Leto 2. št. 14 GLASILO KOLEKTIVA POOJSTJA >C B A D I S< PRAVILNIK Delavski svet je v imen« 5400 delavcev po dvodnevni razpravi v Ankaranu sprejel tarifni pravilni! Že v torek, 19. maja zvečer so se v Ankaranu! zbrali! člani delavskega sveta podjetja. Vsak se je z.ave-dal odgovorne naloge, potrditve ta-rifnoga pravilnika. Težko se je bilo lotiti odgovornega dela, kako postaviti realne temelje za razdelitev osebnega dohodka v podjetju. Sprejemanju tarifnega pravilnika je prisostvoval in se tudi aktivno udeleževal diskusi je predsednik Republiškega odbora tov. Bogo Pečan. Tarifni pravilnik je bil že prej temel jito predelam na sestankih siu-dikalnih podružnic, osnovnih organizacij ZK, pred celotnim kolekbi-vom itd. To nam je porok, da so delavci razumeli sistem novega na-. čina nagrajevanja. Predlogi sindikata v celoti sprejeti Še nikdar ni sindikalni odbor podjet ja prejel toliko pripomb kot prav ob osnutku tega pravilnika. Več kot 5P0 pripomb podružnic je merilo našega dela, predvsem pa dejstvo, da so bile skoraj vse pri-POiinbe sindikalnega odbora sprejete in potrjene na zasedanju delavskega sveta. Pri tem moramo posebno pmhva-liti sindikalno podružnico COLjubljana, ki je osnutek tarifnega pravilnika v celoti temeljiito proučila. Vse delo so si razdelili na 6 komisij in porabili za to brez tolmačenja kolektivu 36 ur. Veliko pripomb je Bala tudi sindikalna podružnica iz Maribora in centrale podjetja. Tehnični direktor tov. ing. Uršič ipa je predložil v celoti spremenjen pravilnik o nagradah. Predlogi so bili v veliki večini dobri, ■vendar so iz nekaterih vele težn je po pretežnem zvišanju tarifnih postavk me glede na ekonomsko utemeljitev. Vse kaže, da si nekatere podružnice še vedno niso ma jasnem, katko doseči tako pričakovano zvišanje osebnega dohodka, ter bo ti roba o teh vprašam jih, kljub temu da je pnaviftniik že potrjen, še mnogo razpravljati. Trdimo pa lahko, da kolektiv še nikdar mi toliko razpravljal o tarifni politiki kot sedaj. Tako je sindikalni odbor na dvodnevnem zasedanju zbral, obravnaval in dopolnil nekatere predloge ter jih skupno s pravilnikom o nagrajevanju dostavil delavskim organom np ra V ljam ja. Zaslužek je odvisen od učinka na delovnem mestu Ko je predsednik delavskega sveta tov. Šinko odprl sejo, se je v celoti zavedal težavne naloge t. j. sprejetje tarifnega pravilnika, ki naj zadosti .principom socialističnega nagrajevanja. Mogoče pravilnik še ne bo popoln, toda vsebuje temeljna načela nagrajevanja, da bo v bodoče zaslužek odvisen od prizadevanja vsakega člana kolektiva in od poslovnega uspeha podjetja. ('Pred pričetkom razprave — zasedanja so vsi navzoči počastilisipo-min ponesrečenim tovarišem v Podvelki z emoiinimutnim molkom.) Predlagal je eno samo točko dnevnega reda t. j. sprejem in potrditev tarifnega pravilnika. Ker je bilo gradivo dobro pripravljeno bodisi od strani sindikalnega odbora kot tehničnega vodstva podjetja, je razprava v začetku dokaj hitro napredovala in že je kazalo, da bo trajala seja le en dan. Toda čimbolj simo se približevali členom, ki govore o delitvi dohodka, dela po učinku, nagrajevanju itd., se je razvila burna debata, ki je v sredo zvečer trajala pozno v noč. Že pri prvih členih se je uveljavilo načelo 'socialističnega nagrajevanja, ki govori, da je treba pri vseh delih, kjerkoli je mogoče meriti učinek, določiti osebni dohodek delavca na podlagi učinka, ki ga je dosegel v določenem času. Za delavce in uslužbence na delovnih mestih, kjer ni mogoče meriti učinka, pa se. uvaja sistem ocenjevanja — torej čim več bo prispevat, tem več bo prejemal. Sindikalni odbornik naj ne bo član tarifne komisije Mnogo je bilo govora, kdo naj sestavlja tarifne komisije (ki sicer igrajo začasno vlogo, kajti merilo je le doseženi dohodek) ter se je po daljši debati sprejel predlog sindikalnega odbora z dopolnitvijo, da neposredno nadrejeni starešina ni član komisije, temveč le predlaga tarifni komisiji določane spremembe. Prav talko je bil na predlog sindikalnega odbora izključen iz komisij sindikalni odbornik in to zato, ker mora imeti delavec v slučaju spora ali morebitne krivice mož nosit pritožbe. Sindikat namreč ne more istočasno glasovati za nek predlog in se proti njemu boriti. Kljub temu pa so dolžne komisije pred vsakim zasedanjem obvestiti sindikalno podružnico ali simd. odbor o času in kraju zasedanja. Gospodarska merila za nagrade Dela vski svet je kot dober gospodar obširno razpravljali o praviilml- Nekaj pred tretjo uro popoldne 15. maja se jena Dravi pri Podvelki prevrnit čoln, v katerem so bili štirje Gradisovi delavci. Delovodja Franc Bezlaj, elektromojster Tone Mesesnel in delavec Mate Kerekovič so utonili. Rešil se je le delavec Peter Bašič. Za to usodno vest smo zvedeli še isti dan. Zakaj se je pripetila nesreča. Naše gradbišče v Podvelki je letos 9. januarja naročilo podjetju elektro Maribor-okolica, naj napelje električni vod, na katerega bi se priključile gradbiščne delavnice. Zaradi nujnih drugih del in ker za ta vod ni bilo izdelanih načrtov, so delo odlagali, oziroma je delo zelo počasi napredovalo, čeprav je dal Gradis za vsa pomožna dela na razpolago svoje delavce. S postavitvijo električnega voda niso mogli več odlašati, ker gradbiščne delavnice niso mogle obratovati. Podjetje Elektro-Maribor-okolica kljub večkratnim opozorilom in urgencam del ni pospešilo, zato je šel Anton Mesesnel, ki je bil s strani podjetja za to delo posebej zadolžen, dne 14. maja osebno k tehničnemu vodji podjetja Elektro Maribor-okolica z namenom, da delo pospeši. Dejal je, da se ne bo prej vrnil v Ljubljano, dokler vod ne bo napeljan. S tehničnim vodjem Ivanom Hočevarjem sta se domenila, da bo prišla naslednji dan na pomoč skupina devetih ljudi pod vodstvom Drago-ta Ilavca. Res je naslednji dan šlo delo hitro od rok, treba je bilo še potegniti žice za tokovodnike čez Dravo. Tovariš Havc je na to opozoril tovariša Mesesnela, ta pa mu je dejal, naj za to ne skrbi, ker ho to delo sam opravil s skupino Gradisovih ljudi. O tem se je že prej dogovoril z delovodjem Bezlajem, ki je vodil dela pri oblaganju brežin prav na tem odseku Drave. Tovariš Havc je smatral, da ta dela niso tako zahtevna, zato ni dal tovarišu Mesesnelu kot starejšemu in priznanemu strokovnjaku n obe ni h navodil in nasvetov, zlasti še, ker je tovariš Mesesnel izjavil, da je podobna dela že vodil. Domenili so se, da bodo delo opravili po kosilu med 14. in 15. uro. Po posvetu med kosilom so po-. stavili skupino, ki so jo sestavljali: ANTON MESESNEL, elektromojster, FRANC BEZLAJ, gradbeni delovodja, TONE MAVSAR, gradbiščni električar, MATE KEREKOVIČ, delavec — brodar, PETER BAŠIČ, delavec — brodar. Mavsarju so naročili, naj gre v skladišče po vode in jih prinese na levi breg Drave, kamor se bodo drugi štirje pripeljali s čolnom. Ta je bil priklenjen ob levem bregu Drave v višini naselja. Sešli so se na dogovorjenem mestu. Zvezali so vrvi tako, da je bila dolga 200 metrov. Navili so jo na bukovo okroglico. Konec so privezali na bližnjo bukev, okroglico z vrvjo pa je vzel delovodja Bezlaj ter šel z njo v čoln, v katerem sta bila še brodarja Kerekovič iu Bašič. Sprva je bilo dogovorjeno, da bo šel v čoln še tovariš Mausar, na bregu pa naj bo ostal tovariš Mesesnel. On pa je odredil, da bo šel v čoln sam, Mavsar pa naj ostane na bregu. Odrinili so. Nekaj časa so vozili poševno proti toku, potem pa so čoln usmerili s tokom proti desnem bregu Drave. Ko so bili komaj 8 metrov od brega, je bil tok tako močan, da Bezlaj ni mogel več sproti odvijati vrv.i. Ta se je napela, čoln se je nagnil in zajeli so vodo. To se je še nekajkrat ponovilo, nakar je Bezlaj vrv izpustil. Colu je pognal tok proti sredini reke. Vozili so se še kakih 180 metrov, čoln pa se je začel pogrezati, ker je bil že poln vode. Vsi štirje so hkrati odskočili in se skušali rešiti s plavanjem. Tok jili je nesel kakih 400 do 500 metrov navzdol, vendar so vsi razen enega omagali v boju z deročimi valovi in našli v njih svoj prezgodnji grob. Nerazumljivo je, zakaj se niso poslužili zračnic, ki so bile v čolnu in zakaj niso poskušali veslati ali pa se vsaj oprijeti čolna. Odgovora na to ne bo nikdar, ker so njihova usta za vedno zaprta. Še težje pa .je razumeti, zakaj tisti, ki so jih gledali iu slišali njihove klice na pomoč, niso ničesar ukrenili in ničesar tvegali za njihovo rešitev. ku o nagrajevanju, kajti v njeim so zajeta načela, k-i naj izboljšujejo dvig storilnosti, oirgamizacijo in kvaliteto dela na vseh področjih. Osnova za nag'rajevauije .je predvsem tisti uspeh, ki vpliva na splošni dvig podjetja in je odvisen od prizadevnosti posameznikov. Eno izmed važnih določil je, da so v ta sistem zajeti vsi od direktorja do poslednjega delavca v podjetju. Vsi so upravičeni.do nagrade, toda kriteriji, po katerih se bodo delile nagrade, so zelo ostri. Taiko ma primer ne more dobiti nagrade vodilni uslužbenec, če pade vrednost doseženega narodnega dohodka na delavca v primeru s prejšnjim obračunskim obdobjem. Približno isto vel ja za šefe edinie, če pade vrednost bruto produkta na delavca. Poleg tega ne morejo prejeti nagrade vodje sektorjev, če nimajo za vse "Nimaih časa.. »Pride, kadar pride«, bi lahko rekli za naše glasilo na marsikaterem gradbišču, kajli delavci ga dobe tudi teden dni po izidu in še več. Le zakaj? Ur&dništvo se je na vse krip-Ije prizadevalo, da bi list pia* vu' čas izšel: pred novim letom, pred prvim aprilom in pred prvomajskimi prazniki. 'Zato smo morali plačati tiskarni nadure in še to smo storili, da smo list večkrat poslali ekspresno. In vendar delavci časopisa niso dobili pred prazniki... Ne sicer povsod, marsikje pa le. Človek bi konec koncev še razumel, da bi lista ne dobili kje v oddaljenem kraju. Dobili pa ga niso v Ljubljani. V Ljubljani, ki je pred nosom Centrale, ki časopis razpošilja. Toda ne mislite, da ga v ljubljanskem gradbenem vodstvu niso dobili pravi čas. Ne! Prvi so ga dobili. Le tam so ga zložili za omaro in se šele teden dni po praznikih spomnili, da bi bilo dobro, če bi ga razdelili. V avtoparku so ga poslali solerjem in strojnikom šele v četrtek po prvem maju. . . »Jaz nimam časa. . « se izgovarjajo uslužbenke. »Ni bilo nobenega sindikalnega odbornika. . .