaostalo tekmo Slovan : Mladost je bilo danes končano tekmovanje v ženski republiški rokometni ligi za jesenski del prvenstva. Drava iz Ptuja je zasluženo osvojila prvo mesto, saj ni izgubil* nobene tekme. Gorenjska zastopnika se nista preveč dobro uvelja-vila, saj je Mladost šesta, Storžič z Golnika pa šele osmi. Mladost je sicer v letošnjem jesenskem delu spremljala dokajšnja smola« saj je kar štiri tekme izgubila z najtesnejšim rezultatom. Novink6 v ligi Golničanke pa imajo še premalo izkušenj in so zaradi tega pristale tako nizko, čeprav niso igrale slabo. Obe ekipi se bosta morali spomladi še bolj potruditi, če se bosta hoteli pomakniti višo na prvenstveni razpredelnici. SLOVAN : MLADOST Ljubljana, 6. novembra V zaostali tekmi ženske repub-liilke rokometne lige je danes tu domači Slovan premagal kranjsko Mladost s 5 : 2. Tdkma je bila odigrana v skoraj nemogočih vremenskih razmerah. Igrišče je bilo dobesedno popolncma poplavljeno, kako je mogel to dopustiti sodnik in delegat. Tekmo bi moral vsej prekiniti v najhujšem nalivu, vendar tudi tega ni storil. Zakaj gojimo šport? Vcnder zaradi zdravja in telesne krepitve organizma! Moštvo kranjske Mladosti je pilo v naslednji sestavi: Udovč, Tolar M., Tolar L, Raj-gclj O., Ankele A. (1), Bregac (1), Jcmkovič, Kolmcn in Kristan. Tekma ni bila preveč zanimiva zaradi nemogočega igrišča in vremena. Obe ekipi 6ta precej gre-.š>l. zlesti pri podajanju, saj je bila žoga zelo spolzka. Prvi je prišel v vodstvo Slovan, toda že nekaj minut kasneje so Kranjčanke po Brcgarjevi izenačile na 1:1. Slovanovke so se zelo prizadevale, da bi Kranjčankam nasule precejšnjo mero zadetkov, K Slovenska nogometna liga Sesti poraz Kranj, 6. nov. — V sedmem kolu Slovenske conske nogometne lige jo kranjski Triglav danes na domačem igrišču doživel že šesti poraz v letošnji sezoni. Pomeril so jc z Olimpom Iz Celja, ki je po današnji zmagi pridal k svoji bilanci 5 točk, šc 2 točki. Triglav bo do naslednjega kola ostal tam, kjer jc, pridružila sc mu je še lendavska Nafta, ki je danes zabeležila svojo prvo zmago. Na igrišče Triglava je sodnik Kolenc iz Maribora pripeljal naslednji moštvi: OLIMP: Krajuč, Hojnik, Grum, Coklič, Korošak, Marcius, Ubovič, Posinek, Florjane, Založnik. TRIGLAV: Dagarin, Dolinar, Finžgar, Mesaric, Stular F., Rozin m, Dagarin M. (Slladi), Horvat, Perkovič, Krašovcc, Stular J. Ze prve minute igre so pokazale, da bo današnja tekma zanimiv boj z« točke, ki jih Triglavu tako primanjkuje, toda v tem smo se zmotili, saj so Triglavani (na blatnem igrišču, ki seveda ni primeren za igro, posebno ne za tekmo v republiškem merilu) v nadaljevanju pokazali celo serijo zn-četniških napak. Tipično pri tem jc bilo zelo netočno podajanje žoge, kar lahko delno opravičimo zaradi blata. V prvih petnajstih minutah je bila igra zelo razburljiva — Igralo se je pred vrsti Olimpa. V tem času premoči domačinov, so igralci zapravili tri ugodne priložnosti za dosego gola. Perkovič je tedaj v zmedenosti tudi zgrešil vrata s 5 metrov. V 18. minuti Je igralec Olimpa i