Št. 85 (16.430) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel, 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481533382. fax0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190	______________
Internet:http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@pnmorski.it
1500 UR POŠTNINA PIACANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento poslale 45%	MrDrl IA 11 APDM A 1000
0,77 EVRA Alt2,remma2Qt),legge662S6■ FilialediTrieste	1'CUELU«, I I. HrKILH ITTT
w
OPČINE Narodna ulica 71 tel. 040.214269
MOŠKE in ŽENSKE KONFEKCIJE
jeans, hlače srajce spodnje perilo nogavice puloverji
... tudi zo močne postove
Anan
rešuje
čast
OZN
Sergij Premru
Organizacija zdruze-narodov se je konc-110 vrnila na prizorišče: generalni sekretar Koti Anr|an je spregovoril in Postavil pet pogojev, illetl katerimi je na pr-^•n mestu zahteva, naj "nlosevid takoj preneha nasilnim etničnim ^Cenjem, nakar naj r ato prekine bombardi-ania in naj zavlada mir a Kosovu pod nadzo-0ln mednarodnih sil. ^nanov predlog so v eogradu brez pomi-.kov zavrnili z uzalje-»n televizijskim nasto-P°ni zunanjega ministra Ivanoviča.
^ojna sega dolgo let aza) in se vije skozi kr-ave morije v Bosni. In Prav v Bosni si je Ozn ••opravila ugled z negodnimi pozivi takrat-p §a tajnika Boutrosa aKja, z neštetimi pod-Pjsi neučinkovitih pre-^'rij, predvsem pa z ri^avami, zaščitenimi Pitiocji, kjer naj bi mo-i re Čelade Ozn branile a®gunce pred Karad-JCevimi morilci. Ena ( a toh enklav, Srebreni-a’ )e neizbrisni sramot-1 Ojadez na modri za-savi Ozn: ko so srbske i . e vdrle v enklavo, v^er se je pod »varst-om« Združenih naro-k°v trlo kakih 40 tisoč jeguncev, so modre Ce-p9 p6 pogledale stran, “klali so na tisoCe mu-
. 1Inanov za katere je
mcil Varnostni svet, k* Se ni utegnil sestati, 9 so rezali grla °škim in posiljevali enske. Morda je preti-9na trditev, da je tiste-n “ne poleg muslima-u0v Umrla še ena zelo gledna žrtev: Organi-d Cl)"a združenih naro-“v. Prav gotovo pa je, je v Bosni izgubila jj 0)0 verodostojnost in klice v spomin pred-p l110 Društvo narodov, i.,!znani sinonim ne-Ucmkovitosti. ree Annan je začel evati izgubljeno Čast
nim S SVoPm premišlje-^ m in jasnim stališčem,
vim rkrivania za fls°' vis' . Dcem nekakšne žaJe diplomatske nepri-re e^°stii v imenu kate-zrtv°Stav*iai0 krivce in p e na isto raven. Cepi a*ni sekretar ni - kot Se ?°v Predhodnik - na-izi ^ilnseviCevemu pr(^Tavanju. Srbski pr dsednik si namreč k0tas'avlja mir tako, dv .§a je pred skoraj
sPoHeumi stoleti' s Pri-Zg“aobo opisal rimski
var'i°V*nar ^acit: »Ust-pn;1 1 80 puščavo in jo imenovali mir.«
KOSOVO / MEDTEM KO SE RAZMERE V ZBIRNIH CENTRIH ZA BEGUNCE SE NE IZBOLJŠUJEJO
Evropa in ZDA prepričano podpirajo pobudo Annana
VVASHINGTON - Bill Clinton brez zadržkov podpira pobudo generalnega tajnika OZN Kofija Annana, potem ko so jo že pozdravili evropski državniki, Bela hiša pa si prizadeva pritegniti v široko mirovno pobudo tudi Borisa Jelcina. V Dresdnu je na včerajšnjem sestanku držav G8 (G7 in Rusija) na ravni visokih funkcionarjev vladalo precej optimizma o možnosti, da bi v kratkem sklicali vrh zunanjih ministrov skupine, ameriška džavna sekretarka Albrightova pa se bo v torek v Oslu sestala z ruskim kolegom Ivanovom. To bo prvi neposredni stik na visoki ravni med VVashing-tonom in Moskvo po začetku Natovih letalskih napadov na Jugoslavijo, ki trajajo že 18 dni. Po besedah predstavnikov Nata v Bruslju, ki so včeraj objavili prvi obračun, so letalske sile zavezništva zadele doslej že 150 predvidenih ciljev in Miloševičev vojaški potencial omejile na polovico.
V centrih za pregnance s Kosova v Makedoniji in Albaniji (telefoto ApJ se položaj ne iz-
fBOUTlOUE
TRST
UL
TORREBIANCA
37
V
Slovenski klub v sodelovanju z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maj
prireja
DOBRODELNI
VEČER
s kulturnim programom
Danes, 11. aprila ob 18. uri, na Stadionu 1. maj.
Zbirali bomo denar, hrano, obleke, igrače in dmge potrebščine za žrtve vojne.
Kdor želi, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Slovenskega kluba pri NTKB št. 01-10071 - »Za žrtve vojne«
boljšuje. Če se beguncem, ki so se zatekli v Makedonijo, v Stenkov-cu godi bolje kot v taborišču v Blacah, se razmere za množico, ki se je zgrnila v Kukes, slabšajo. Ob nevihti, ki se je včeraj znesla nad njimi, so občutne tudi posledice birokratskih in drugih podobnih zapletov.
Na 2. strani
VOJNA NA BALKANU / STALIŠČA ITALIJE
D’Alema si zelo veliko obeta od prizadevanj OZN in Rusije
Pogovor z Jelcinom, Chiracom in tajnikom Nata Solano
RIM - Italija ostaja zvesta atlantskemu zavezništvu, hkrati pa je prepričana v diplomatsko rešitev kosovske krize. To je usmeritev, ki jo zagovarja D’Alemova vlada in to kljub znanim političnim težavam, ki spremljajo levosredinsko zavezništvo.
Italijanski premier računa na aktivno vlogo OZN in na vlogo Rusije. S tem v zvezi se je D’Alema po telefonu pogovoril s predsednikom Jelcinom, s francoskim predsednikom Chiracom in kasneje še z generalnim tajnikom Nata Solano.
V Rimu je bila medtem včeraj velika mirovna manifestacija
Na 2. in 17. strani
Po propadu skupščine Telecoma se Bernabe zanaša na Britance
TURIN - Za včeraj sklicana skupščina delničarjev Telecoma je propadla, ker ni bilo sklepčnosti, kar pomeni, da je načrt pooblaščenega upravitelja za preprečitev prevzema s strani Olivettija, padel v vodo. Toda Franco Bernabe se ne da in ne priznava poraza, proti večeru pa so se razširile govorice, da ima v rezervi nov adut. V kratkem naj bi namreč oznanil zavezništvo z British Telecomom, ki naj bi mu služilo kot ščit pred nezaželenim objemom družbe iz Ivree. Medtem se je že sprožila tudi politična polemika, ker se včerajšnje skupščine ni udeležilo zakladništvo, ki je največji delničar Telecoma.