« In časopis je čakal v pisarni, namesto, da bi ga čim-prej razdelili. Konec koncev: zakaj pa bi moral list deliti sindikat? Menimo, da bi moral Ust deliti tisti, ki sprejema pošto na gradbiščih in v gradbenih vodstvih — torej uprave gradbišč in vodstev. Zato na/ šefi posebej zadolže odgovorne uslužbenke in naj bo razdeljevan/e našega glasila tudi njihova službena naloga in ne da čakajo na sin-dihalne odbornike ter mirne duše puste, da leži list v pisarni. Ali ne kaže to tudi na odnos uslužbenk do našega glasila? objekte izdelanega in odobrenega operativnega plana, če redno ne zasledujejo izvršitve plana in ne ugotavljajo mesečnega finančnega uspeha. delovodje, ki ne vršijo ažurno evidenco delovnih ur — šefi mehanizacije in strojni referenti edinie, če ne zasledujejo izkoriščenosti strojev in vozil — osebe, ki so odgovorne za HTZ, če se zaradi nezadostne higiensko-tehnične zaščite na njihovem področju zgodi v ocenjevalnem razdobju težja nesreča, nadalje vsi upravičenci, če jih obsodi disciplinsko sodišče, odnosno, če zaradi njihove malomarnosti nastane za podjetje materialna škoda ali trpi ugled in dobro ime podjetja. Nagrado izgubi tudi član kolektiva, če ima v obdobju, za katerega se ocenjevanje vrši, več kot 16 ur neopravičenih izostankov. Kako pomemben je ta ukrep, se bo kmalu pokazalo, kajti merila za ocenjevanje vsebujejo poleg določbe o tem, koliko truda je kdo vložil za izvršitev plana v določenih rokih, tudi določba o tem, koliko se je boril za finančni uspeh itd. Predvsem jo važno merilo, koliko se je dvignila produktivnost dela na nekem delovišču. Nadalje se ocenjujejo kvaliteta, organizacijski napredek, skrb za vzdrževanje sredstev in opreme, skrb za standard delavcev, marljivost pri delu, skrb za izkoriščanje kapacitet strojev in sredstev, štednja z materialom, skrb za red in čistočo na delovišču, odnos do podrejenih, delovna disciplina itd. Kako se oblikuje sklad za nagrade Ta vse tiste, ki torej ne morejo delati po učinku, se osnuje fond za nagrade na podlagi povprečnega Člani naših mariborskih delovnih kolektivov, ki so bili odlikovani za praznik dela presezica norm v podjetju, za posebne nagrade pa je DS določil 1 % na izplačane plače po času in učinku. Pravilnik vsebuje tudi določilo, po katerem prejme vsak vajenec, ki ob zaključku leta pokaže odličen uspeh, posebno nagrado v višini IO.OOiO din. Nadalje je DS odločil, da je v fond za posebne nagrade Šteti tudi pozitivno razliko na manj izplačanih bolezninah do 7 dni aa-pram lanskemu letu. Tako dobljeni znesek se bo razdelil na tiste delavce, ki do konca leta ne bodo imeli nobenega bolezenskega izostanka. Ta ukrep je utemeljen, saj je bilo v lanskem letu zaradi nesreč izgubljenih 4625 dni, to je za. prvih 7 dni bolezni, ki gre v breme podjetja. Če torej pomnožimo vrednost ure v letu 1958 z izgubljenimi dnevi, dobimo precej visok znesek 8,500.000, kar pomeni toliko manj ust va r jen ega dohodka. Letos za 10 procentov več vrednosti Tak način uporabe razpoložljivega im ustvarjenega dohodka omogoča vsakemu članu kolektiva materialno stimulacijo, po kateri ho njegov zaslužek odvisen od njegovega dejanskega efekta na delovnem mestu. Na podlagi točne analize produktivnosti dela je DS po več kot štiriurni razpravi vskladil notranje odnose im razporedil tarifne postavke (razen direktorja, teh n. direktorja im gl. računovodje) v okviru razponov. pri fem pa dal poudarka na kvalificirane kadre. Ob utemeljitvi (Nadaljevanje na 4. strani)'. ANTON MESESNEL Rojen je bil 13. decembra 1916. v Gabi-jah pri Gorici. Kot nezakonskemu sinu mu že v začetku mladosti ni bila usojena brezskrbna mladost. Ljudsko šolo je dovršil v italijanskih šolah. Z materjo sta se preselila leta 1926. v Maribor k materini sestri. Sama mati se je morala preživljati z uslužnostnim delom in je prepustila vzgojo svojega sina njegovi teti. Teta ga je vpisala v realko, ki jo je srečno dokončal, nato pa se je šel učit za elektroin-stalaterja. Leta 193?. se je preselil v Ljubljano, ter se zaposlil pri mojstru Franju Perčinliču. Ker je bil izučen elektroinstalater, je imel v začetku nekoliko težav, toda z dobro voljo se je specializiral za po-.i ,. . , v pravilo elektromotorjev in dvigal. Zelja za izpopolnitev se v ostalih elektro strokah ga je pripeljala do mojstra Jožeta Kraljica, avtomehanika, kjer je pridobil znanje o avtoelektriki. Pri tem mojstru je bil zaposlen do leta 1947. V letu 1947. se je zaposlil pri prvem gradbenem podjetju »Slovenija ceste« — delavnice Kamnik. Za svoje delo pri tem pod-jetju je bil odlikovan z Medaljo dela. Ko Je prešel ing. Ciril Mravlja od podjetja Slovenija ceste h Gradisu, je prišel z njim tudi pokojni Mesesnel. To je bilo 1. oktobra 1949. V naših obratih je prevzel mesto elektro mojstra v elektro delavnici, v kateri se je zahtevalo obširno znanje. Pridobil si je naziv trikratnega mojstra v elektro stroki in je bil tudi član Elektrotehničnega društva LRS, sekcije praktičnih tehnikov. Pokojni Anton Mesesnel je bil zelo dober vzgojitelj in je prenašal svoje težko pridobljeno1 znanje, ki je bilo trud njegove izredne volje, na mlajši kader. V zadnjem času je prepustil delovno mesto mojstra mlajšemu mojstru, sam pa je zasedel mesto operativnega kontrolorja v oddelku za mehanizacijo, in sicer za elektro službo. Pri tem delu je bil v pomoč obratnim električarjem na terenu, pri vzdrževanju elektro instalacij, šefom gradbišč pri organizaciji gradbišč in referentu za tehnično zaščito v podjetju. V preteklih letih je bil tudi dve leti predsednik sindikalne podružnice Centralnih obratov, nadalje član UO in DS CO. Med člani kolektiva je bil zelo priljubljen, ne samo zaradi strokovnega znanja, ampak tudi zato, ker je bil zelo vesele narave in pobudnik raznih družabnih prireditev. Udejstvoval se je v pevskem zboru Gradisa, prav tako pa tudi pri strelski družini »Kovinar« pri Centralnih obratih. Pokojni Mesesnel Anton zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Ker je bil dober in skrben družinski oče, bo za družino ta izguba velik udarec. Pogrešala pa ga ne bo samo njegova družina in njegovi ožji znanci, pač pa je nastala z njegovo izgubo vrzel v Centralnih obratih in v celotnem podjetju. Pokojnega Antona Mesesnela bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu! M ATO KEKE KOVIC Rojen je bil 5. VII. 1933., blizu Slavonskega Broda. Domače posestvo je bilo ob Savi, zato je bil že od rane mladosti vajen vode. Pred-no je prišel na naše gradbišče je delal doma na posestvu in tudi čolnaril po Savi. Bil je odločne narave, hotel se je osamosvojiti. Marca letos je prišel na naše gradbišče, da pomaga sebi in domačim, ki jim je bila pomoč, kot srednjim posestnikom potrebna. Pri delu je bil vesten in marljiv, vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Vse je kazalo, da se bodo njegovi nameni uresničili. Žal je neusmiljena usoda zahtevala drugače. Besneča Drava ga je ponesla s seboj k zadnjemu počitku. Spominjali se ga bomo kot zvestega in požrtvovalnega tovariša. BEZLAJ Rojen 25. XI. 1914. v Dobrunjah pri Ljubljani. Po dovršeni osnovni šoli se je učil za zidarja in dovršil tudi 4 razrede obrtne šole. Kot zidar je delal do 1935. leta, ko je od-šei na odsluženje kadrovskega roka. Po vrnitvi leta 193? je pristopil k delavski organizaciji in bil obratni zaupnik pri podjetju Ivan in Polde Bricelj. Bil je tudi član raznih kulturnih skupin. Ob ustanovitvi OF je začel z njo aktivno sodelovati. Zbiral je denar in material in ga pošiljal OF. razširjal je revolucionarno literaturo med ljudi. Leta 1941. je bil predlagan za kandidata KP in bil tudi sprejet. Rad bi že bil takoj odšel v partiza-, . , ,ne> Pa je bil kot organizator in politični delavec nujno potreben na terenu. Kot politični delavec Štajerske grupe je bil februarja 1942. ujet skupaj s sotovariši V zaporu je odločno vztrajal in vzgajal sotovariše v revohicionar-nem duhu. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil kmalu izpuščen. Od KI je dobil potem nalogo, da organizira ilegalno tiskarno, lo mu je tudi uspelo. V njej je delal do 25. maja 1943, ko ie bila tiskarna izdana. Ker ni imel orožja, se ni mogel braniti; spet je bil zaprt n? sicer do leta 1944., pod ilegalnim imenom Brajer Franc. Septembra istega leta se mu je posrečilo pobegniti in se pridružiti Tomšičevi brigadi. Decembra 1944. je bil premeščen v tehniko IV. operativne cone, kjer je ostal do osvoboditve. Decembra 1945. je bil demobiliziran. Februarja 1946. se je vključil v delovodski tečaj, ki ga je priredilo podjetje »Gradis«. Po uspešno opravljenem tečaju se je zaposlil pri podjetju »Gradis« v Dravogradu. Iz Dravograda Premeščen na Ravne, odkoder je leta 1956. odšel na gradbišče avtoceste v Krškem. V Krškem je ostal do konca leta 1958, kjer je bil tudi predsednik delavskega sveta in 1 leto predsednik Upravnega odbora. Bil je nagrajen in odlikovan z redom dela III. stopnje. Ob prihodu v Podvelko je postal sekretar osnovne organiza-mje ZK na našem gradbišču. Bil je član delavskega sveta gradbišča in član delavskega sveta podjetja. Odlikovan je bil z medaljo dela, ordenom za hrabrost in orde-nom- zasluge za narod. Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot izredno požrtvovalnega tovariša, odličnega organizatorja in pravega komunista. Potreba po medsebojnean sodelovanju, zbliževanju im nenehnem izpopolnjevanju lehjničnilh kadrov je tudi v našem podjetju vedno bolj izraizita. Obsežne gradnje in vedno večje zahteve po intenzivnejšem sodelovanju pri izgradnji cenenih in sodobnih stanovanj postavljajo predvsem pred naš tehnični kader velike in odgovorne naloge. Brezhibna organizacija podjetja od najmanjše delovne sikupine do centrale, stalen tehnični napredek, nagrajevanje po učinku ter s tem v zvezi dvig produktivnosti, dvig življenjskega standarda elanov delovnega kolektiva in še mnogi drugi probemi zahtevajo od vsega tehničnega kadra podjetja nesebično sodelovanje in mnogo požrtvovalnega ter organiziranega dela. Seminar, ki je bil prirejen za tehnični kader podjetja v Ankaranu od 15. do 17. maja. je vse te probleme temeljito obdelal. Iz izvajanj predavateljev in iz razprav po po-meznik referatih smo pridobili marsikaj, kar nam bo pri bodočem vsakdanjem delu koristilo, poleg tega pa smo se na seminarju medsebojno še bolj spoznali, kar je za podjetje _tudi velikega pomena. Vsega je bilo 82 udeležencev, ki so z zanimanjem poslušali 18 strokovnih referatov. Vsa predavanja so bila temeljito pripravljena in izčrpna. Že v uvodni besedi je direktor ing. Hugo Keržan podčrtal potrebo in pomen seminarja ter opozoril na nekatere probleme perspektivnega razvoja podjetja. O načelih organizacije in poslovanja podjetja je govoril tehnični direktor ing. Jože Uršič. Gradis kot drugo največje podjetje v Jugoslaviji mora biti vodilna operativna enota, ki ne bo preko svojih edink: vezana na določena področja v Sloveniji. Podjetje bo moralo svojo de-javnost razširiti tudi izven meja Slovenije pa tudi v tujini si bo treba poiskati delo. Takemu razvoju bo treba prilagoditi tudi arganitza-ci|o in poslovanje podjetja. Za njim je govoril ing. Peteln o raznih organizacijskih vprašanjih na gradbenih vodstvih in gradbiščih. V njegovem referatu so predvsem precizirani odnosi med tehničnim kadrom posameznih edinic. Popoldne je referat ing. Treppa prebral ing. Sever. V njem je posebno poudarjena potreba zanesljive laboratorijske službe in organizacija laboratorijev pri vseh gradbenih vodstvih. O mehanizaciji in drugih osnovnih sredstvih je govoril upravnik Centralnih obratov tovariš Martin-šek Kako nujno je, da se naša izrabljena težka mehanizacija postopoma zamenja z novo, smo spoznali iz njegovega referata. Nato je ing. Šircelj govoril o akordiran ju del s stroji, za njim pa je ing. Sever podal referat o statistiki im evidenci. Po razpravi o referatih je bil prvi dan seminarja končan, vendar se je razprava po večerji še nadaljevala ob dobri kapljici pozno v noč. Nasledn ji^ dan smo poslušali najprej tovariša Debevca, ki je govoril o gos p 0'd a r s ko- račun sk i problematiki v podjetju. Neredno plačevanje Situacij s strani investitorja, prevelike zaloge in premajhni krediti so problemi, ki so bili v tem referatu posebej naglašemi. ^Za njim je pravni referent tov. Kunej govoril o nekaterih pravnih vprašanjih, ki vplivajo na gospodarjenje v podjetju. Seznanil nas je z vsemi pravni,mi postopki, ki so v. zve^i s prevzemanjem, izvajanjem