Svinec in cink v spodnjetriadnih plasteh Posavskih gub
Miran Iskra Geološki zavod, Ljubljana, Parmova 33
V Posavskih gubah razlikuje avtor genetsko dve vrsti svinčevo-cinko-vih rudišč. V prvo vrsto šteje rudišča v paleo-zo-jskih klastitih, ki jih karakterizira mineralna parageneza značilna za nizkotemperatuma, polimetalna, epigenetska, hidrotermalna nahajališča (Knapovže, Pleše, Trojane, Marija Reka, Litija in dr.). V drugo skupino uvršča orudene spodnjeskitske do-lomitne plasti z enostavno primarno sulfidno paragenezo svinca in cinka, ki se nahajajo v jugovzhodnem delu Posavskih gub na okrog 26 km dolgem pasu med Mokronogom in Bohorjem. Po- načinu pojavljanja in rudnih paragenezah se rudišča v skitskih plasteh dovolj razlikujejo od mlajšepaleozojskih in jim avtor pripisuje singe-netski nastanek.
Na južnem krilu antiklinale med Radečami in vrhom Bohor nahajamo v spodnjeskitskem dolomitu svinčevo in cinkovo rudo pri Trebelnem, na Ledini pri Sevnici, v Zabukovju in na Bohorju. Južno- od teh pojavov so- podobna oru-denja v skitskem dolomitu na območju Mokronoga in Tržišča. V teh nahajališčih gre za stratiformni tip rude. Najdemo- rudne sledove, v katerih prevladujejo cinko-vi minerali v koncentracijah pod 1 % metala, in rudna telesa, kjer so poleg cinko-vih mineralov tudi svinčevi, ponekod približno v enakih količinah. Za vsa ta nahajališča v spodnjeskitskih plasteh je značilna enostavna rudna parageneza s primarnim sfalerito-m, galenitom in piritom ter sekundarnimi minerali, ki so- nastali pri njihovi oksidaciji. Sto-pnja o-ksidacije je v posameznih nahajališčih različna, kar je odvisno- od njihove lege in geološke zgradbe.
Večji del spodnjeskitskega rudonosnega dolomita je nastal med diagenezo. Različno količinsko razmerje svinca in cinka je posledica njune diferenciacije med migracijo v sedimentacijskem ciklu in pri poznejših procesih. Skupen izvo-r svinca in cinka bi lahko iskali v premeščanju prvotnih po-limetalnih rudišč in kamenin s povišanimi količinami kovin zaradi vodne erozije. Vulkanski procesi skupaj s sedimentacijo bi tudi mogli biti vir metalnih koncentracij v procesu sedimentacije. Pri dosedanjem poznavanju svinčevo- cinkovih nahajališč v spodnji triadi Posavskih gub nimamo- do-kazo-v za določen plutonizem, ki bi posredno- ali neposredno vplival na nastanek rudišč.
Celotno predavanje z navedbo- literature bo objavljeno v publikaciji I. Saveto-vanja o- istraživanju o-lovo-cinko-vih mineralizacija na teritoriju SFRJ, ki je bilo med 22. in 24. novembrom 1973 v Zvečanu.
Lead and Zine in the Lower Triassic Beds of the Sava Folds
Miran Iskra Geološki zavod, Ljubljana, Parmova 33
According to their origin, the author distinguishes two types of lead-zinc ore deposits in the Lovver Triassic beds of the Sava folds. The first group are ore deposits in Palaeozoic clastic roeks, and are of a composition characteristical for low-temperature, polymetallic, epigenetic, hydrothermal deposits (Knapovže, Pleše, Trojane, Marija Reka, Litija and others). To the second group are assigned mineralized Lovver Scythian dolomite beds with a simple primary sulphidic composition of lead and zine. These deposits occur in the southeastern part of the Sava Folds, in an about 26 km long zone betvveen Mokronog and Bohor. Their types of appearance and mineral composition differ from those of Upper Palaeozoic age; the author considers their origin as syngenetic.