Na 17. strani
V Neaplju brutalno umorili 77-letnega japonskega turista
NEAPELJ - Nek 77-letni japonski turist je umrl včeraj v eni od neapeljskih bolnišnic za posledicami tragičnega ropa v bližini železniške postaje. V mesto je dopotoval sam, v žepu pa je imel zemljevid mesta in programe za izlete na bližnje otoke. Nenavadno brutalnega napada ni videl nihče, reševalce RK pa je priklical anonimni telefonski klic. Ves trud zdravnikov je bil zaman, saj je Japonec umrl zaradi zloma lobanjskega dna ne da bi prišel k zavesti. Neapeljska kvestura je uvedla preiskavo in o dogodku obvestila japonsko ambasado.
:
OL1MP1A KOPALNIŠKA OPREMA
ul. della Vena 8/1 - OPČINE (Trst) tel. 040/215361
-	SANITARIJE in ARMATURE
-KERAMIČNE PLOŠČICE
-	KADI in KABINE ZA HIDR0MASA20
-	OGREVANJE in KLIMATIZACIJA
Zelo ugodna ponudba za material
V Skladišču	Odprto ob sobotah

-
mF
s.r.l.
onar
—
V OLKS WAGENza* TRST
Ul. Flavia 27	■
-J
a.
Tel. 040.383638 Fax 040.280269
■IBli

.
m v
Prodaja - Servis - Nadomestni deli
KOSOVO / V BRUSLJU POSREDOVALI OCENO OPERACIJ ZVEZE NATO PO OSEMNAJSTIH DNEH ZRAČNIH NAPADOV^
Natov obračun zelo uspešen, Clinton pa upa v uspeh Annana
AKTIVNOSTI ITALIJANSKE VLADE
D’Alema računa na OZN in na Rusijo
Pohvala človekoljubnim organizacijam
RIM - Italija ostaja zvesta atlantskemu zavezništvu, hkrati pa je trdno prepričana v diplomatsko rešitev kosovske krize. To je usmeritev, ki jo od vsega začetka zagovarja vlada Massima D’Aleme in to kljub znanim političnim težavam (kritike Cossuttovih komunistov in pomisleki zelenih), ki od začetka vojne spremljajo levosredinsko zavezništvo.
Ministrski predsednik je včeraj znova povedal, da Rim računa na novo aktivno vlogo Organizacije združenih narodov in na vlogo Rusije. S tem v zvezi se je D’Alema včeraj po telefonu pogovoril s predsednikom Borisom Jelcinom, Se prej pa z ruskim premierom Evgenijem Primakovom. Povedal jima je, da Rim računa na aktivno posredovalno vlogo Moskve, ki v tem trenutku lahko edina resnično vpliva na trmasto držo sbr-skega predsednika Slobodana Miloševiča. Jelcin in D’Alema sta soglašala s po-zitvno oceno zadnjih potez generalnega sekretarja OZN Kofija Annana.
D’Alema je podporo priza-devanjim svetovne organizacije napovedal tudi v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Jac-quesom Chiracom in kasneje
še z generalnim tajnikom Nata Javeriom Solano. Nekaj se torej premika, čeprav je marsikdo prepričan, da je morebitno diplomatsko rešitev spora v teh pogojih videti le na relaciji Moskva-Beograd.
Italijanska vlada s svojim doslednim zadržanjem uživa podporo tudi v desni opoziciji. Nekateri voditelji Pola svoboščin so glede tega celo nasprotovali novi parlamentarni razpravi o vojni na Balkanu, ki bo v torek, ko je pričakovati ostro protivladno polemiko s strani SKP in Severne lige. Bossijeva stranka še vedno razmišlja o nezaupnici D’Alemi, ki bi v teh okoliščinah spravila v najhujšo zadrego prav desno opozicijo, medtem ko bi li-gaši gotovo potegnili s seboj Bertinottijeve komuniste.
Predsednik vlade se je včeraj zelo pohvalno izrazil o vlogi italijanskih prostovoljcev in človekoljubnih organizacij v Makedoniji in zlasti v Albaniji. Italijani - je dejal premier - so med prvimi nudili pomoč nesrečnim beguncem s Kosova, kar jim priznava vsa mednarodna skupnost. Pohvalne besede nad delom prostovoljcev in italijanskih vojakov v Albaniji so prišle tudi s strani predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja.
BRUSELJ, VVASHINGTON - Medtem ko Natove letalske sile zadnja dva dni pri posredovanju proti Jugoslaviji znova ovira slabo vreme, ocenjujejo v bruseljskem sekretariatu Atlantskega zavezništva dosedanje 18-dnevne vojaške operacije kot zelo uspešne. Tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea je povedal, da so letala od začetka posredovanja poškodovala okrog 150 pomembnih ciljev na ozemlju ZRJ, vključno z dvema od treh sedežev poveljstva jugoslovanske vojske. Sile Nato so uničile 50% jugoslovanskih migov in okrog 50% zalog goriva, močno pa so močno ošibili tudi protiletalski obrambni sistem jugoslovanske vojske. Zaradi uničenja zalog goriva in strateških povezav, v prvi vrsti mostov, je močno oteženo dobavljanje zalog jugoslovanskim silam na Kosovu, tako da je njihova mobilnost omejena, je dejal tiskovni predstavnik Shea.
Toda jugoslovanske sile na Kosovu so kljub temu še vedno dejavne, o čemer priča nadaljevanje spopadov z Osvobodilno vojsko Kosova (UCK) blizu albanske meje. Zaradi slabega vremena so v
minulih 24 urah zavezniška letala opravila le eno od treh načrtovanih misij. Polkovnik Freytag je povedal, da so zavezniške sile minulo noč rakete izstrelile tudi iz ameriških in britanskih vojaških ladij v Jadranu. V zavezništvu so včeraj potrdili, da bodo še krepili napade na strateške cilje v ZRJ, za kar imajo zdaj na voljo že več kot 500 letal, poleg tega pa iz ZDA že prihajajo prvi od skupaj 24 bojnih helikopterjev apache. V Albanijo so tudi že prišle predhodne enote, sestavljene iz italijanskih, grških, francoskih in ameriških vojakov, ki bodo pripravile vse potrebno za namestitev okrog 8.000-član-skih zavezniških sil, ki bodo v tej državi pomagale pri reševanju begunske krize. Operacija se imenuje Zavezniški pristan, v njej pa bodo sodelovale ne le članice, temveč tudi partnerske države. Sodelovanje je ponudila tudi Slovenija, ki je pripravljena prispevati zdravniško ekipo in šest častnikov za zvezo.