in oddajo izvršenih del. ^Referat o higiensko tehnični zaščiti je pripravil tovariš Škofič. O nalogah In delu referata za lastne investicije je govoril tovariš Maco-ratti. Popoldne je tov. Božič obdelal področje nabavne in skladiščne službe podjetja. Tovariš Polak je govorili o kalkulacijah in akordira-nju, za njim pa ing. Blehveiss o načelih in obračunu dela 'po učinku. Z živahno razpravo po vseh referatih je bil drugi dan seminarja končan. Zadnji dan so predavatelji podali izčrpne referate o montažni gradnji stanovanj, ki se v našem podjetju uspešno uveljavlja. Ing. Skabeme je povedal o gradnji stanovanjskih blokov v Ljubljani v Gerbičevi ulici po sistemu »;>Zidop« in o konstruktivno tehnični izvedbi montažne gradnje po BPM sistemu. Gradnja stanovanjskih blokov v Gerbičevi ulici je v teku. Prvi bloki bodo v kratkem vseljivi. Izkušnje, ki smo jih dobili pri tem, so pokazale mnogo prednosti v primeri s klasično gradnjo. Z montažo stanovanjskih blokov po BPM sistemu bomo tudi v kratkem začeli. Prvi trije bloki, grajeni po tem sistemu, bodo že letos stali v šiški. Sedaj se intenzivno pripravljajo in prepričani smo, da bo gradnja uspela. Posebno zanimanje je zbudilo predavanje ing. Vedeta o arhitektonskem projektiranju montažne gradnje na podlagi modelairne koordinacije, kar je nerazclružljivo povezano z gradnjo montažnih stanovanj. Iz teh zanimivih predavanj smo dobili kompleksno sliko o prizadevanjih in doseženih uspehih montažne gradnje pri nas, ki bo zagotovo že v bližnji bodočnosti ena izmed glavnih dejavnosti našega podjetja. Na koncu je še enkrat govoril ing. Peteln o nekaterih organizaoij-skih vprašanjih pri gradnji objektov. Seminar sta zaključila tovariš direktor, ki se je zahvalil predavateljem in organizatorjem za njihov trud in prizadevanje, nam pa za disciplinirano poslušanje, ter tovariš Debevc, ki nam je pokazal nekaj »očarljivih« skioptienili slik, ki so nas zares spravile v dobro voljo. Iz Ankarana smo odšli zadovoljni in obogateni z novim znanjem. Seminar je v celoti uspel, rezultat j>a se bodo prav gotovo odrazili pri našem vsakdanjem delu. Želimo, da bi takih koristnih sestankov tehničnega kadra bilo več kot doslej. Lojze Capuder PRAZNOVANJE V MARIBORU Kolektiv gradbenega vodstva, v Mariboru je letos še posebno svečano proslavil naš delavski praznik prvi maj. Sindikalna podružnica je sklenila, da se proslavi prvega maja in 40 obletnice KPJ združita. Za mariborska gradbišča je bila proslava 28. aprila, za zunanja pa dan kasneje. Zbrali smo se v domu »Svobode« ob našem delavskem naselju na Pobrežju. Proslavo je odprl sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, šefinženir Borut Majster pa jo govoril o razvoju im levolucio-narnelm dela naše Komunistične partije. Po govoru so dobili naslednji tovariši diplome kot priznanje za njihovo dosedan je delo: Jože Bukovec, Leopold Brunčič, Janko Ceh, Marjan Duh, Ignac Grabar, Jože Hri-beršelc, Ludvik Horvat, Ignac Hozjan, Štefan Jarc, Lado Janžekovič. Tomaž Kralj, Alojz Lisjak, Jože Logar, Simon Mesarič. Milan Maroh, Stanko Mendaš, [van Otič, Franc Pi-šek, Stanko Pajek, Jože Pukšič, Stanko Pintarič, Simon Prah. Viktor Pernat, Oton Peskar, Ludvik [lizina], Oto Sekal. Karel Šiftar, Franc Štuhec, Alojz Šinko, Martin Šalamun, Albert Šteineker, Vinko Vajt, Franc Vajt, Jože Vogrinčič m Miroslav Žorž. Za tem je nastopila dramska skupina iz Raven na Koroškem z raznimi šaljivimi nastopi in igrami, ki so vse navzoče precej razgibale. Ker pa ni bilo mogoče pravočasno preskrbeti odlikovanj, s katerimi so bili odlikovani nekateri člani našega delovnega kolektiva, smo jih razdelili dva dni kasneje. Odlikovani so bili naslednji tovariši: Orden dela III. stopnje: ing. Ivan Lah. tehnični pomočnik, Franc Valentinčič, električar. Medalja dela: Srečko Ferlič, žer-javist, Ivan Hecl, delavec, Jože Jančec, zidar, Maks Kirbiš, zidar. Jože Krepek, tesar, Janez Matjašič, tesar, Berto Zupančič, tesar, Anton Vunčko, delavec. Vsem odlikovancem in nagrajencem iskreno čestitamo. Viktor Pernat Skupina naših delavcev pri gradnji hladilnega stolpa šoštanjske termoelektrarne je tisti čas malicala. Dober tek, tovariši! Ustanovili Nekateri na Trojanah so sicer težko razumeli jiotrebo jx> sindikalni organizaciji, vendar so kmalu ugotovili, da brez sindikata ne gre. Na koga naj se obrnejo ob raznih nepravilnostih in osebnih problemih, kajti upravna vodstva imajo navadno polne roke dela z organizacijo proizvodnje, dviga storilnosti dela, postavljanje norm itd. in za »osebne in drobne« probleme članov kolektiva navadno nimajo časa. Zato delavci upravičeno pričakujejo od sindikalne podružnice, da podpre njihove dostikrat utemeljene in pozitivne zahteve, istočasno Pa, da napove neizprosen boj vsem škodljivim pojavom. Nekako' v tem smislu so razpravljali na ustanovnem občnem zboru. Čeprav je določena ura za večerjo že davno potekla, je razprava trajala do trde teme. Poleg vprašanj o prehrani, delovni smo sindikalno podružnico n disciplini in o drugih problemih je bilo veliko govora o nagrajevanju in delu na akord. Res, da so v veliki meri organizirane akordne sku-pine, nastajajo pa gotove težave pri obračunavanju, ker je delo tesno povezano z mehanizacijo. Nekateri delavci, tako imenovani »kubikaši« pa bi radi trojanski hrib kar ročno odkopali, kar pa seveda ne gre, kajti cilj kolektiva je, da se čimveč del opravi z mehanizacijo. Podjetje »Gradis« je prevzelo na Trojanah najtežji sektor, izkopati bo namreč treba več kot 60.000 kubičnih metrov materiala in ga prepeljati. Prav tako bodo napravili 40 m dolg most, 2 paraibolična p rop usta v skupm dolžini 106 metrov, potožili betonske cevi, uredili drenaže itd. Trenutno je na gradbišču zaposlenih okrog 110 ljudi (po planu 140), vendar bodo skušali manjkajoče delavce nadomestiti z mehanizaoi- t Trojanah jo in še z boljšo urgunizacijo dela. Večina delavcev je iz bratske republike Bosne in se med nami kaj dobro počutijo. Med njimi pa srečamo tudi stare Gradisove vetera-kot na primer Jerneja Brenka, Alberta Lenardiča, Janeza Ovijača, ki sicer rad včasih malo pokritizira, vendar sodi med najbolj točne in vestne delavce. Toda kaj bi našteval^ — takšnih »asov« je še več. Ko so 1. aprila t. 1. pričeli delali, so^že ob začetku naleteli na velike težave od vremena, močvirnatih tal, izvirov, težav s prevozi, prostora za deponijo do pomanjkanja delavcev. Vendar so jx>d dobrim vodstvom šefa gradbišča tov. Timta vse te težave premostili tako, da dela sedaj normalno potekajo. Ob koncu so izvolili izvršni odbor sindikalne podružnice, ki ga vodi tov. Šahih Sahimovič. Lojze Cepuš »Odrejam, da uredite efcsliaustorje v mizarski dela-mitoi...« »Odrejam, da 'uredite sanitarne prostore, garderobe ...« Taki in podobni odloki inšpektorata za delo se vrste v naših lesnih, obratih v Škofji Loki. In res, zadnji čas je, da uredimo delovne in higienske pogoje v teh obratih. Mizarska delavnica je v baraki, prav tako tudi tesarske delavnice. Zlasti v mizarski delavnici so delovni pogoji zares nevzdržni. Strop barake je nizek, od strojev pa se kadi, da dostikrat zaradi prahu ne vidiš soseda. »Saj bi namestili efcshaustorje, toda nimamo denarja. Sicer pa je škoda vsakega dinarja, ki bi ga investirali v barako. Zgraditi moramo zidana poslopja, jih sodobno opremiti že zaradi sila hude nevarnosti pred požarom. Mimo tega nimamo garderob miti kopalnic, tudi stranišča ne ustrezajo in še premalo jih je.« Tako so povedali v lesnih obratih. Na enem izmed zadnjih zasedanj osrednjega delavskega sveta so sklenili, da bodo dali nekaj milijonov dinarjev za rekonstrukcijo lesnih obratov. V prvi fazi bodo zgradili sanitarije, kopalnice, garderobe, uredili prostor za sestanke in jedilnico, zgraditi nameravajo pa novo mehanično delavnico, garažo in skladišče, sedanje prostore pa bodo prezidali in preuredili v ročno delavnico. lijomov dinarjev obratnih sredstev, ki so stalno zamrznjena v tej zalogi. Vrednost osnovnih sredstev, to je stavb in strojev, .pa znaša 53 milijonov dinarjev. Z rekonstrukcijo se bo ta vrednost povečala. Naši lesni obrati so servis za vsa mizarska in tesarska dela v našem podjetju. V obratih izdelujejo opaže, barake, jih montirajo, izdelujejo lesene mostove itd. Prav tako pa opravljajo tudi mizarska dela za Gradisove stavbe, n. pr. okna, vrata, zidne omare itd., pohištvo pa samo za naše lastne potrebe. Prav zdaj so izdelovali pohištvo za samski dom in za Gradisovo restavracijo »Ilirija« v Ljubljani. Na žagi režejo hlodovino zase in za gradbišča. Za druga podjetja v glavnem ne delajo razen manjših uslug za škofjeloška podjetja, čemur pa se ne da izogniti že zaradi dobrih sosedskih odnosov. Lani je znašala vrednost proizvodnje 252 milijonov dinarjev. Letošnji plan znaša aOO milijonov, predvidevajo pa, da bodo ustvarili prav toliko kot lani. Vrednost proizvodnje pa se zelo spreminja. Gre namreč za notranjo strukturo proizvodnje. Cisto nekaj drugega je, če izdelujejo nove barake, ali pa če stare montirajo. V vrednost proizvodnje se pri novi baraki šteje delo in material, ka.-dar pa barako prestavijo, se zaračuna samo delo. Letos ni predvidena proizvodnja novih barak. Tesarji v škofjeloških lesnih obratih so veseli ljudje. Fotograf panjih je prehitel, pre-den so se mogli postaviti lepo v vrsto. Naj-višji med njimi je upravnik Ignacij Šušteršič Obrate bodo tako rekonstruirali, da proizvodnja ne bo prizadeta. Brž ko bodo zgrajeni novi prostori, bodo prestavili stroje, nato pa preurejali stare prostore. Če smo čisto odkriti, bi prišla rekonstrukcija lesnih obratov bržčas že prej na vrsto — vsaj resneje bi se zavzeli za to — pa ni bilo gotovo, ali bodo ostali pri Gradisu. Lokalni činitelji so kazali namreč očitne želje, da bi naše lesne obrate priključili k »Jelovici« ter ustanovili večji lesni kombinat. © Lesni servis za ves Gradis Gradbenega podjetja, zlasti ne takega ka-kršen je Gradis, si ni mogoče predstavljali! brez lastnih lesnih obratov. Ce lesni obrati ne bi delali nič drugega kot samo rezali les za gradbišča bi bil njihov obstoj upravičen. To je posebej pomembno še v današnjih razmerah na lesnem trgu, ki ga pravzaprav ni, saj je ves les kontingenti ran. Res to ni z uredbo predpisano, vendar imajo prednost v dobavi lesa lesnoindustrijska podjetja. Za nas torej ne ostane dosti, Tudi obrati v Škofji Loki so v takem položaju. Lesnoindustrijskim podjetjem dodeljujejo les iz 'krajev ob prometnih žilah, mi pa ga dobivamo od daleč in v težko dostopnih krajih. Kajpak je prevoz drag in zamuden, kar pa se seveda pozna tudi v ceni lesa. V lesnem obratu v Škofji Loki so poskrbeli, da jim lesa ne manjka, sa j ga imajo na zalogi okrog 2.000 kubičnih metrov. To pa pomeni 60 mi- © V glavnem vsa dela normirana Vsa mizarska dela so normirana. Spomladi so začeli normirati tudi montažo ria stavbah, kar je bolje tudi za obrat, ker že v naprej vedo, koliko jih kakšna reč stane. V glavnem so noriniirana tudi vsa tesarska dela. Seveda pa ni moč normirati prestavljanja in popravila starih barak, tako vsaj trdijo v obratih, čeprav bi se dalo razpravljati o tem, ali se predstavljanje barak res ne da normirati. Sredi marca so uvedli norme tudi na žagi. Tam plačajo od kubičnega metra. V to skupimo spadajo tudi transportni delavci in je norma skupinska. Skupinske norme so tudi v mizarski delavnici. Normirana pa še ni skladiščna skupina. V mehanični delavnici so normirana vsa serijska dela. Štiri delavce imajo še na transportu lesa do obrata, ki tudi nniso normirani. © Rokov bi se držali, če.., »Mi bi se rokov že držali, če bi delali tisto, knr bi tnii hoteli prevzeti. So pa stvari, ki jih moramo prevzeti po direktivi, potem so vsi roki postavljeni na glavo.