roko usta- vil žogo v svojem kazenskem prostoru. Za izvršitev najhujše kazni se Je odločil Krašovec, ki pa je streljal zelo lagodno in vratar ni imel težav, da je ubranil žogo, ki je bila namenjena v mrežo le pol metra od njega. — Za Olimp je zmagoviti gol dosegel v 55. minuti Posinek. J. Z. Gorenjska nogometna liga V TRZICU 14 ZADETKOV Kranj, 6. nov. — Danes je bilo odigrano osmo kolo v Gorenjski nogometni podzvezi. V Tržiču so zabeležili največ golov — domača ekipa je premagala Šenčur s 14:0. — Mladost je na svojem igrišču igrala le neodločeno z drugo trži-ško ekipo, ki tekmuje izven konkurence; rezultat 1:1. — Jeseničani se si v Skofji Loki priigrali točko, domača ekipa pa je po tem kolu 2e vedno nepremagana; 2:2. — Planika je na igrišču, zalitem z vodo premagala gostujočega Prešerna z Lesc z rezultatom 5:3. — Naklo je doma slavilo zmago. Triglav B 60 premagali s 4:3. Pionirji - Tržič : Šenčur 1:3 J. Z. Slovenska conska nogometna Liga Slovan : Nova Gorica 1 :' Ku. Ur : Iliri J* 2 I 0 Triglav : Olimp 0 :1 Nafta : Maribor 4 : 0 Klad«var : Krim 2 : 1 Sobota . LJubljana 1:2 vendar njihov načrt ni bil izpol" njen, ker je Udovčeva bila dane* zelo razpoložena. Zlasti v druge111 polčasu je ubranila nekaj zelo nevarnih strelov na gol. Zmagala Jc pač tista ekipa, ki se je ob takih pogojih najbolj znašla. Sodnik Mi" lenkovič iz Ljubljane je precej grešil, zlasti še na škodo Kranj" čank. J. Javornik Lestvdoa ženske lige po konča* nem jeseniškem delu je naslednja: Drava 7 7 0 0 63 :25 l4 Slovcn 7 6 0 1 46 : 29 l2 Svoboda 7 5 0 2 52:32 1° Črnomelj 7 3 1 3 37 :41 7 Koper 7 2 2 3 46 :38 8 Mledest 7 2 0 5 51 :37 4 Ruder 7 1 0 6 20:66 ' Storžič 7 0 1 6 26 : 63 1 GORENJSKA ROKOMETNA LIGA ZMAGE DOMAČINOV Kranj, 6. novembra V 0. kolu gorenjske rokometa lige je slabo vreme precej onern<>* gočilo napadalce, ki 60 toli rat dosegli manj zadetkov kot običaj^ Se največ golov je bilo na tekfl" med Iskro II in Krizama v Kr»' nju, v karter i so domači presenetljivo zmagali in se tako povzp**1 na 6. mesto. Najvišja raalilka P8 je bila na Golniku, kjer je Sto1** žič prepričljivo odpravil Savo. Mladost II je doma le s ^ žavo prematgria Duplje, Borac P8 Iskro I. REZULTATI 8. KOLA: Iskra II : :Kriie 18 : 16 (10 : 4) Storžič : Sava 17 : 8 (7:2) Mladost II : Duplje 15 : 13 (9:6) Borac : Iskra I 9:4 (3:1) med tednom (7. kolo) Mladost II : Iskra 35 : 21 (15 : 9) LESTVICA Tržič 7 7 Borac 7 (5 Mlad .i ii 7 5 Storžič 7 4 DupUo 7 3 Iskrali 7 2 Krile 7 1 Sava 8 0 Iskra I 7 1 70 78 132 79 95 178 n«; 187 180 104 118 : 150 79 : 11« 121 : 189 I S. rokometna liga Slovenska moški: Slovan : Odred - neodinrranO Krim : Itranik 10:10 Kovinar : Ollmplja 5:0 \v. o. Brežice : Svoboda 11:12 I. zvezna nogometna liga Rijeka : Sarajevo 3 :1 Beograd : Dinamo 1 :1 Velez : Split 2 : 0 Ha.; luk : 1 \i rl ;./;in 0 I 0 Vardar : Vojvodina 0 : 1 Orvem Zvezda : Radnički 3 II. zvezna nogometna, liga Borac : Odred 2 :1 Zagreb : Ccflik 5 : 1 Željezničar : Pro'oti-r 2 : i Sloboda : Si-br-vik C : 0 Karlova«: : LueMtnottVO 2 '• 2 m . vui'.'.u i; o