Ce se vojaške operacije nadaljujejo, pa to ne pomeni, da si zavezniki ne prizadevajo za mimo rešitev konflikta. Po evropskih voditeljih je včeraj prižgal zeleno
luč za OZN tudi Bill Clinton. Bela hiša je namreč izrazila »močno podporo« p°' skusu generalnega tajnika Kofija Annana za končanje konflikta na Kosovu. »Brez rezerv odobravamo pogoje, ki jih je za mirno rešitev postavil Annan,« je dejal Antony Blinken, direktor za evropske zadeve v Nacionalnem svetu za varnost, in dodal, da so ti pogoji zelo podobni tistimi ki jih je postavila zveza Nato. V VVashing' tonu ugotavljajo, da so v Beli hiši nad p°' tezo Annana celo bolj navdušeni kot v Stekleni palači OZN, kjer so pojasnih, da je Annan govoril »v osebnem imenu« nj da se svetovna organizacija ne misli predlagati za posrednika. Clinton očitno išče izhod spričo vse bolj strašnih novic s Kosova, kjer po ameriških virih tvega smrt zaradi lakote 700 tisoč ljudi, medtem ko se srbske sile predajajo posiljevanju in serijskemu pobijanju. Zato je pripravljen sprejeti pomoč OZN, Rusije ali kogarkoli, ki bi bil sposoben prepričati Miloševiča, da se ZDA ne bodo zadovoljile s polovičnimi rešitvami, ampak hočejo postaviti Kosovo pod nadzor mednarodnih sil.
STENKOVEC, KUKES / POLOŽAJ V CENTRIH ZA PREGNANCE SLAB _
Stroj humanitarne pomoči še ni pognal
Makedonci vse begunce koncentrirajo v Stenkovcu - Nevihto nad Kukesom
STENKOVEC, KUKES -Ni tako grozno kot je bilo v Blacah, vendar je center, ki ga je zavezništvo Nato uredilo v Stenkovcu (10 kilometrov severno od Skopja), daleč od tega, da bi bi lahko imeli za konfortnega. Po izračunih, ki so nujno približni, naj bi bilo v centru okrog 25 tisoč ljudi, ki so strogo zastraženi. V centru, v katerega so Makedonci takoj prepeljali tudi nekaj stotin pregnancev s Kosova, ki jim je včeraj uspelo preiti mejo, se je položaj - glede na okoliščine -kolikor toliko normaliziral. Ob vrstah beguncev, ki čakajo, da jih sprejmejo v
center, pa so tudi skupine pregnancev, ki so jih ali jih bodo v kratkem odpeljali v Nemčijo in Turčijo. Nemčija je pripravljena sprejeti 10 tisoč kosovskih beguncev, za Turčijo pa sta bila včeraj predvidena dva poleta.
Vsekakor pa upravo centra od Nata prevzema visoki komisariat za Begunce pri Združenih narodih, center tudi zapušča zdravniška služba britanske vojske in tudi italijanski vojaški zdravniki bodo zapustili ambulanto, ki deluje v centru, oba zdravstvena centra bo nadomestila bolnišnica Rdečega križa. Vče-
raj je na šotoru, v katerem popisujejo begunce, prveč zaplapolala zastava UN-CHR, na stenčasu ob vhodu pa so uredili nekakšno oglaševanje-iskanje oseb.
Nad begunce, ki so se zatekli v albanski Kukes, pa se je včeraj znesla nevihta, ki je premočila na tisoče pregnancev, katerim še niso zagotovili strehe nad glavo. V centru, ki so ga najprej urredili, je v zadnjih dneh zavladal nered oz. se je razmeščanje beguncev po zaprtju meje med ZRJ in Albanijo občutno upočasnilo. Kot je povedal Giuseppe Romano, odgovoren za italijansko šoto-
rišče, v katerega se je zateklo 5 tisoč ljudi, se je pri izredni letalski zvezi Kukes-
Tirana iz nepojasnjenih razlogov nekaj zataknilo. y Kukes prihaja manj IjudL vendar jih tudi veliko man) odhaja, zato je položaj vse slabši. Prihaja tudi do nerazumljivih birokratksih zapletov, tako Rdeči križ ni postavil 2 tisoč šotorov, ker se s krajevnimi oblastmi ni dogovoril, kdo bo šotorišče upravljal. Ljudje spijo na tleh, gumijaste blazine pa so »na varnem« v skladišču. Tudi akcija humanitarne pomoči, ki bi jo moralo nuditi zavezništvo Nato, še ni stekla.
AKCIJA HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
Pomagajmo beguncem!
Po vsej Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini so v teku akcije za pomoč beguncem, ki v teh dramatičnih urah pod prisilo Miloševičeve bežijo s Kosovo. Poleg oblači, hrane in zdravil, mednarodne in državne humanitarne organizacije potrebujejo predvsem finančna sredstva. V ta namen so odprla več poštnih in bančnih računov, na katerih zbirajo denar.
Visoki komisariat za begunce pri Organizaciji združenih narodov (UCNUR), ki ima v Italiji sedež v Rimu (Ul.Caroncini 19), zbira denar na poštnem tekočem računu št. 298000. Na položnico je treba napisati »pro Kosovo«.
Italijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki je zelo aktiven pri pomoči beguncem s Kosova, ima tekoči račun pri tržaški podružnici Monte dei Pa-schi di Siena (oznaka ICS-Ufficio rifugiati, št. računa 3748/16, cab 0220, ABI 01030).
Vsedržavna katoliška humanitarna organizacija Caritas ima poštni tekoči račun št.347013 (na položnici napisati Emergenza profughi). Tržaški Caritas zbira denar za begunce v Ul.Cavana 15 (škofija) vsak dan med 9. in 12.uro.
Predsedstvo ministrskega sveta je pri zavodu Banca di Roma odprlo tekoči račun za pomoč albanskim beguncem. St. računa je 25000.35 pod oznako »Missione Arcobaleno.«
Tudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoč beguncem, ki morajo zapustiti svoje domove na Kosovu. Slovenska karitas ima žiro računa pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133 05 1140116-623903, s pripisom »za Kosovo«.
GOSPODARSTVO / MNENJE NEDOVISNIH EKONOMISTOV
Da si ZRJ opomore, bo potrebno sto let
BEOGRAD - Treba bo sto let, da se bo Srbija vrnila na gospodarsko raven, ki jo je imela pred vojno na Kosovu. Tako ocenjujejo nekateri ekonomisti, katerih mnenja je zbrala neodvisna beograjska agencija Beta. Med njimi je tudi Vladimir Gligorov, sin makedonskega predsednika Kira, ki je profesor ekonomije na dunajski univerzi.