« Po gradbiščih se namreč dostikrat pritožujejo, da v naših lesnih obratih ne poznajo koledarja. Vežejo jih pogodbe, mizarska dela pa jim zmešajo račune. Potem je seveda ogenj v strehi. Toda v lesnih obratih imajo tudi svoje težave. Lesa jim sicer ne manjka, sila težko pa je dobiti okovje in druge vrste materiala. Lani n. pr. mesec dni ni oilo moč dobiti kromanih kljuk. Razna nasadila im izdelki iz aluminija so stvari, ki jih lahko iščeš dostikrat z lučjo pri belem dnevu, pa jih ne dobiš Obrati imajo sicer zveze in poznanstva s tovarnami, velikokrat pa tudi to ne zaleže. Lani so morali na primer dva Mizarje je bilo pa treba kar precej časa čakati, da so se vsi zbrali pred svojo delav-nico. Že na tej sliki je videti, kakšne delovne pogoje imajo. Vsaj mislimo si lahko, ko de-delajo v baraki^__________________________ meseca čakati na vezane plošče za koprsko gradbišče in jim niso mogli poslati vrat. Danes vezanih plošč sploh ni moč dobiti itn si pomagajo tako, da n a roče krilna vrata kar gotova pri lesno industrijskem podjetju na Bled u. © »Ponudbe pošljite v zapečateni kuverti...« Izdelki naših lesnih obratov so za Gradis precej cenejši kot če bi jih kupovali drugod. 'Zato izkazuje žaga vsako leto izgubo. Ta izguba se. pokrije iz dohodka lesnih obratov. Izguba pa nastane zato, ker plačujemo les po 24.700 dinarjev, na to vsoto je še 22 odstotkov prometnega davka, zraven so še dragi transporti in še to, da režemo les po naročilih. To pa pomeni, da gre les dvakrat skozi žago, ker ga obdelamo s štirih strani. Tako Je nastalo lami na žagi 3 milijone dinarjev izgube. Po vsem povedanem, prodajajo lesni obrati našim gradbiščem les izpod lastne cene. Glavna prednost za Gradis pa je, da les sploh dobe, ker ga je drugod spričo take trgovine težko dobiti. Kljub temu pa pri Gradisu nimajo prav nikakršnih privilegijev, čeprav so njegov sestavni del. Prav tako morajo dati ponudbe kot druga gospodarska podjetja, kadar oddajajo dela na naših gradbiščih. To se je razvilo celo tako daleč, da so z nekega našega gradbišča poslati našim obratom dopis, v katerem pravijo? »... Ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Gradis, gradbeno vodstvo Ljubljana, Bohoričeva ul. 28«. Povsem razumljivo je, da mora vsak paziti na to, da bo gradil čem ceneje in da bo ustvaril čimveč dobička. Naše gradbišče ne more pri oddaji del mižati na eno oko samo zato, ker so lesni obrati sestavni del Gradisa. Povsem razumljivo je, da bo oddalo delo najnižjemu ponudniku, loda pri tem gre za nekaj drugega: ker smo eno podjetje in ker že vnaprej vemo, kakšno ceno lahko ponudimo, je res nesmiselno, da se igramo slepe miši. No, jasno je, da morajo biti konkurenčni, kar je tudi prav, saj so čisti računi glede rentabilnosti na jbol jše poroštvo dobrega gospodarjenja. © Mizarstvo nima perspektive Položaj v našem stavbnem mizarstvu se je že tako popravil, da imamo nekaj velikih in sposobnih industrijskih kombinatov, kjer serijsko izdelujejo vrata, okna itd. To pa pomeni, da so njihovi proizvodi neprimerno cenejši kot ročni izdelki. Zato se danes ne splača več izdelovati vrat v majhnih obratih, kakršen je na primer naš lesni obrat v Škofji Loki. To pa spet pomeni, da bo proizvodnja mizarske delavnice v vedno hujši krizi in zanjo ne bo dela. Vrata so že artikel, ki ga je lesna industrija povsem prevzela. Prvič je tam, kot smo že dejali, proizvodnja dosti cenejša, drugič pa majhni obrati ne dobe vezanih plošč, ker poberejo vso proizvodnjo veliki lesni kombinati. Le-ti imajo velike parne stiskalnice in narede po 250 vrat na dan. V Škof ji Loki so veseli, če jih napravijo 30. Take konkurence seveda ne bodo zdržali, zlasti še. ker proizvajajo vrata s kvalificirano in visoko kvalificirano delovno silo v lesnem kombinatu pa strežejo stroju polkvalificiram delavci, kar je seveda spet ceneje. Zato kupujejo v naših obratih že sedaj vrata: od lesnoindustrijskega podjetja na Bledu, kjer jih dobe po 4000 dinarjev. »Lahko še do kraja pretegnemo, za tak denar vratnih kril ne spravimo skupaj«, pravijo v Škof ji Loki. V lesni industriji stroji sililo nagdo zasfa-revajo. Vsak dau se pojavljajo na trgu oovi, In tole so delavci z žage in lesnega skladišča ra *q Efektivne ure Š >o ra 0 1 :=,g« Opomba A S P* J NI S" 1-^ EkriJuldozeTji 1040 1476 76 1711 88 236’ 5 D4, Fiat, D7 2D8 3*NaikIadači 400 469 112 518 103 2731 1 Mur Hill Mbr. 3 Skreper ji 3210 279 87 446 140 139 1 Mehan. CO-Lj. 2 ‘Vlačilci 1160 2 1 2 1 — 2 Dclav. CO-Lj. 4 Bagri 560 392 70 613 109 157 — 10 Deanperji 1400 1382 99 1581 Ui3 2162 2 Delav. CO-Lj. 3 Valjarji 360 319 89 414 115 — — 7 Kompresor. 660 580 88 9111 138 — 2 1 del. CO-Lj. 1 del. CO-Mbr. 10 Žerjavi 2400 1580 66 2103 88 2643 2 1 del. CO-Lj. 1 del. CO-Mbr. 59 Skupaj 8320 6519 78 8328 100 15 Od 21. III. do 20. IV. 24960 16519 66 20519 82 I. tromesečje xTrojaaie, 2Podvelika, 3Šoštanj m od 21. marca do 20. maja j§§ Iz zgornjo razpredelnico je razvidno, da smo imeli od 2tl. IH marca do 20. aprila 1959. od 59 strojev težke mehajnizacije 15 ®tro- m jev ali 25 % izven obrata. V delavnici v Ljubljani imamo 5 bal- š dozerjev, en mehanični skreper, dva vlačilca za skreperje, dva HH Dumiperja, en komipresor, in en žerjav, v delavnicah v Mariboru IH en nakladah, en kompresor in en žerjav, ki so v popravilu oz. gg je samo en stroj, ki je rapraven in to je žerjav, kateri čaka na m dispozicijo. = Najbolje so bili izkoriščeni: buldožer Vender, ki ga upravlja T;---strojnik Janez Martinčič na gradbišču v Trojanah in je opravil g 236 ur, nadalje nakladah Caterpillar v Podvelki, ki sta ga izme- gl noma upravljala strojnika Viktor Mihalič in Avgust Filipič. Ta je H| izvršil 2173 ur. Dalje sta še dumper v Podvelki (strojnik Franc — Strmole), ki je izvršil 216 ur in žerjav v Šoštanju z že rjavi stom = Štefanom Farkašem 264 ur). |== Spodnje številke v zadnji vrsti tabele pa prikazujejo stanje izkoriščanja težke mehanizacije za prvo tromesečje. Razvidno je, ==-da so bili stroji izkoriščeni gamo 66 % v vseh treh mesecih in da = smo ustvarili samo 82 % amortizacije. nn Iz dosedanjega dela v zvezi z najemninami težke mekaniza- 1= cije smo ugotovili naslednje: = 1. Strojni referenti, sektorski vodje in delovodje niso sezna- =1 njeni z najemnimi pogoji in pogodbami. IH 2. Vse premalo pazijo na organizacijo gradbišč v zvezi s tež- gg ko mehanizacijo. Zato skušajo delovodje vsiljevati strojnikom pi-sanje režijskih ur, da bi s tem opravičili slabo organizacijo dela itn s tem slabo izkoriščanje mehanizacije. To pa povzroča spore, — prav tako pa tudi nepravilno registriranje uporabnih strojev. 3. Odgovorni za podpisovanje strojnih poročil ne podpisujejo dmevno poročil, nego včasih za ves teden nazaj. Ne kontrolirajo, kaj podpišejo in kontrolirajo samo obratne ure, dočim za stroške, == ki bremene CO (priprava dela) ne skrbe. 4. Strojniki ne izpolnjujejo vsak dan strojnih jKtročll in s tean zavirajo strojne referente, da bi jih pravočasno pošiljali v CO Ljubljana na obračun. 5. Edinice ne pošiljajo obremenitev za usluge, ki jih izvrše na strojih težke mehanizacije, za katere se bremeni oddelek me-hanizacije. Zato ni mogoče mesečno zasledovati stroškov vzdr-zevanja. 6. Mnenja o uporabi strojev težke mehanizacije niso v skl a- jena med dolovodskim, sektorskim in vodilnim kadrom gradbišč. Srdgovc umlhw bfskp A. M. IH (Nadaljevanje s 1. strani) predvidenega povečanja čistega dohodka, opravljenega na uro zaposlenega, so se v okviru razponov zvišale tudi nekatere tarifne postavke, kar je bilo dokazano ob sledeči primerjavi: bruto produkt v 1. 1958 se je v primeri z 1. 1957 dvignil za 18%. Dvignila se je tudi vrednost izvršenega dela na enega zaposlenega za 9,5 %, vrednost ure pa za 11 %, medtem ko se je čisti dohodek na opravljeno uro dvignil za 6 %. Po navedenih argumentih je DS predvideval povečanje vrednosti izvršenega dela v letošnjem letu za 10 %, kar pa bomo dosegli z boljšo organizacijo. Končno pa je tarifna postavka le merilo za ugotavljanje osebnega dohodka. Kakšen naj bo delovni čas? Mnogo burne razprave je povzročil tudi člen, ki govori o delitvi sredstev osebnih dohodkov nad tarifnimi postavkami. Nekateri so zagovarjali stališča, da se ta sredstva razdelijo linearno, drugi pa so bili za 50 proti 50. Končno je bil izglasovan predlog za linearno delitev. Proti so glasovali, le člani DS z Jesenic in iz Zaloga. Prav tako je predlog, da lahko osrednji DS vsem ali posameznim edinicam za določen čas v poletnih mesecih odreja redni delovni čas 10 ur dnevno, ie s težavo zagledal beli dan. Čeprav bi pozimi delali po 6 ur, odnosno bi imeli za 8 ur dela pozimi že pravico do nadur, je bil predlog s 27:7 sprejet, vendar s pripombo, da odloča o tem DS edinice. S tem se je uresničila želja nekaterih edinic, ki žele delati po več ur kot n. pr. Trojane. Stalni delavci so ta predlog sprejeli sicer z rezervo, vendar je tudi za njih mnogo boljše, ker si bo s tem načinom dela lahko tako rekoč irezervira]«: ure za zimske mesece. Vsklajene koristi posameznika in skupnosti Sprejet je bil tudi pravilnik o delu po učinku. V tem pravilniku so bili sprejeti vsi predlogi sindikalnega odbora razen člena, ki govori o oddaji dela na akord. DS se namreč ni strinjal s predlogom, da v primeru, če predstavnik akordne skupine, ki naj bi prevzela delo na akord, odkloni podpis, da se mu lahko akordni pogoji sporočijo v prisotnosti delovodje ali katere druge priče, ki naj bi to namesto njega potrdil. Ta predlog smatrajo, da ni demokratičen, zaradi česar tudi ni bil sprejet. Splošno je bil pravilnik o delu po učinku in akordni cenik med člani kolektiva z zadovoljstvom sprejet. Tako namreč trdijo Mariborčani, ki pravijo, da so sedaj z malimi izjemami prvič postavili pravično tarifo normiranja. Tako so n. pr. v Mariboru v prvih mesecih normirali le okoli 18 % del, v preteklem mesecu pa že 32 %. Preseganje norm je zelo različno ter dosegajo posamezne skupine tndi do 50 %, vendar je povprečno preseganje le (8 %■ Akordni presežek nudi delavcu znaten priboljšek, delavci se z malenkostno izjemo dela po učinku ne branijo. Vsi znaki kažčjo, da bomo imeli prihodnje mesece v podjetju že preko 80 % del normiranih. Seveda bo k temu tudi pripomogel sprejeti pravilnik o nagrajevanju. S tem načinom plačevanja se bodo vskiadili interesi skupnosti z interesi delavcev. In spet: terenski dodatek Predsednik komisije za sestavo osnutka tarifnega pravilnika tovariš Lojze Capuder je kar vročekrvno zagovarjal stališča komisije glede izplačevanja terenskega dodatka. Šlo je namreč za to ali naj se držimo bazenskih dogovorov ali ne. Večina članov DS je bila mnenja, da ne in to zato, ker se je naše podjetje dosedaj vedno držalo dogovorov, dočim so druga podjetja to v veliki meri kršila. Po daljšem obravnavanju so pustili odprta vrata, s pripombo, da se bomo tudi mi pridružili dogovornim, če se najde organ, ki bo kontroliral dosledno izvajanje sprejetih sklepov. Poleg tega so bili še sprejeti: pravilnik o potnih stroških, pravilnik odnosno priloga o uporabi privatnih vozil. Pravilnik o določanju in izplačevanju premij itd. Splošnega dodatka za stalnost ne bo Sindikalna podružnica CO Ljubljana pa je predložila predlog o mesečnih dodatkih na stalnost s tem, da se odpovedo izplačevanju terenskega dodatka. Predlog sicer ni bal sprejet, temveč je DS določil posebno komisijo, ki naj prouči vse možnosti o izplačevanju tako imenovanega obratnega dodatka. Predlog sindikalnih podružnic Jesenic, Zaloga in sindikalnega odbora o uvedbi splošnega dodatka na stalnost je bil v celoti zavrnjen. Na seji so predvsem zelo aktivno sodelovali v diskusiji tovariši Zai-šek, Capuder, Košir, Bahat, Pregelj in drugi, predvsem pa je dosledno vztrajal na svojih predlogih tebn. dir. tov. ing. Uršič. Tarifni pravilnik je potrjen, sedaj ga bo treba ie uresničiti. Razumljivo pa je, da bo novi način nagrajevanja terjal pri našem delu vrsto organizacijskih in tehnoloških sprememb, marsikje spremenil način poslovanja, vsekakor pa bo omogočil ekonomski napredek podjetja, na drugi strani pa se bo povečal zaslužek članov kolektiva. Naša naloga je, da vztrajamo na uzakonjenih določilih ter tako skupno služimo interesom naše družbene skupnosti. Ob zaključku je DS izvolil še nekaj komisij in tako zaključil dvodnevno zasedanje v počitniškem domu v Ankaranu, kjer je že vse pripravljeno za sprejem novih gostov. Lojze Cepuš Zgodilo se je na seji delavskega sveta v Ankaranu. Sindikat je predlagal spremembo tarifnih postavk za i uslužbence. Bilo je precej natezanja gor in dol, potlej pa so — po stari navadi — izvolili komisijo, ki naj vskladi tarifne postavke po priporočilih delavskega sveta. Komisija se je zbrala. Im uvod pa je direktor povedal tale doživljaj iz svojega življenja: »Ko sem bil še majhen, mi je mama nekoč povedala, da bo prišel brat domov, ki ga že dlje časa ni bilo doma. Veselil sem se prihoda in kot otrok seveda razmišljal, kako bi ga razveselil. Šlo je pa pravzaprav za to, da bi se pobahal. Na mizo sem lepo naložil vse moje najljubše igrače in čakal. Brat pa je z enim zamahom pomedel vse moje veselje na tla... Tako je naredil danes tudi sindikat s temi tarifnimi postavkami...« ([Nadaljevanje s 3. strani) produktivnejši stroji, ki opravljajo več faz naenkrat. V Škofji Loki pa imajo obojestransko iztrošen strojni park. Stroji so že izrabljeni, mimo tega so pa še zastareli. Le n cikaj malega imajo modernejših strojev. # Visoka kvalifikacijska struktura delavcev Menda ni pri nas nobenega obrata ali gospodarske enote, ki bi imela tako visoko kvalifikacijsko strukturo delovne sile ko-t jo imajo lesni obrati v Škofji Loki. Res nimajo nobenega inženirja aii tehnika, imajo pa štiri delovodje, sedem mojstrov ter 96 kvali-ficiranih delavcev. Nekvalificiranih delavcev imajo 19, tri vajence in (8 uslužbencev, med katerimi so vračunani tudi mojstri in delovodje. Skupno šteje kolektiv 136 ljudi. Škofjeloški kolektiv odlikuje še neka po-sebnosti. Ne tarejo jih tako hude stanovanjske skrbi kot nas vse skupaj. Večina članov Vinko Florijančič, tesar, pa je sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, ki šteje v Škofji Loki deset članov kolektiva živi v svojih hišah. Treba pa je reči, da so to kvalificirani mizarji, ki so si hiše sami gradili, dalje je treba vedeti, da je v lesnih obratih delovna sila ustaljena in so v njej zaposleni domačini. Vsega skupaj se vozi le 5 ali 6 ljudi, od teh 5 iz Ljubljane, med njimi je tudi upravnik tovariš Šušteršič. Dvanajst družin živi v našem stanovanjskem bloku, ki je bil zgrajen 1954. leta. Vendar je nekaj družin še vedno brez stanovanj. To so zlasti mladoporočenci, posebno pereč pa je problem za tri družine, ki žive v naši baraki v obratih. To zadevo bo treba urediti, kako pa še ni jasno. Občina ne kaže pripravljenosti, da bi dala stanovanja tudi za naše delavce v lesnih obratih. Tudi v Škofji Loki se sklicujejo na to, da plačujemo stanovanjski prispevek v republiški sklad in ne^ v občinskega ter zavračajo vse prošnje naših delavcev za stanovanja z blagohotnim nasvetom, naj se obrnejo na Gradis, ki naj zaprosi za kredit pri republiškem skladu. Včasih so imeli v Škofji Loki menzo, ki pa so jo podrli. Zdaj prehrane nimajo urejene. Delavci si pomagajo, kakor vedo in znajo, najtežje je seveda za samce. # V sindikatu nič posebnega Za sindikalno podružnico naših lesnih obratov ne bi mogli reči. da se s čim posebno odlikuje, niti da je med slabšimi v Gradisu. Boluje na istih stvareh, kot druge sindikalne (podružnice našega podjetja. Članarino pobirajo pri plači in so imeli marca 128 članov. Nekaj jih je prišlo na novo in ti še premišljajo, če bi se vpisali v sindikat. Komisij nimajo, marveč delegira podružnica svoje člane v komisije delavskega sveta po že grajanem načelu, da je dovolj, če delavski svet razpravlja o posameznih problemih in ni treba, da bi imel še sindikat kakšna posebna stališča. Predsednik sindikalne podružnice je prizadevni Karl Likozar, ki pa ^ sam ne zmore obilnega dela. Dela namreč po normi m se torej med delom s sindikalnimi vprašam j i ne more posebej ukvarjati, zaradi podeželjskega značaja kolektiva pa jo^ po delu vsak hitro pobere domov k domačim opravkom. Po predsednikovem mnenju so glavne naloge sindikata v proizvodnji, v mobilizaciji ljudi za večjo proizvodnjo, skrbe še za občasne izlete in proslave. Imajo tudi strelsko družino, ki šteje 25 članov. Ta je dokaj agilna in prireja vrsto tekmovanj. Sindikat bi imel dosti opravka, če bi se hotel poisebej zavzeti na primer za higien- sko-tehnično zaščito. Obratne nesreče so vedno bolj pogoste. Samo v prvem četrtletju jih je bilo toliko kot lani v pol leta. Znano je že, da so stroji v lesni industriji že konstrukcijsko slabo zavarovani. Tako so tudi v lesnih obratih. Marsikje bi se dalo z majhnimi preureditvami stroje bolje zavarovati in so glede tega v Škofji Loki zares malo storili. Zato so povsem upravičene pogoste pritožbe inšpekcije dela. Ves kolektiv naših lesnih obratov pa ni stalno zaposlen v Škofji Laki. Dosti jih je po naših gradbiščih. Zlasti so to tesarske skupine in pa skupine mizarjev, ki opravljajo mizarska dela na stavbah. Ves čas dela na terenu imajo z matičnim kolektivom zelo malo stikov, kolektivi, v katerih delajo, pa jih ne vključijo medse. Tako so odtrgani od življenja Gradisovih kolektivov in med delom na terenu prepuščeni sami sebi. O tem problemu smo že pisali in menimo, da bi jih morali na gradbiščih sprejeti kot povsem enakopravne člane kolektiva, jih vabiti na sestanke in razne prireditve. Spregovorimo še o nekem vprašanju, o katerem v Škof ji Loki sicer sila neradi govore, vendar je le stvar, o kateri bj bilo treba spregovoriti jasno besedo. Gre za pijačo. Kakor se čudno sliši, je vendarle res, da pijejo tudi med delom, s seboj nosijo tudi žgan je in širile so se govorice, da so si ga na obratih celo sami kuhali. Tako velik porast števila obratnih nezgod bo najbrž posledica tudi alkohola. V bistvu pa gre za delovno disciplino. V urejenem podjetju si namreč ni mogoče predstavljati tega, da bi moglo priti žganje skozi tovarniška vrata. Napak pa bi bilo, če bi sedaj ves kolektiv obsodili za pojave alkoholizma. Opozorili pa smo nanje, ker je treba zlo zatirati v kali in bi taka pripomba veljala najbrž še za kateri naš kolektiv. Sindikatu torej dela ne manjka. # Delovna mladina Mladinsko organizacijo vodi Pavle Jenko. Šele pred kratkim se je vrnil od vojakov in se v delo še ni vživel. Mladinska organizacija šteje 35 članov in je organizirana dobra polovica mladincev. Mladina goji razne vrste športa, udeležujejo se predavanj, prirediti pa nameravajo tudi več izletov in poučnih ekskurzij v tovarne. V njih naj bi se seznanili z delom drugih mladinskih organizacij, klubov mladih proizvajalcev in drugih oblik udejstvovanja mladine. * * * Karlo Likozar vodi sindikalno podružnico naših lesnih obratov To je nekaj problemov, s katerimi se ukvarjajo delavski organi upravljanja in družbene organizacije našili lesnih obratov. Že doslej so dosegli veliko uspehov, saj so bili začetniki lesne industrije ob škofjeloški železniški postaji. Ob rekonstrukciji jih čakajo še velike naloge, ki pa jih bo ta kolektiv uspešno opravil, kakor je že vse dosedanje. V. J. LIKOF V KOPRU Tovariši iz Kopra so dosegli v olik uspeh, ki je zelo dvignil ugled Gradisa v uaišem Primorju. Dvanajst-etažno stolpnico so spravili pod streho v rekordnem roku. Še 26. januarja letos so betonirali ploščo nad kletjo, že 24. aprila pa ploščo nad dvanajsto etažo. Stavba je že-le zob (donski skelet, deloma kombiniran z opečnimi stenami visoke nosilnosti, ki naj prenašajo razne vodoravne obtežbo. Tlorisna površina 24.5 X 14,70 m. Stropi so montažni tipe DIN. V naprej so si določili za etažo 7 koledarskih dni ali 6 delovnih dni. Ce je bilo slabo vreme ali 8o nastopili drugi zastoji, so pač potem J>olj pritisnili. Najkrajši dosežen čas za gradnjo ene etaže je bil 4 in pol dneva. Povprečno je bilo zaposlenih 15 tesarjev, 6 zidarjev in 112—14 drugih delavcev z žerjavistom stolpnega žerjava in strojnikom na mešalcu. Kvalificirani delavci, predvsem tesarji, so delali povprečno 9 ur na dan, drugi pa 8 ur na dan. Obenem s skeletno gradnjo in nosilnimi zidovi so začeli takoj izzidavati zuna-11 j e zidove. Tako je razen tir eh gornjih nadstropij že vos zunanji zid gotov. Vsa ekipa zasluži pohvalo, najbolj pa delovodja tov. Ludvik Gabrijelčič in stavbovodja tehnik Lukač. No, tudi investitor se je izkazal in ni skoparil za Mkof. Namesto običajne klobase in pol litra vina je bila na mizi obilna in okusna večerja. ki jo je priredilo gostinsko podjetje Triglav. Priložena skica predstavlja shematično prerez objekta z vpisanimi datumi gradnje etaž po planu in izvršitvami, prva slika pa kaže skupino naših delavcev vrh stolpnice. Tng. Jože Uršič Kje je Gradis Kje neki, saj vsi vemo, kje so naša gradbišča? Že res, le tisti, ki tega ne ve, marsikdaj ne bi mogel najti, kje delamo. Na primer v Podvelki nimajo nikjer table, s katere bi se videlo, da dela tam naš delovni kolektiv. Podobno je še v Rogaški Slatini, na Trojanah, na gradbišču v Šoštanju itd. Na celjskem gradbenem vodstvu pravijo, da so tablo že naročili. Morda so jo medtem že tudi obesili. No, celo Centrala podjetja je bila dolgo časa brez table. Marsikdo bo dejal, da to ni taiko važno, da je važno le, da dobro delamo. Tudi to slednje je res, vendar sta še dva razloga, ki govorita za to, da je to čisto navadna malomarnost. Predvsem morajo delavci, ki bi se radi zaposlili pri nas, dolgo časa iskati, tavati sem in tja, morda najdejo pot celo prej k bližnjemu gradbenemu podjetju. Table morajo biti torej že iz tega razloga. Drugi razlog, ki je prav tako pomemben pa je čisto, lahko bi rekli, reklamnega pomena. Menda nam ni čisto vseeno, če stoji doli ob trojanskem klancu tabla podjetja »Slovenlja-ce-ste«, naš kolektiv pa gradi najtežji odsek le ceste vrh klanca. Talco se zdi nepoučenemu opazovalcu, da naše podjetje sploh ne dela nič na tej cesti. Vsak je po pravici ponosen na svoje delo. Najmanj tako ponosni smo lahko tudi mi in je že zato prav, da vidno označimo, kje delamo, kje so naši napori. Ali ni tako? KOLEKTIV NAŠEGA KOPRSKEGA GRADBIŠČA JE PRAZNOVAL PRETEKLI MESEC POMEMBNO ZMAGO. V REKORDNEM ČASU JE DOGRADIL DVANAJSTETAŽNO STOLPNICO flrge-sni