Nad Srbijo, ki jo je že ošibil gospodarski embargo OZN, se torej zgrinja mora vrnitve na primitivno gospodarstvo golega preživetja. Ekonomisti dodajajo, da se je srbsko gospodarstvo že zaradi vojne v Bosni vrnilo za dvajset let nazaj, sedanja bombardiranja Nata, ki so usmerjena predvsem na vojaške cilje, pa ne prizanašajo niti strateškim infrastrukturam, ki poleg vojske služijo tudi za civilno življenje. Mednje sodijo železniške postaje, letališča, električne centrale in tovarne, katerih proizvodnja ni samo vojaška, ampak tudi civilna (kot npr. kompleks Zastave, kjer poleg avtomobilov proizvajajo tudi orožje). Vsak letalski napad povzroča za stotine tisočev dolarjev škode, pravi eden od ekonomistov, v Kragujevcu pa je zaradi napada na Zastavo ostalo brez
dela 38 tisoč oseb.
Toda največjo škodo trpi kmetijstvo-Z uničenjem rafinerij v Pančevu in Novem Sadu so se ustavile vse tovarn® umetnih gnojil, zaradi česar bo letošnj) pridelek najslabSi po letu 1945. »KaJ bomo jedli septembra?« se sprašuje znani beograjski novinar.
Danes ni mogoče predvideti, kdo b° nosil breme rekonstrukcije Srbije, F vleče s seboj v propad tudi Kosovo, nekdanjo avtonomno pokrajino Vojvo dino, zraven pa tudi Cmo Goro in R® publiko Srbsko, ki živi od blagovn® menjave z matico. Stopnja brezposeln0 s ti, ki je že pred uzbruhom oboroženega konflikta na Kosovu dosegala 50 od stotkov, se je v prvih dveh tednih boin bardiranj dvignila za nadaljnjih 150 ti soč enot, pravijo neodvisni viri v Beo gradu. Če računamo, da šteje povprečna družina tri člana, dobimo podatek* ^ ^ brez sredstev za preživetje okrog P° milijona ljudi, medtem ko so srečenZ1, ki zaslužijo, izgubili 10 odstotkov plac® v obliki davka za potrebe vojske. Ju8°_ slavija, ki je bila na kolenih že po b°^ sanski vojni, se boji, da se po k°sov skem konfliktu ne bo več dvignila.
-- VOJNA NA BALKANU / HUMANITARNE AKCIJE_
Tržačani se odzivajo klicem na pomoč
Ljudje prispevajo denar, a tudi obleke in živila
Skupna molitev za mir in spravo
i Tržaška skupnost se °nkretno odziva kli-e?rr na pomoč, ki Pohajajo iz vojnih ža-na Balkanu, začenši ..sova, a tudi iz Alba-^ in Makedonije. Clo-, pkoljubne organizacije, I Jih je v pokrajini kar ePo število, so v teh ^rah seveda stoodstono ngažirane, čeprav pri as trenutno ni pričako-,aii množičnih priho-v°.v beguncev. Skoraj ,Sl se namreč strinjajo, a je treba v teh pogojih Pernagati ljudem na licu 1 asta v upanju, da se ,0(ro kmalu spet vrnili °mov na Kosovo. Čeprav še ni uradnih £0(ratkov, se večina ^žacank in Tržačanov gma za denarno po-oc raznim humanitar-lttr akcijam, marsikdo P? daruje obleke, igrače, da in raznovrstne po-, ebščine za nesrečneže, v s° izgubili vse. S tem v.^yezi velja spet pono-da človekoljubne fSanizacije zbirajo , Jeke v kolikor toliko vjjbrem stanju, glede ži-11 Pa priporočajo hrano a otroke in dojenčke, JJri Čemer je treba biti Pozorni na rok trajanja. z? velja se posebej za r.. ravila. Pravilno sorti-bje materiala namreč 6cej olajša delo pro-St°Voljcev.
Dnk °bviru mirovnih 1)^ ud gre omeniti, da tljfv mestu v petek ma-0 bstacija, ki jo prireja ' b°r za mir. Ude-
Srbsko in grško pravoslavna cerkev praznujeta danes veliko noč. V srbsko pravoslavni cerkvi (na sliki-FOTO
KROMA) je bila sinoči skupna molitev za mir ob navzočnosti metropolita Jovana in škofa Evgena Ravignanija.
SIK zelo kritična do akcije Nata
le:
ob
®žeHci se bodo zbrali
_ R n r»i
želg
Ib-uri na trgu pred j^znisko postajo, r. ? prvimi je pobudo j.?dprla Stranka ita-, laHskih in slovenskih *0niunistov.
Stranka italijanskih komunistov, ki se v FJK imenuje Stranka italijanskih in slovenskih komunistov, nasprotuje letalskim napadom Nata in meni, da bi se morala Italija aktivneje angažirati za diplomatsko rešitev spora. Stranka pozi-
POBUDA SLOVENSKEGA KLUBA
Na Stadionu prvi maj solidarnostna prireditev za pomoč žrtvam vojne
Bogat kulturni in razvedrilni program
Danes od 18.ure dalje bo na Stadionu l.maja v Trstu v organizaciji Slovenskega kluba in s sodelovanjem Odbora za ohranitev Stadiona l.maj dobrodelna prireditev, izkupiček katere bo namenjen žrtvam vojne. Poleg denarnih sredstev bodo prireditelji nabirali tudi oblačila, rjuhe, odeje, igrače, barvice, potrebščine za osebno čistočo in raznovrstno hrano.
Nabrani material bodo organizatorji skušali s kombijem pripeljati v Albanijo in ga tam izročiti prostovoljcem Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki na albanskem ozemlju skrbi za osem begunskih centrov. V nasprotnem primeru bodo sredstva izročili sprejemnemu centru za pribežnike, ki ga prostovoljci ICS upravljajo v Naselju S.Sergija.
Prireditelji si vsekakor prizadevajo, da bi zbrana sredstva res prišla do tistih, ki jih resnično potrebujejo in to ne glede na njihovo etnično pripadnost. Dobrotniki in naša javnost bodo vsekakor natančno in sproti obveščeni o poteku te solidarnostne akcije.
Kdor se ne bo mogel udeležiti današnje prireditve na Stadionu l.maj lahko hrano in oblačila pusti tudi jutri na Stadionu. Za katerokoli informacijo so vsekakor na razpolago Daria Betocchi (040-948080), Sara Sternad (040-313579) in Poljanka Dolhar (040-44171). Za denarne prispevke je pri Novi tržaški kreditni banki na razpolago tekoči račun Slovenskega kluba št.01-10071 (pripis ZA ŽRTVE VOJNE).
Svoje sodelovanje na današnji prireditvi
so (zaenkrat) zagotovili Martina in Marko Feri, Matejka Grgič, pevski zbor Jacobus Gallus, Joža Kobal, Danijel Malalan, Nikla Panizon, plesalke KD Lonjer-Katinara, Paolo Paolin e i Rocciosi, plesna skupina Show Chance, Egon Taučer, Irene Zobec, Ilenia Zobec, basist Aldo Žerjal ob spremljavi Andreja Pegana, glasbena skupina The VVeavers ter rock ansambla Kraški ovčarji in Moron Brothers, osnovna Sola Fr. Milčinskega s Kati-nare, medtem ko bodo animatorke KD Lonjer-Katinara vodile otroški kotiček. Odborniki Slovenskega kluba pričakujejo, da se jim bo v zadnjem trenutku pridružil še kdo.
Slovenski kulturni klub in MOSP bosta danes med prireditvijo na Stadionu poskrbela za srečolov.
tivno ocenjuje nedavni obisk svojega predsednika Armanda Cossutte v Moskvi in v Beogradu. Stališča stranke je na predsinočnjem srečanju v openskem Prosvetnem domu obrazložil Stojan Spetič (na sliki-FOTO KROMA).
Pri Briščikih v torek pobuda LD
Zgoniška sekcija Levih demokratov prireja v torek, 13.aprila ob 20.30 v dvorani KRD Dom Briščiki javno srečanje o vojni na Balkanu, o zadržanju DAlemove vlade in o stališčih stranke o teh tragičnih dogajanjih. Uvodne misli bo podal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin.
KRAS / POLITIČNA OFENZIVA_________
KOS na muhi »znanega« lovca
Gambassini ne more iz svoje kože - »Čudna« vloga Pokrajine
st ^JSka gorska skupno-i,;, bila vse od ustano-
Za desnico moteči sovražno razpo-
vjtve
fbent ________________
kožebje pa se je zaostrilo, dez
S upravljanje a par-
til KGSupjt0” P°'
ka. 'pCe8a Kraškeg ' 11 predsodki so bili
bi n° Š6 ^anes politične
žatoarodnostne narave> dob Vsaka priložnost gorsu *a udrihanje po tj h 1 skupnosti in hkra-jo q klaskih občinah, ki
S«vl)«io.
če jn , aJ Pa je ofenziva, ia0 lauko tako imenuje-pi-ib pavarnejša, ker Upraa)a tudi iz javne
(Pokrajina Trst),
ki ima zaradi politične sorodnosti marsikaj skupnega z Deželo. Potem ko je predsednik Renzo Codarin dokaj nemo in pasivno spremljal potek t.i. programske konference o Kraškem parku in se dobrikal okoliškim županom, se je njegova večina naenkrat spomnila, da je programski dokument neustrezen ter da gorska skupnost ne more oziroma ne sme upravljati parka. To nalogo je treba poveriti neki »višji in neodvisni« ustanovi, ki naj bo taka ali drugačna, le da bodo v njej Kraševci
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
^Vesca člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja
Mri, v ponedeljek, 12. aprila 1999
ob 20.
uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
v Gregorčičevi dvorani v Trstu,
Ul. sv. Frančiška 20/11
imeli omejeno besedo in omejen vpliv. Pokrajina se je v bistvu že sprijaznila z ukinitvijo gorskih skupnosti, še posebno KGS, čeprav se razprava o tem v deželnem svetu sploh še ni začela.
V sozvočju s stališčem pristojne pokrajinske komisije se je oglasila Lista za Trst. Tudi njej ni po godu odločitev, da bo Kraški park upravljala KGS, ki je le neke vrste »dolga roka« okoliških uprav. Slednje nosijo največ krivd in odgovornosti za ekološko propadanje Krasa, je svoje pristavil Gianfranco Gambassini. Tokrat ne kot zagrizeni nacionalist, ki ga vsi dobro poznamo, ampak kot lovec, ki že petdeset let -tako pravi - zahaja na Kras. Govorica politika je v tem primeru ista kot govorica lovca. Za Gam-bassinija je KGS isto kot divjad, na katero je treba streljati.
UISP / NETEK MOVALNI POHOD
Kot v drugih 44 mestih danes tek »Vivicitta 1999«
Danes ob 10.30 bo krenil s Trga Unita tek Vivicitta 1999. Gre za solidarnostno manifestacijo športnega značaja, ki jo prireja združenje za ljudski šport Uisp v 44 mestih in na kateri bodo tudi zbirali sredstva za boj proti mamilom.
Navadni udeleženci bodo pretekli progo 5 kilometrov, športniki pa polnih 12 kilometrov po progi, ki je označena na zemljevidu. Po označenih ulicah bo za časa teka prepovedan promet. Vpisovanja sprejemajo še danes od 9. do 10. me na samem Trgu Unita.
NOVICE
Solidarnostna akcija šempolajskega društva
Tudi SKD Vigred napoveduje solidarnostno akcijo za nesrečne begunce. V sredo, 14. in v četrtek, 15.aprila bodo v društvenih prostorih v Sempolaju med 16. in 18.mo zbirali oblačila in druge potrebščine (zlasti igrače in šolske pripomočke). Kot so jim povedali predstavniki Italijanskega solidarnostnega odbora (ICS) begunci v tem trenutku najbolj potrebujejo spomladanska in poletna oblačila.
Tržačan verjetno žrtev mamila
Kaže, da je umrl zaradi prevelike doze mamila. Tako vsaj meni policija iz Padove, ki je včeraj odkrila truplo 34-letnega Tržačana Roberta Cas-saraja iz Ul. Rossetti 23. Ležal je v stranišču vagona, ki so ga pripravljali za potniški vlak na tamkajšnji postaji.
Radijska oddaja o 50. obletnici Nata
Letos bo Atlantsko zavezništvo praznovalo petdesetletnico obstoja. V desetletjih se je njegova vloga nedvomno radikalno spremenila. V času hladne vojne so vojaški pakti imeli drug pomen, obstajala so eksplozivna ideološka težišča; take vrste zavezništvo je predstavljalo točno določen svetovno-nazorski pol. Kakšen pa je pomen zveze Nato v današnjih dneh? Je Nato v resnici faktor destabilizacije? Je še potreben in predvsem; kakšno vlogo naj bi imel?
O teh ključnih vprašanjih sodobne svetovne stvarnosti bo tekla beseda v jutrišnji, oddaji iz Studia z Vami - aktualnosti na pladnju na valovih radia Trst A ob 12.10. Z voditeljico Vido Valenčič se bo pogovarjal odgovorni uredni slovenskega tednika Razgledi Marko Crnkovič.
Drevi TV oddaja Med dvema ognjema
Drevi bo po slovenski televiziji RAI na sporedu tretja oddaja kviza Med dvema ognjema, v kateri bodo sodelovali dijaki Državnega poklicnega zavoda za trgovske dejavnosti Ivan Cankar iz Gorice, dijaki jezikovne smeri in dijaki klasičnega oddelka Državnega znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta.