upiravljagiia v Ha»iWraa poik^ža! (padbeiiega vedfs^lva t^diio v svojšli Čut odgovornosti in zavesti, da opravljajo veliko nalogo v delavskem upravljanju, je prodrl že v meso in kri poslednjega člana delavskega sveta. To danes niso več fraze, temveč nam to potrjujejo konkretni uspehi gradbenega vodstva Maribor. Čeprav je organizacija gradbišča postajala iz dneva v dan težavnejša, saj so v lanskem letu delali na več kot 40 raznih objektih, je delavski svet uspešno reševal vse nastale probleme. Skoraj vsa gradbena dela so bila prevzeta z licitacijami. To je zahtevalo od tehničnega kadra kot organov delavskega upravljanja stalno pozornost, da so vodili dela ekonomično in brez nepotrebnih stroškov. Velika skrb organov delavskega upravljanja je bil tudi v lanske m letu zgrajen počitniški dom na Pohorju. Čeprav v domu na Pohorju še ni dovolj prijavljencev, bo tudi ta dom odigral veliko vlogo. Več kot 17 milijonov dinarjev in KO.OiOO prostovoljnih udarniških ur so za dom žrtvovali Mariborčani. Poleg doma gradi jo danes še samska dom v Studencih, ki bo do sedaj največji in najsodobneje urejen dom v Mariboru. Dom je že pod streho in bo verjetno vseljiv že letos septembra. Zraven samskega doma pa so postavili še dve solidno grajeni baraki, kar bo vse skupaj tvorilo novo stanovanjsko naselje. Uredili so tudi novo gramoznico, ki bo ob izidu našega vestnika verjetno že oddajala prve kubike gramoza za njihova gradbišča. Delavski svet kot upravni odbor sta si na vse načine trudila, da bi izboljšala in utrdila notranjo organizacijo gradbenega vodstva in obdržala na dostojni višini kvaliteto gradbenih in obrtniških del. Zaradi združitve gradbenih podjetij v Mariboru se bodo morali šc bolj boriti za sloves najsolidmejšega gradbenega podjetja. Za letošnje leto so si postavili plan za 900 milijo- nov dinarjev ter imajo že do danes prevzetih del za 750 milijonov. Delavski svet posebej skrbi za vzgojo delavcev, prehrano itd. Uvedba toplih obrokov hrane (malice) med delom je gotovo rodila pozitivne rezultate. To je samo del problemov, s katerimi se ukvarja Mariborski delavski svet ter lahko ob njihovih doseženih uspehih trdimo, da imajo organi delavskega upravljanja položaj trdno v svojih rokah. Lojze Cepuš NOVI PREDSEDNIKI UPRAVNIH ODBOROV Ivan Habat, CDS, Ljubljana Jože Kapelj, Ljubljana Marijan Kopu Sar, Celje Rudi Pregelj, Jesenice Miro Žorž, Maribor Edo Pahor, Zalog Franc Pavlič, Ravne Lazar Jurinčič, Koper Franc Tehovnik, Škofja Loka Jože Repše, CO Ljubljana Ivan Nipič, CO Maribor V obratu gradbenih polizdelkov predsednika upravnega odbora še niso izvolili. iZ OBRATA GRADBENIH POLIZDELKOV V LJUBLJANI ¥ I 'o' iv Dne 27. aprila je obiskal obrat gradbenih polizdelkov podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj skupno s predsednikom ljudske skupščine LRS Mihom Marinkom, sekretarjem okrajnega komiteja ZKS tovarišem Janezom Vipotnikom, predsednikom OLO tovarišem dr. Marijanom Dermastjo in podpredsednikom OLO Ljubljana tovarišem Francem Dro-bežem. Tovariš Kardelj se je s spremstvom zadržal v obratu skoraj dve uri in se zanimal skoraj za vse podrobnosti proizvodnje. Predvsem se je zanimal za napredek popolne montažne gradnje pri nas, nadalje za izdelavo zidnih elementov sistema »Zidop« in serijsko proizvodnjo prejnapetih elementov. Vsem gostom so podrobno prikazali model eksponata montažne gradnje, način proizvodnje posameznih elementov, funkcija elementa v sistemu popolne montaže in predvsem ekonomičnost tega načina gradnje. Tovariš Edvard Kardelj se je strinjal tudi z mnenjem predstavnika Gradisa, da popolni montažni sistem ne bo' prinesel bistvene pocenitve gradnje, verjetno pa bo skrajšal čas gradnje vsaj za 30 do 40 odstotkov, kar bo v skrajnem primeru že velikanski uspeh. Obrat gradbenih polizdelkov bo leta 1960 postavil na tržišče 500 kompletnih montažnih stanovanj, kar bo pomemben prispevek k hitrejšemu reševanju stanovanjske stiske. Tovariš Kardelj je izrekel pred odhodom priznanje kolektivu Gradisa pri izgradnji in doseženih uspehih ter obenem obljubil, da bo prišel naslednje leto spet pogledat, kako nam je (a zamisel uspela. V našem kolektivu ni nikogar, ki ne bi verjel, da bomo poslovljeni plan tudi uresničili. Važnejši skleni delavskega sveta ■ Za utemeljitev tarifnega pravilnika pred oblastmi se določijo tovariši Capuder, Zajšek in Bačer. ® Pooblasti se komisijo, ki jo sestavljajo ing. Uršič, Habat in Zajšek, da zastopajo podjetje na bazenskih dogovorih, ki bodo razpravljali o terenskem dodatku. DS predlaga, da skliče to konferenco Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev. ■ Za člana tarifne komisije pri določevanju tarifnih postavk uslužbencev se določi tov. Zajšek Martin. ■ K členu 9. pravilnika o nagrajevanju se imenuje tov. Koširja, kot predsednika komisije za ocenjevanje. Komisija za ocenjevanje ima tudi nalogo, da vskladi tabelo o nagrajevanju s tarifnim pravilnikom. ■ Za izračun akordnega cenika veljajo do nadaljnjega naslednje tarifne postavke: VK 85, KV, 72, PK 52, NK 44. V kolikor visokokvalificirani delavec opravlja v akordni skupini dela kvalificiranega delavca, participira z najvišjo tarifno postavko kvalificiranega delavca, razliko do njegove tarifne postavke- pa se plača v režiji. ■ DS pooblašča direktorja podjetja in glavnega računovodjo, da po potrebi najameta kredit za obratna sredstva v višini do 300 milijonov dinarjev. ■ Direktor in Berto Praprotnik se določita kot delegata na plenumu republiške sekcije Zveznega združenja za operativo. « V zvezi s soglasjem ObLO Ljubljana-center se odobrava tehničnemu direktorju ing. Uršiču mesečno 400 km prevozov z osebnim avtomobilom za lastno uporabo. ■ Družinam ponesrečencev, ki so se ponesrečili na gradbišču Podvelka, se dodeli pomoč, in sicer: Družini Mesesnel 200.000 din bruto; Družini Bezlaj 200.000 din bruto; Družini Kerekovič 70.000 bruto. ■ Na prošnjo Republiškega sveta Zveze sindikatov, se odobri znesek brutto 100.000 din za postavitev spomenika, ki bo postavljen pred vajensko šolo gradbene stroke v Ljubljani. ■ Na predlog obratnega delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana se pri delitvi stanovanj izvrši nasledn ja sprememba: stanovanje Nikola Novaka se dodeli Miju Lovrenčiču in stanovanje Franca Riglerja Rudolfu Brumnu. mn vesi 08 Celjski delavski svet je na zadnja seji razpravljal o vajencih. Med drugim so sklenili, da bodo premestili vajence na tista delovišča, kjer imajo urejeno menzo in primerne stanovanjske prostore. Za dan vajencev so priredili ekskurzijo v Maribor ter si med drugim ogledaili naš novi počitniški dom na Pohorju. ■ Na sektorju Šoštanj — Novi jašek so izvolili posebno disciplinsko sodišče, ki bo vse prijave disciplinskih prekrškov reševalo na licu mesta. V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni: Leo Dobnik, Bela Benko in Martin Forstnarič. Obenem so sklenili, da bodo pomagali pri postavitvi spomenika pokojnemu članu kolektiva tov. Karlu Lahu. ® Škof ja Loka. Pri nas v lesnem obratu je bilo veliko zanimanje za novi tarifni pravilnik ter so se vseh razprav člani kolektiva polnoštevilno udeleževali. Sklicali smo masovni sestanek ter navzoče podrobno seznanili o posameznih členih. Seveda je bila največja razprava o delu na akord, razdelitvi dohodka, terenskem dodatku itd. Razprava na masovnem sestanku je trajala 3 ure. Skupno pa smo porabili za obravnavo tarifnega pravilnika 390 ur. Lojze IS Jesenice. Sindikalna podružnica je na zadnji seji obravnavala vprašanje neopravičenih in bolniških izostankov. Pravijo, da je delovna disciplina eden izmed osnovnih pogojev za uspešno reševanje postavljenih nalog. Predlagajo, da bi ob koncu leta nagradili vse člane, ki med 'letom niso imeli nobenega neopravičenega izostanka. Izvolili so tudi dopisnike za »Gradisov vestnik«, ki naj sproti dopisujejo in seznanjajo kolektiv o delu in življenju na Jesenicah. H Jesenice. V Kranjski Gori je bilo tekmovanje med kegljaškimi ekipami »Gradis« Jesenice in KK Kranjska Gora. Naši so se sicer dobro držali vendar so tekmovanje izgubili z razliko 2 kegljev. Drugo srečanje med ekipama KK Bled im Kranjska Gora pa je bilo na kegljišču Gradisa na Jesemicah. Tokrat pa je »Gradis« v obeh tekmovanjih zmagal ter tako prejel polka! Jesenic v trajno last. — Čestitamo! — Šahovska sekcija (10 članov), ki je tekmovala za prvenstvo Jesenic, je zasedla peto.mesto. ■ Podvelka. Novoizvoljeni delavski svet je na svoji prvi seji izvolil za predsednika tov. Ivana Mandeliča. Istočasno so izvolili nov upravni odbor ter več komisij. Ker so se v menzi in kantini pojavile razne napake, so izvolili nov kuhinjski odbor, ki ga sestavljajo: Anton Cirkve- mič, Franjo Kovačič m Franc Kmetec. ■ CO — Ljubljana. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v CO Ljubljana so obširno razpravljali o delu IITZ komisije, ki jo uspešno vodi tov. Simončič. Poleg predlogov, ki so bili poslani sindikalnemu odboru, so med drugim sklenili, da bodo pri nagrajevanju mojstrov upoštevali tudi njihovo prizadevanje za zmanjševanje nesreč pri delu. Sklenili so tudi. da bodo v vsako delavnico namestili omarice prve pomoči. Nadalje so predlagali, da bi bil pri sprejemu novega delavca na delovno mesto vedno navzoč tudi referent za HTZ, ki bi novodošlega delavca podrobno seznanil s predpisi o zaščiti pri delu. Na dvorišču obrata bodo postavili prometne znalke. »Gvadisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis — Ureja ga uredniški odkor — Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani —* Izhaja mesečno Jeseni preteklega leta me je Ameriška tehnična pomoč poslala na specializacijo v Avstrijo An v Zahodno Nemčijo. Za čase trimesečnega bivanja v tujini sem si ogledal vse važnejše separacije v Avstriji im Zaihodmi Nemčiji ter vse važnejše tovarne, ki izdelujejo gradbene stroje. Ker sem po poiktieu strojnik, sem vse te naprave in produkcijo po tovarnah gledal z našega, strojmii-škega vidika ter jih tudi talko opisujem. Zato prosim gradbenike, naj mi oproste, če bom v tem članku kaj pogrešil z njihovega vidika. Omeniti moram, da sta bila z menoj na praksi tudi dva gradbena inženirja iz Srbije in Bosne ter da je bila ta skupina prav posrečeno izbrana. V proučevanju nemške gradbene industrije smo s svojim znanjem pomagali drug drugemu. Znova se je izkazala pravilnost trditve, da sta gradbenik in strojnik pri današnjem načinu graditve s stroji najožje povezana ter da je mogoč napredek gradbene industrije le v sodelovanju obeh. Kakor vemo. ie odvisna kakovost V AVSTRIJI IN ZAH. pravi ja v glavnem pesek za livarne sivega železa. Poglejmo, kakšne so te separacije! Industriewerk Heigl, Wiener Neustadt, Podjetje Heigl ima v neposredni bližini VVAoner Neustadta dve separaciji. Prva pripravlja le rine frakcije in sicer od 0.13 mm 0 do 1 mm, od 1 do 4 mm 0 in od 4 do 7 mm 0. Frakcije do 1 mm prodajajo livarnam, medtem ko so ostale frakcije namenjene gradbeništvu. Druga separacija s..K)ieswerk, Ste-infeld« pripravlja material za avtomobilsko cesto, in sicer frakcije 0.1 do 3, 3 do 8, 8 'do 15, 15 do 55 in 35 do 70. Za prvo separaoijo vozijo material s kamioni 2 do 3 km daleč iz smouiHim H011C6U vodna črpalka kapacitete 3 do 4 m3/ih. ki črpa vodo v neposredni bližini separacije. Vsa separacija je zaprta, lesena, poslužujejo jo poleg šofer je v in administrativnega osebja le štirje ljudje. Kies und Sandvverk Johanu Kern, Kies und Sandvverk, Johann Kern, St. Pelton Separacija pripravlja vse vrste agregata od 0.1 do 80 mm. Kapaciteta znaša 30 m3/h, vsa površina pa okrog 250.0100 kvadratnih metrov. Vsa separacija je odkrita brez lijakov in silosov, deponije se nahajajo na prostem. Tehnološki postopek se odvija ^\ ^UPK-° 454^ 4791 4S71 4423 &009 5343 171 ti 10 1210 14 40 2730 3950 138 289 [ M24 2311 130 20 50 824-000 644.000 100.000 242 1.292 .»00 911.200 ?ei 100 33 C 137.000 276600 i«»toc 4*\ ♦00 L7UAL75HA 537 7J5 432 483 771 853 2'54 24 64 -945 1341 37 t8 44* 83 327 19* 154000 70.000 84.000 270 247 800 109000 75 000 345 13 C OG 5S0r» 61000 1HAOO zAuoq 171 211 190 193 237 225 19-20 20 «2 14-25 1049 2434 32-41 74A 24-2 30 000 29 000 1.000 174 4S.700 29000 35 900 311 aoco 22 500 j 1c..oco ! 