Oddajo bosta vodila Suzi Bandi in Danijel Malalan, za režijo pa bo poskrbela Marija Brecelj ob pomoči Iva Tulla. Televizijski kviz Med dvema ognjema bomo lahko gledali nocoj približno ob 20.50 in v četrtek, 15. aprila, ko bo, takoj po televizijskem dnevniku, na vrsti ponovitev.
NOVICE
V »Tednu kulture« brezplačen obisk muzejev
Od jutri do nedelje, 18. aprila bo na pobudo ministrstva za kulturne dobrine »Teden kulture«. Pobudi se pridružuje tudi občinsko kulturno odbomišt-vo, ki je tako odredilo, da bo tudi obisk občinskih muzejev, kot velja za državne, v tem tednu brezplačen.
Predstavitev publikacije o Slovencih v Italiji
Zanimivo knjigo, ki sta jo napisala zgodovinarja Milica Kacin VVohinc in Jože Pirjevec, bodo v torek popoldne ob 17. uri predstavili v knjigami Borsatti. Gre za pobudo deželnega kulturnega združenja »Enrico Berlinguer«, o knjigi Zgodovina Slovencev v Italiji (1866-1998) bosta spregovorila Fulvio Sa-limbeni, docent za sodobno zgodovino na tržaški univerzi in podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, razpravo bo vodil predsednik združenja Claudio Tonel.
Vratuševa knjiga o taborišču na Rabu in Rabski brigadi
Na pobudo Knjižnice P. Tomažič in tovariši, openske sekcije VZPI-ANPI, Zveze vojnih invalidov NOB in Združenja vojnih aktivistov NOB na Tržaškem bodo v petek, 16. aprila ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu predstavili knjigo Antona Vratuše Iz verig v svobodo - Rabska brigada. O knjigi, ki jo je posvetil vsem mrtvim in še živim internirancem taborišča na Rabu in borcem Rabske brigade, bo na Opčinah spregovoril avtor.
»Linea verde« včeraj pri Miliču v Zagradcu
Včeraj so v raznih krajih na Tržaškem televizijske ekipe javne ustanove Rai snemale prispevke za oddajo »Linea verde«, na kateri obravnavajo enoga-stronomske posebnosti, naravne lepote in spomenike posameznih predelov. Snemanje v dobrem razpoloženju je bilo tudi pri Miliču v Zagradcu.
V Miljah razkrivajo stare in novejše predmete
Tudi danes bodo v Miljah dali na ogled in na prodaj stare predmete, ki so nekdaj sodili v vsakodnevno uporabo. Stojnice z najrazličnejšim blagom bodo razmestili v bližini portiča, bolšji sejem pa bo odprt od 8.30 do sončnega zatona. Današnji je drugi letošnji sejem, ki se ga udeležuje okrog 60 raz-stavljalcev. Posebnost miljskega bolšjega sejma pa je ponudba domačih obrtnikov: gre pravzaprav za domače izdelke, ne pa za pravo obrtniško produkcijo. V spomladanskem nizu sta predvidena še dva sejma, in sicer v nedeljo, 9. maja in v nedeljo, 13. junija in posebna izvedba, vezana na praznik pobratenja med Miljami in Portorožem.
____OKOLJE / NA POBUDO ZDRU2ENJA PRIJATELJEV ZEMLJE__
Soočenje o načrtovanem skladišču plina pri žavljah
Tržaški župan llly za projekt, miljski župan Dipiazza mu pa nasprotuje
O načrtu za gradnjo skladišča utekočinjenega plina, ki bi ga uresničila družba Seastok na območju bivše rafinerije Aquila, je govor že dalj Časa, tudi polemike so nenehne, saj ni bilo do sedaj javnega soočanja med vsemi zainteresiranimi stranmi. Do tega je končno prišlo na javnem zasedanju, ki ga je priredila včeraj organizacija Prijatelji zemlje iz Trsta v prostorih zavarovalnice Lloyd Adriatico in na katerem so bili številni posegi.
Po besedah predsednika Prijateljev zemlje Clauta je potrebno govoriti o problemih okolja s konkretnim gledanjem na stvarnost in brez predsodkov ter nuditi informacije brez instru-mentalizacij, saj je med drugim dokazano, da je utekočinjeni propan eden izmed manj one-
snažujočih goriv.
O varnosti podzemskih skladišč, kakršno je predvideno v Miljah, je spregovoril elan upravnega odbora Enea in redni profesor na univerzi v Pizi Severine Za-nelli. Dejal je, da so varni, treba je le rešiti problem prevoza plina in ne ustvariti tveganih razmer. Na to je v imenu Seastoka odgoril inž. Bello, po mnenju katerega bi bilo skladišče okolju prijazno. Plin bi v Milje dovažali samo po morju (v poprečju bi priplula ena ladja na mesec), 90% plina bi ododvažali prek železnic in le 10% po cestah.
Z varnostjo se ni strinjal prof. Costa (jamstveni odbor), ki je podčrtal, da bi bilo nevarno že samo uhajanje plina (in ne morebitne eksplozije), poleg tega tržaško pristanišče ni sposobno dobro nadzo-
Okrogla miza o skladišču utekočinjenega plina (foto KROMA)
rovati promet.
Proti skladišču je tudi miljski Zupan Dipiazza. Kot je povedal, je
Manifestacija nasprotnikov načrtovanega skladišča v Zavljah (foto KROMA)
projekt nevaren, državljani pa so se o njem že negativno izrekli. Kar zadeva nove zaposlitve, je župan opozoril, da so Milje že investirale v turizem, kar bo prineslo nova delovna mesta.
V prid načrta se je izrazil tržaški župan Illy, ki je menil, da ne smemo izgubiti take priložnosti. Za razvoj Trsta so pomembne tovrstne pobude oz. investicije, o problemu pa je treba govoriti odprto in brez predsodkov. Vprašal se je, zakaj Milje nasprotujejo načrtu, saj bi po vsej verjetnosti zgradili tako skladišče v Kopru, če bi ga ne uresničili v Žavljah.
Na srečanju, ki ga je povezoval Fulvio Gon ob prisotnosti vsedržavne predsednice Prija-
teljev zemlje Rose FihP. pini, je med številm11, posegi besedo prevz tudi deželni odborn1^ Dressi. Podčrtal, da L treba problem uokviri predvsem s tehnicnee vidika, da ne bi stra^ prevladoval nad znan
stjo-	,	-V-
V zvezi z gradnjo ladišča so številne org nizacije na včerajSJ1^ novinarski konferenci Žavljah zahtevale C1^ prejšnji referendum.
katerem bi se l3*1 . Miljčani jasno izrazi ’ ali hočejo izgradnjo 5
ladišča utekočinjene? plina na območju biv^
rafinerije Aquila. K P ,j budi so pristopile tu številne stranke, org^* zatorji pa vabijo vsa gar, ki nasprotuje sk
dišču, naj se jim P druži.	1ifl
Aljoša Gašper^
OPENSKA GLASBENA SREČANJA / MLADI INTERPRETI
SLOVENSKI KLUB / V TOREK ZVEČER
Tokrat Anja Bukovec in Miona Babič
Najprej bo zaigrala violinistka Anja Bukovec, nato pa pianistka Miona Babič
Hatha joga in pesem duše
O jogi bo govorila Vladimira Guštin, bata bo pel Nirvananandč
Danes ob 18. uri bo v openskem Prosvetnem domu drugi koncert iz letošnjega pomladnega niza Openskih glasbenih srečanj v priredbi KD Tabor, ki je posvečen mladim talentom. Na odru Prosvetnega doma bosta koncertirali mladi nadarjeni glasbenici, in sicer violinistka Anja Bukovec in pianistka Miona Babič. Glasbeno srečanje bosta izvajalki oblikovali posamično, saj bo V prvem delu solistično nastopila Anja Bukavec, v drugem pa Miona Babič. Skupaj bosta ob koncu prvega dela odigrali Saint-Saensov Rondo capriccioso.
Violinistka Anja Bukovec se je učila violine najprej pri prof. V. Repšetovi in nato v glasbenem ateljeju "G. Tartini" pri prof. V. Meljniko-vu. šolanje je nadaljevala na praškem konservatoriju pri prof. J. Foltynu in nato na Hochschule v Koelnu in na Dunaju s
prof. I. Ozimom, pod mentorstvom katerega pripravlja zdaj diplomo na koelnski Hochschule. §e od devetega leta dalje se je uspešno udeleževala številnih tekmovanj (Alpe Adria, Kocianovo tekmovanje, Concertino Praga) in prejela vrsto priznanj (nagrada iz Gallusovega sklada, nagradna Sti-
Miona Babič
pendija Tobačne Ljubljana idr.).
Miona Babič je z odliko diplomirala iz klavirja 1. 1996 na beograjski Akademiji za glasbo, izpopolnjuje se na podiplomskem tečaju Slovenskega centra za glasbeno vzgojo "E.Komel" v Gorici v razredu prof. S. Gadžijeva. Nastopala je v bivši Jugo-
slaviji, na Slovenskem in po Italiji. Uspešno se je udeležila tekmovanj in dosegla vrsto nagrad, kot npr. tretjo nagrado na mednarodnem tekmovanju "Rim 1994".
Anja Bukovec je za svoj nastop izbrala zahtevno Bachovo Sonato BWV 1001 za violino solo. Muzikolog Alberto Basso meni, da je Bach dosegel s skupino treh Sonat za violino solo brez spremljave naj višji vrh violinske literature vseh časov. Sonata iz nedeljskega sporeda sodi v obliko sonate da chiesa. Nastop mlade violinistke se bo zaključil z že omenjeno Saint-Saensovo skladbo Rondo capriccioso za violino in klavir. V drugem delu koncerta bo nastopila pianistka Miona Babič, ki se je odločila za monografski spored, posvečen poljskemu skladatelju in pianistu Frydry-chu Chopinu.
Luisa Antoni
Slovenski klub prireja v torek, 13. t.m., večer posvečen Hathi jogi in indijski duhovni glasbi. Učiteljica yoge v tukajšnjem središču Institute of Yogic Culture Vladimira Guštin bo najprej prikazala osnovne položaje ali asane v hathi jogi. Nato bo glasbenik in pevec Giorgio Kriegsch, znan tudi kot Nirvananda, izvajal duhovno glasbo.
Kaj pravzaprav je joga? Joga predstavlja celo vrsto disciplin, ki slonijo po eni strani na telesnih vajah, po drugi pa na meditaciji. V tisočletni indijski zgodovini so se razvile štiri glavne poti joge, in sicer:
1.	Karma joga, kar pomeni	nesebično
služenje;
2.	Dznjana joga, ki predstavlja intelektualno raziskovanje;
3.	Bhakti joga je predvsem iskanje boga v vsem;
4. Radza joga, ki uporablja predvsem umski nadzor.
Prvi del torkovega večera bo posvečen hathi jogi. Le-ta je pri nas najbolj razširjena oblika, ker je tudi najbolj dostopna nam zahodnjakom, saj jo lahko vadi vsakdo, ne glede na spol, narodnost in vero. Telesni položaji, t.i. asane, značilni za to jogo, imajo različne blagodejne učinke: povečajo gibkost hrbtenice, krepijo živčni sistem, izboljšujejo krvni obtok ter vplivajo pozitivno na celoten organizem.
Važno poglavje v hathi jogi so tudi razne tehnike dihanja. Pri jogi se loči tri osnovne tipe dihanja, in sicer trebušno, prsno in z vršički pljuč. Kombinacija vseh treh načinov pa je popolno dihanje. Ker se je vse to težko pravilno naučiti iz knjig, bo uciteljičen konkretni prikaz olajšal razume-
e discipline. .a nje Čase prM Italiji do pob3 na kak naCp H jogo v šolski
V nekaterih <n j ta že sestavni 3 v iške dejavnosti
li Šoli.	.Vn-
'ugem deiu to ečera bo Gi . >
ch - Nirvanan .
i?ral na kla®i nq m na ki»
radicionaln bQ
nemi	Vi
tacije ter Ste
ovanjih	v	indi)	j
jsvetil duhov azlicnih traji
lCD-jeinkase
ih koncerti* fri in Ameriki ilo miru j ega spajanj v m in Zaho ^
dni Sl3sb'alkau3
Djne na Bai s0
vskih gro2*1^ oročila še k3 išla.

VgERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
11.	aprila 1999
STANISLAV
Sonce vzide ob 6.27 in ‘atone ob 19.45 - Dolžina r>eva 13.18 - Luna vzide ob in zatone ob 14.10
Jutri, PONEDELJEK,
12.	aprila 1999
JULIJ
VREME VČERAJ OB 12. "L temperatura zraka . stopinje, zračni tlak L lp urb ustaljen, zmerna u[ja, vlaga 37-odstotna, reb° jasno, morje rahlo az8ibano, temperatura 0rja 9,8 stopinje.
Rojstva in smrti
Umrli so: 59-letna Lilia-pp Zelian, 73-letna Luigia 'sanj, 70-letni Giovanni °'onio, 72-letni Giglio Ve-®,!a’ 73-letni Giovanni Var-1len. 89-letna Anna Maria Sais' 99-letna Ida Baselli, j , ptni Matteo Milic, 79-etn' Giovanni Malpiede.
« « A.
LEKARNE
Nedelja, 11. aprila 1999
Lekarne odprte od 8.3 t‘° 13.00
. |i®go Sonnino 4, Ul. A P' Giulie 2, Trg S. Giovanr ’ Milje - Mazzinijev drevc
?tiiSeslian (,el-04
, Lekarne odprte od 13.0 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 04 "60438), Ul. Alpi Giulie 9eL 040 828428), Milje azzinijev drevored 1 (te 040 271124).