14 voe TSASUCE 249 304 144 278 331 341 4*50 2371 373 4-71 34-94 44 44 14-9 52o 47.500 45600 1.700 270 128 400 103.700 19 900 422 14 000 31-000 | 4C-0C0 40 n-C . 740 678 740 731 981 1055 M’44 32 54 16-04 20-93 5V67 54-33 4-7 11*3 149.400 115:000 34 400 197 273.400 205.000 72 900 312 32.000 4.7CCO 7C coo j 104 ‘K*. ravne 198 187 24 240 302 32» 324 i4-0S 1-94 037 15-94 M 32-3 43600 33.000 10.400 220 111.700 53.700 56.000 388 20 00C' 14.000 ts or« MARIBOR m 1016 1012 949 784 6-57 1607 1-57 696 ?04S 34-24 11*0 27-3 189.700 •155.400 M.100 197 238.200 154.400 81.400 238 5A.r,<'C S- «00 U toč KOPEB 1&) 238 lit 234 245 234 28 48 28-21 35-37 18-15 2983 TT9 16-4 70.600 48.400 10.400 272 114.900 80.100 34.800 482 '"LOCU n 000 3!£KV> 29 «*•*, PODVELKA - 198 128 138 222 302 - 21-10 - - 8-09 3VH - 14-6 - - - - 40.200 40 200 - 304 4-cCO 3.300 'll.SOO 4G--*uO TR07AV4E - 01 - 23 5ft 102 — 047 - - 1-34 — - 87’5 — - - - 31-800 31.800 - 520 - — 127C0 14.100 * CENTRALA 85 75 82 79 72 47 — 319 - 068 282 9-07 - ai-t PROJEKTIVNI BIRO 74 U 27 24 24 24 100*- 99-57 98-73 99 54 100-00 100- - 18'- 18-2 C.0.L7UBL7ANA 305 313 315 308 312 317 CTM 3'i4 0-15 l5l 388 T41 Ul- SOi c:o. MARIBOU 157 14,1 142 141 142 156 - - - - - ŠKOFJA LOKA • 131 134. 137 133 134 138 4108 4670 4.572 4755 3S-45 E5-0t Ti- 32 8 , BETONARNA 303 184 140 1W 185 227 3776 '5796 5V42 58 03 41-00 5835 | 10— 4-0 &e£omi uspeA na našth Da dobimo približno sliko, kako naša gradbišča y letošnjem letu »dihajoč, je sestavil planski oddelek iz [podatkov, katere dostavljajo posamezna gradbišča, pregledno tabelo. Primerjavo smo podali za prve štiri mesene letošnjega leta in prvih štirih mesecev lanskega leta. Prikazali smo gibanje delovne sile po posameznih gradbiščih, odstotek del, ki so jih oddala posamezna gradbišča v akord, procentualno preseganje norm in mesečne realizacije. Pri mesečni realizaciji smo še izvrednotili, kolikšna vsota odpade na enega delavca glede na število povprečno zaposlenih in na skupno realizacijo v prvih štirih mesecih 1959. Letni plan predvidenih del je po posameznih gradbiščih naslednji: Gradbišče Ljubljana Celje Maribor Jesenice Ra v n e Koper Za l o g Podvelka Trojane Plan dela Grad- J)Vila Iti 1350 772 578 90i0 600 300 900 350 350 350 225 105 380 230 150 280 180 100 296 123 172 290 2190 — 80 90 — leto 1959. Ker znaša približna realizacija vseh obratov nekako četrtino gradbene dejavnosti in ker se bo realizacija betonarne zaradi dograditve obrata povečala, je pričakovati celotno realizacijo »Gradisa« v letu 1959 nekako 6,5—7 milijard dinarjev. Seveda je treba za takšen plan krepko zasukati rokave, ker vemo, da se vodilni tehnični kader ne bo številčno bistveno spremenil. Od časa do časa bomo objavljali v našem glasilu tabelarične preglede tako, da bodo kolektivi lahko primerjali posamezna gradbišča med seboj in po potrebi iz pokazanih rezultatov tudi ukrepali. Naš namen je, da v danih okoliščinah in z danimi možnostmi dosežemo s čim manjšimi stroški čim večji efekt. To nam bo močno olajšano s stalnim številčnim in grafičnim zasledovanjem uspeha po posameznih edini-caTi. Število osebja skupaj 4825 5050 1775 Kakor je iz podatkov prejšnjih let razvidno, je bil običajno predvideni letni plan presežen za ca. 10 %. Za to so tudi vsi pogoji za Ker je bilo letošnje leto zelo ugodno za gradbince (sorazmerno malo mrzlih dni in padavin), vidimo že januarja prilično visoko število zaposlenih. Po gradbiščih število zaposlenih nenehno raste, kar je povsem v redu. Samo na gradbišču Maribor je opaziti padec delovne sile, kar je pa glede na realizacijo pravilno in je po našem mnenju še potrebno znižanje kadra. Verjetno bo na gradbišču Maribor vplivalo na nizko strmo realizacije na enega delavca tudi dejstvo, ker so posamezna delovna mesta zelo raztresena, sama dela pa v zaključnih fazah, kjer nimamo nekih masovnih del, ampak bolj drobila rije. Nasprotno imajo Trojane in Koper visok procent realizacije na posamezne.':' delavca, kar si zopet lahko razlagamo s tem. da je delo na Trojanah močno mehanizirano, v Kopru pa je v glavnem kompaktno delo (stolpnice!). Delno vplivajo tudi cene. ki so pri posameznih investitorjih različne. Ponovno bi prosili vsa gradbišča, da vsa tozadevna poročila dostavljajo čim točneje izpolnjena, da bedo naši periodični tabelarični prikazi čim realnejši. Odstotek oddaje del v akord O akordu je bilo že obliko napisanega in tudi povedanega, da to ni ničesar novega, zato tudi slika o oddaji del v akord ne zadovoljuje. Opažamo precejšnje nihanje, v večini primerov pa tendenco porasta oddaje del v akord od začetka leta. V vsakem primeru pa hi moral hiti povpreček na akord oddanih del blizu 69%, do česar pa .še precej manjka. Smatramo tudi, da ni vzroka, da hi bil procent oddanih del v akord v začetku leta ali v glavni sezoni bistveno različen. Priporočamo vsem edinicam, da končno določijo akorde za vsa možna dela na gradbiščih in teh je gotovo 80 %, ker bomo samo tako dosegli želeni učinek kljub včasih pomanjkljivemu nadzorstvu. Povprečni akordni presežek Za sedaj so pri nas v veljavi norme iz 1. i956. To je dobra osnova, ni pa nujno, da te norme vedno im povsod tudi 190 % držijo. Uspehe preseganja norm je treba stalno kontrolirati, ker smo v praksi vide-ii. da smo tudi pri upoštevanju vseh veljavnih norm prišli do nekaterih nesorazmerij, ki večkrat povzročajo po nepotrebnem vročo kri. Naj velja pravilo: norma je v redu, če se preseže ca. 50%. Vse, kar je višje, ni pravdno in jih je potrebno predvsem pri masovnih delih popraviti, ljudem pa pravilno pojasniti vzroke. Naša želja je, da gradbišč ni procent preseganja norm ne bo pokazal večjega odstopanja. Mesečna realizacija Iz glavne pregledne tabele je razvidna (realizacija po posameznih gradbiščih skupno in na osebo. Ker rnjgoji dela zaradi vremenskih pri-SRc v začetku leta niso povsod enaki. vidimo velika odstopanja pri izračunu realizacije na delavca med posameznimi gradbišči. Nesporno nam ta slika pokaže, da je potreb- no na tistih gradbiščih, kjer se pozimi ne da normalno delati, delovno silo znižati. V naslednjem bi še pogledali, kakšen procent realizacije so posamezna gradbišča dosegla v prvih 4 mesecih letošnjega leta glede na predvideni plan in kakšen je procent obrtniških del na posameznih gradbiščih. Gradbišče Ljubljana Celje Maribor Jesenice Ravne Koper Zalog Podvelka Trojane Prihodnje tabelarično poročilo bomo objavili ob zaključku 1. polletja. Pozivamo vsa gradbišča, če imajo glede sestave prihodnje tabele kakšne umestne želje ali predloge, da jiii pošljejo planskemu oddelku direkcije, ker jih bomo radi upoštevali. % realizacije %> obrtniških glede na t pred- del na posumez- videni plan nih gradbiščih 1935 1938 1959 2.1,5 19,9 54,5 29.1 15,8 50,3 23.0 26.7 21,6 26.5 18,0 34,3 21,7 36,7 2,5 15,5 17,1 29.3 24.3 52.0 24.6 41.0 15,2 30.3 10,8 22.2 3,3 54.8 — 20,7 — -—■ — 59,7 — — Ces*&ra!ni obrati najboljši v higiensko tehnični zaščiii Aprila je ljubljanski zavod za socialno zavarovanje sklical skupno z okrajnim sindikalnim svetom za delo OLO posvetovanje, na katerem so nagradili 15 podjetij za dobro delo glede higiensko tehnične zaščite. Med nagrajenimi so tudi naši Centralni obrati v Ljubljani. Dobili so 60.000 dinarjev nagrade, ki so jo razdelili med na (prizadevne j še čla- otsebnim dohodkom po tarifnem pravilniku (variabilni del). Toda uberimo drugo pot! Lani smo izplačali za zaslužke po tarifnem pravilniku z normnimi in akordnimi presežki vred dobrih 1.075 mili j. din, letos pa bi izplačali samo za zaslužke po tarifnih postavkah skoraj 1.162 milijonov din ali za 79 milijonov dinarjev več. Letos pa predvidevamo, da bomo ustvarila le 46 milijonov dinarjev več čistega dohodka kot lani. Res smo iz dohodka lanskega leta razdelili 106 milijonov dinarjev osebnega dohodka nad tarifnimi postavkami ali kot temu še po starem pravimo »dobička«, vendar to pomeni, da se bo letos močno spremenilo razmerje med konstantnim in variabilnim delom osebnega dohodka, in sicer v škodo variabilnega. To je pa stvar, ki ni čisto v skladu s priporočili sindikatov, ki pravijo, naj bi letos dali vsaj isti, če ne celo večji del osebnega dohodka za nagrajevanje po učinku in po poslovnem uspehu podjetja oziroma edinice. Takoj pa je treba reči, da bi bila taka sodba malce preuranjena. Podrobnejša analiza bi pokazala, da bomo dali letos neprimerno več za nagrajevanje po učinku in po poslovnem uspehu kot lani. Predvsem moramo vedeti, da je bilo lani normiranih ali akordiranih del le okrog 22 odstotkov in da pričakujemo, da se bo ta odstotek letos povzpel najmanj na 60. Nadalje je delavski svet sprejel zelo podroben in tudi stimulativen pravilnik o nagradah, ki predstavljajo tudi gibljivi del osebnega dohodka. Pri vsem tem nastane samo vprašanje, odkod bomo vzeli denar za izplačilo norm, akordov ter nagrad, ko smo pa že malo prej videli, da bomo letos predvidoma izplačali za 79 milijonov dinarjev več na tarifne postavke ob le za 46 milijonov dinarjev povečanem osebnem dohodku. To pomeni, da letos ne bomo izplačali toliko »dobička« kot lani, mimo tega imamo še 95 milijonov dinarjev nerazporejenih sredstev, če niti ne upoštevamo tisiili sredstev, ki nam jih je sprostila federacija. Vse to kaže, da glede denarja ne bomo ravno v zadregi. Predvidevamo celo, da bomo lahko ob zaključnem računu izplačali še za približno pol plače nad tarifnimi postavkami. Ob tem pa je treba posebej naglasiti. da se je minimalni osebni dohodek za naše Podjetje zvišal za desetino im da je bilo treba tarifne nastavke povečati za oktobrski draginj-ski dodatek. Praktično vzeto smo ravnali le po zakonitih predpisih in povišali tarifne postavke le za predpisane količine. Ni pa bojazni, da ne bi bilo za povečane osebne dohodke ustreznega povečanja storitev. PRVINA TARIFNE POSTAVKE ŠE OHRANJENA Talko smo pri tarifni postavki. V našem tarifnem pravilniku smo zadržali tarifno postav- ko kot temeljni element za izračun osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. Po njej se izračunavajo presežki norm, po njej plačujemo vse delo, ki ni akordi rano niti normirano, kar znese pri nas okoli dve petini. Toda tarifna postavka že izgublja svoj prejšnji pomen. Za vse tiste, ki delajo na akord, tarifna postavka ni več bistveno važna. Zanje so najvažnejše cene v akordnem ceniku. Pomembnejšo vlogo pa igra tarifna postavka pri tistih, ki so upravičeni do nagrad. Nagrade se namreč dele povsem neodvisno od višine tarifne postavke, temeljni zaslužek pa le predstavlja vsota, ki je določena s tarifno postavko. Iz navedenega torej lahko sklepamo, da v sistemu nagrajevanja, ki smo ga uveljavili v našem podjetju, izgublja tarifna postavka svojo prejšnjo vlogo. Glede tega pravzaprav še nismo storili kako velikega koraka v primeri z nekaterimi drugimi podjetji v ostalih gospodarskih panogah. V nekaterih podjetjih so namreč zgradili tak sistem nagrajevanja, da je za delavca praktično povsem brezpomembno, kakšna je njegova tarifna postavka. Tabelo tarifnih postavk so priložili tarifnemu pravilniku samo zato, ker je to z zakonom o delovnih razmerjih predpisano, tarifne postavke pa predstavljajo res samo podatek, na osnovi katerega so izračunali merila za nagrajevanje po učinku, oziroma po poslovnem uspehu ekonomske enote, lega se v takih podjetjih že v polni meri zavedajo in njihovi pravilniki celo ne nosijo več takega imena, marveč jih imenujejo pravilnik o delitvi čistega dohodka podjetja. LINEARNA DELITEV Zdaj si pa s teh vidikov oglejmo določila našega tarifnega pravilnika o delitvi osebnega dohodka nad tarifnimi postavkami. Tam smo zapisali, da se sredstva osebnih dohodkov nad tarifnimi postavkami razdelijo med delavce linearno. No, po dosedanjih predvidevanjih se najbrž ne bo treba dosti prepirati zastran tega denarja, vendar bi le kazalo reči nekaj besed ° imenovanem »dobičku«. Ce smo se ysi zedinili za načelo, da je čisti dohodek podjetja rezultat prizadevanj vsakega posameznika, ki pa ne prispevajo vsi enako, potem bi kazalo to načelo tudi dosledno uveljaviti v tarifnem pravilniku. Pri nas pa smo določili, da je osnova za delitev osebnega dohodka nad tarifnimi postavkami izplačan osebni dohodek po tarifnem pravilniku brez dodatkov. V večini industrijskih podjetij so bili doslednejši in so tudi glede delitve tega dela osebnega dohodka uveljavili načelo nagrajevanja po učinku. Drugod je namreč vsak delavec udeležen pri osebnem dohodku nad tarifnimi postavkami po povprečnem mesečnem zaslužku. V tem pa so tudi presežki norm in akordov ter premije za prihranke. Delavski svet je naš tarifna pravilnik že potrdil in tudi določila o osebnem dohodku nad tarifnimi postavkami niso doživela bistvenih sprememb. Zavedajmo pa se, da se ia določila ne skladajo z načeli po nagrajevanju po učinku in jiii bo treba slej ali prej popraviti. NAŠ CILJ: NAGRAJEVANJE PO EKONOMSKIH ENOTAH V našem tarifnem pravilniku najdemo že zarodek takega sistema nagrajevanja, ki bo omogočil, da bo vsak zares labko nagrajen po tem, kar družbi daje. To so določila, ki odpirajo možnosti za nagrajevan je po ekonomski h enotah. V pravilniku o delu po učinku je posebno poglavje z naslovom: »Delo s plačilom po enoti proizvoda«. V pravilniku je sicer govora le o uvajanju takega plačila tam, kjer se proizvajajo določeni kosovni proizvodi v velikem številu, n. pr. sestavni elementi za objekte ali stroje iu naprave. Določila tega poglavja pa omogočajo tudi oddajo v akord cele etaže ali celo vse stavbe. Mimo tega je v posebnem členu določeno, da je lahko predmet akordne pogodbe tudi poraba materiala, kjer to ne more škodovati kvaliteti proizvoda. Vse to so določila, ki jih lx> treba šele v praksi preskusiti, pri čemer se bo videlo, kaj je v njih dobrega in kaj slabega ter kaj bi bilo treba še posebej določiti. Razumljivo je, da danes ne moremo naenlkrat preiti na tak sistem, zavedamo pa se, da ima tak sistem bodočnost in da ga bo treba prav letos začeti temeljito proučevati in si nabirati izkušenj. Vlado Jarc IZ KATEREGA GRADBENEGA PODJETJA JE PA TALE? ne komisije zn higiensko tehnično zaščito oziroma kolektiva. Posebej je zanimivo, da izmed 235 podjetij, kolikor jiii je v okraju, n: bilo niti enega nagrajenega gradbenega podjetja. Na tem posvetovanju so predstavniki nagrajenih delovnih kolektivov govorili o svojih izkušnjah, s katerimi so dosegli zmanjšanje nesreč. Zelo zanimivo je bilo poslušati tiste, ki so govorili o tem, kako so uvedli stimulacijo v nagrajevanju za zmanjšanje bolezni in nesreč. Oglasili so se tudi obratni zdravniki, ki so poročali, kako v podjetjih, kjer imajo obratne ambulante, stalno pregledujejo zaposlene ter so sestavili kartoteko o zdravstvenem položaju zaposlenih. V primerjavi z letom 1957 se je lani število nesreč sorazmerno znižalo. Uspeh je sicer neznaten, vendar kaže na vsestransko prizadevanje za varnost pri delu. Zaposleni: leta 1957 154.555 ali 100. leta 1958 143.005 ali 106,34. Nesreče: leta 1957 16.289 ali 100 leta 1958 16.720 ali 102,64. Od skupnega števila nesreč je bilo lani 5.349 težkih, 13.539 lahkih in j2 smrtnih,medtem ko je bilopred-lanskim kar 40 smrtnih nezgod pri delu. Posebej je treba pripomniti, da je bilo 1766 nezgod na poti na delo ali z dela, kar predstavlja 10.5 % vseli nezgod. Med temi je bilo lami osem smrtnih! Na posvetovanju so posebej opozorili, naj v podjetjih čim skrbneje obravnavajo vprašanje varnosti pri delu. Zaman pa bo ves trud, če se delavci sami ne bodo držali predpisov, uporabljali zaščitnih sredstev in naprav itd. Prav glede tega leži na organih delavskega upravljanja velika odgovornost, prav tako pa tudi na sindikalnih organizacijah, posebej pa še na delovodjih in mojstrih, ki morajo delavce nenehno vzgajati in opozarjati na zaščito pri delu. Delavski svet Centralnih obratov je razpravljal skupno s komisijo za higiensko tehnično zaščito o ukrepih, ki jih bo še treba uresničiti, cta bi bilo manj nesreč in obolenj. Komisija ,bo posvetila posebno pozornost tistim nesrečam, ki se pripete na poti na delo aii z dela. Predlagali so tudi, naj bi vnesli v tarifni pravilnik posebna določila o nagradah za tiste delavce, ki med letom ne bi bili bolni. Tudi ocenjevanje mojstrov pri dodeljevanju nagrad bo strožje glede higiensko tehnične zaščite, kar bo znatno vplivalo na višino nagrade. Delavski svet Centralnih obratov je tudi menil, naj hi v Ljubljani, kjer je zaposlenih 1590 Gradisovih delavcev, odprli obratno ambulanto z obratnim zdravnikom. Zato bi bilo treba. v tarifnem pravilniku sistematizirati delovno mesto obratnega zdravnika. Anton Martinšek Kuharice »Ilirije« pred fotografskim aparatom Ob nedeljah je na Brdu vedno dovolj pomagačev, ki bi se radi prikupili lepi kuharici Vsak dan izdajo po 800 kilogramov kruha V »napetem« pričakovanju na blokih v šiški Po malici tekne nekomu cigareta, drugemu še kozarec mleka (stolpnice v Savskem naselju Ali je dovolj slano? Restavracija »Ilirija«, ki smo jo prevzeli potem, ko je bilo prejšnje gos timsko podjetje likvidiramo, pomeni za ljubljanske Gradisovce veliko pridobitev. Prvič je sredi mesta v ulici Moše Pijade, drugič pa je sodobno opremljena tako, da je omogočena v njej zares kulturna postrežba. Ta menza, če ji tako sploh lahko še rečemo, je med največ-jhni obrati družbene prehrane v Ljubljani sploh. Bežigrajski obrat družbene prehrane na primer dosega finančno le 6K> odstotkov prometa naše »Ilirije«. Kolikšno delo opravi osebje »Ilirije«, naj osvetli le nekaj številk. Zajtrk kuhajo za 240 ljudi, vsak dan skuhajo le nekaj manj kot tisoč toplih obrokov za malice (tudi za kolektiv tovarne »Rog«), kosil skuhajo okrog 700 in j20 do 340 večerij. Skuhajo torej dobrih dva tisoč obrokov hrane, s čimer se ne more ponašati prav noben obrat družbene prehrane v Ljubljani. Pri tem pa nismo zajtrkov niti šteli. Teh namreč v drugih javnih Obratih družbene prehrane v Ljubljani sploh ne kuhajo. Vso to količimo hrane pa morajo večidel razvoziti po ljubljanskih obratih, gradbiščih in naseljih. Obrat družbene prehrane ima poltovorni avto. ki ga uporabljajo samo za prevoz kuhane hrane. Ta prevozi petek im Svetek po 14t) kilometrov na dam na 16 krajev tudi po štirikrat na isti kraj. Vsak začetek je težak, tak je bil tudi v naši restavraciji. Sprva je avtomobil pogosto zamujal, kar se je seveda poznalo v proizvodnji. Na gradbiščih ne morejo imeti odmora po Pavlihovem načelu: »Pride, kadar pride«, ampak imajo malico ob desetih dopoldne, obrati pa ob devetih. Do tistega časa mora biti hrana že na gradbišču, oziroma v obratu. Zato jo pričmo razvažati že ob osmih zjutraj. Nekoč se je nek kamion zagozdil v vežo naše restavracije in naš avtomobil ni mogel na gradbišča. Takrat je bilo tri četrt ure zamude. Danes je delo v restavraciji že utečeno im zamud v glavnem ni več. Upravnik tovariš Ilovar pa ve povedati še za vrsto drugih težav. Posoda, v kateri razvažajo hrano, naj bi držala toploto. Tovarna, ki jih proizvaja, pa glede tega ni uspela v polni meri. Poleti to še ni tako hudo, pozimi ho pa že problem. Vendar so avtomobil tako uredili, da vzdržuje enakomerno temperaturo. Dalje so težave s tein, ker restavracija še ni povsem opremljena. Kotlov na primer še nimajo vseh, manjka še druga oprema. Najbolj pereča pa je preskrba z živili. Predstavljate si lahko, koliko hrane morajo vsak dan kupiti im to do zadnjega peteršiljčka. Zadnje čase imajo največ težav z nakupom mesa, ker ga v Ljubljani ni dobiti dovolj. Potlej je seveda »hajka«. Naša restavracija pa ima težave še posebne vrste. Delavci ne delajo vsak dan na istem kraju in je treba voditi točno evidenco o tem, na katero gradbišče je kdo odšel, da pošljejo tja dovolj hrane. Kljub vestnosti se potem vendarle primeri, da dobe na katero gradbišče premalo obrokov in takrat je seveda ogenj v strehi. Kadar jih je preveč, se kajpak nihče ne razburja. Vendar v kuhinji poskrbe, da je hrane raje preveč kot premalo, da lahko dobe delavci še »dodatek«. Vsega osebja je 24 ljudi. Menza vodi tudi vse jedilnice na gradbiščih in v obratih. Tudi ženske, ki so zaposlene v teh jedilnicah, spadajo pod restavracijo, prav tako tudi ves pribor in oprema. Dela je torej sila veliko in se človek res lahko čudi, da vse normalno teče. In koliko stane hrana v naši restavraciji? Zajtrk plača delavec po deset dinarjev, prav toliko stane tudi restavracijo. Malico dobiš za 30 dinarjev, dejansko stane pa 30 dinarjev. Kosilo prodajajo po 75 dinarjev, v resnici pa stane 100 dinarjev in večerjo dobiš za 35 dinarjev, medtem ko mora restavracija zanj plačati 60 dinarjev. Razliko krije podjetje. Potemtakem plača podjetje za vsakega, ki dobiva vse obroke, po 70 dinarjev na dan. To ni majhna številka in nanjo naj bi pomislili tisti, ki govore, »kako majhne so plače«. Dejansko je torej tako, da ima tisti, ki se hrani v menzi, precej višjo plačo kot pa tisti, ki se hrani doma. Kakšnih posebnih pritožb čez kakovost hrane ni slišati. Več je celo hvale. Na Centralnem higienskem zavodu, s katerim se uprava restavracije redno posvetuje, saj ji tam izračunavajo kalorično vrednost hrane pravijo, da je hrana visoko kalorična in da presega število predpisanih kalorij. Fotoreportaža o delu naše ljubljanske restavracije ..Ilirija' JUTRANJA ZABAVA V ANKARANU Delavski svet je zasedal v Ankaranu do polnoči, komisija, ki je vsklajevaila tarifne }M>-stavke je vlekla še dlje, najprej pri papirjih potlej pri kozarcih — vse do jutra, Za zaključek so šli na češnjo... — Najbrž bodo tudi nas tako obirali kot mi tole češnjo! ČASI SE SPREMINJAJO Naši vodilni možje so se že tako postarali, da so pripeljali na poslovilni večer od ing. Ber-cota — svoje žene. Ampak »ceho« so sami plačali. Piše: Vlado Jarc Foto: Andrej Agnič V »Iliriji«, kuhajo hrano tudi »Vinko, danes pa nisi lačen, Tale, ki deli hrano na grad- 'zn Lr/"lIf if nvn r*si s. T?<».»• „ <» I ! t\