Sesljan (tel. 040 208334 s Predhodnim telefonskii
'orn VOm ™ z lmin'm receI
Lekarne odprte od 16.0 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. A E1 Giulie 2, Trg S. Giovam Milje - Mazzinijev drevc
Seslja
(tel.
tnW 34) - s predhodn ®tonskim pozivom ir jnim receptom.
nočna služba
pekama odprta od 20,
n.Jrg S. Giovanni 5 (t 040 631304).
18
T Danes
.Vaškem ob: lednje črpalke
agip
nar8o Piave drevored Gam ^go Sonnino 1^8 Sansovino ge-Trgcad ■ 'lan - drž.c.
rHell
Sj^onda del B, l‘;Baianionti ‘Strska ulica 21
ESS0
^goRoiano;
St.?1-"* = c
Opčine -križišče)
IP
Pa 3 Avgusl
'■ Piccardi 46
AP|
lil n' Severo 2
• Baiamonti
I^OIL
Kam
po
bencin
Nočne črpalke
'N SELE SERVICE
EggPiL - Ul. F. Severo 2/3 AQ|p 'Vrg Valmaura 4 AQ|p ' 'strska ulica 155 Aqid Miramarski drev. 49 (um\ ' UL A. Valerio 1
Esšorza)
Cesta 2o2Z80nik ' Državna
CrPALKE ODPRTE AQ,p 24 UR NA 24
Devin [?everl - avtocesta iJug) - avtocesta
Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. aprila 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 040 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 040 410515).
Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020).
118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 15.30, 17.45,
20.00,	22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwynet Paltrovv, Joseph Fiennes.
EXCELSIOR - 15.15,
17.30,	19.50, 22.10 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner, Paul New-man, Robin VVright Perm.
EXCELSIOR AZZURRA
-	15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La fortuna di Cookie«, r. Robert Altman, i. Glenn Glose, Liv Tyler, Chris 0’Donnel.
AMBASCIATORI
16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A civil action«, i. John Travolta, Robert Duvall.
GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA 2
-	16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Biglietti d’amore«, i. Andy Garcia, Andie MacDovvell.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Obses-sion« i. Gwyneth Paltrovv, Jessica Lange.
NAZIONALE 3 - 15.30,
17.00	»I Rubacchiotti«, i. John Goodman; 18.45,
20.30,	22.15 »Ladri p er la pelle«, i. Alec Baldvvin, Re-becca De Momay.
NAZIONALE 4 - 15.30,
17.00	»Rugrats« risanka;
18.30,	20.15, 22.15 »Cose
molto cattive«, i. Cameron Diaz, Christian Slater. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 15.15, 17.00 »II grande Joe« produkcija Disney; 18.55, 20.30, 22.15 »La farne e la sete« i. Antonio Albanese.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »II fuggitivo della missione impossibi-le«, i. Leslie Nielsen.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Fernando e Carolina«, r. Lina VVertmul-ler, i. Sergio Assisi in Ga-briella Pession.
^3 OBVESTILA * v
SLOVENSKI KLUB prireja DOBRODELNO PRIREDITEV, izkupiček katere bo namenjen vsem žrtvam vojne. Prireditev bo danes, 11. aprila ob 18. uri na Stadionu 1. maja.
ŽUPNIJA NABREŽINA:
Se danes, 11. aprila bo v župnijski dvorani XX. VELIKONOČNA RAZSTAVA. Veliko Število (450) na roko obarvanih pirhov, delo mladine, odraslih in umetnikov iz domačih in tujih krajev, pa tudi lepe barvane slike (olje), delo priznane domačinke Barranco. Razstava bo odprta vsak dan popoldne in zvečer. Vabljeni vsi!
SK DEVIN organizira danes, 11. aprila XIII. že tradicionalni pohod iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno z društvenimi kombiji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, v ponedeljek, 12. aprila, na svečano podelitev literarne nagrade Vstajenje Živi Gruden in Milanu Gregu, avtorjema fotografske monografije Beneška Slovenija. Nagrado bodo podelili v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici St. 3 ob 20.30. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA obveSCa elane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja jutri, v ponedeljek, 12. aprila 1999 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
SLOVENSKE JASLI, Ul.
Paolo Veronese 14 javljajo, da bodo potekala vpisovanja od jutri, 12. do srede, 28. aprila. Za informacije kličite v jasli, tel. 040-309082.
KRD DOM BRISCIKI vabi elane na 3. redni občni zbor, ki bo jutri, v ponedeljek, 12. aprila, ob 20. uri
v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA vabi VSE ženske, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kmetijstvom, da se udeležijo ustanovnega sestanka v torek, 13. aprila 1999 ob 20. uri v nabrezinski knjižnici.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja sledeča srečanja na temo Zakaj smo proti napadu NATO na ZRJ, v torek, 13. aprila ob 20.30 v Ljudskem
		■			
BARI	11	87	8	75	49
CAGLIARI	18	25	14	5	6
FIRENCE	32	73	72	47	25
GENOVA	27	54	2	15	31
MILANO	25	37	72	10	80
NEAPELJ	4	50	46	24	7
PALERMO	17	6	18	56	19
RIM	14	31	47	48	2
TURIN	60	25	68	10	20
BENETKE	61	38	37	15	13
Nagradni sklad
Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot Brez dobitnik s 5+1 91 dobitnikov s 5 točkami 9.018 dobitnikov s 4 točkami 259.768 dobitnikov s 3 točkami
19.416.068.345-lir 7.032.618.912-lir 3.883.213.669-lir 42.672.700-lir 430.600-lir 14.900-lir
domu v Trebčah, v sredo, 14. aprila ob 20.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Sa-leZu in v Četrtek, 15. aprila ob 18. uri v prostorih Občinske knjižeice v Nabrežini.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA
prireja v torek, 13. aprila ob 18. uri v Ul. Tarabocchia 3, aktiv elanov na temo Ne vojni NATA! Ne referendumu prevar! Vabljeni.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vabi elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 13. aprila 1999 ob 8. uri, in v drugem sklicanju v sredo, 14. aprila 1999 ob 20.30 v Društveni gostilni na Opčinah, Ul. Alpini 18. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, volitve in razno.
SKD PRIMOREC TREBČE vabi v sredo, 14. aprila 1999 ob 20. uri v Ljudski dom v Trebče na predstavitev knjige »UaCe n’S« Atilija Kralja in razstavo njegovih del.
KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL vabi upokojence Križa, Proseka, Kontovela in občine Zgonik na PRAZNIK VČLANJEVANJA 1999, ki bo v sredo, 14. aprila, ob 17. uri pri Bibcu v Križu.
MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi v četrtek, 15. aprila na ogled naslednjega filma serije Leaming English with Films. Predvajali bomo ameriško komedijo WAG THE DOG (r. Barry Levin-son, i. Robert De Niro, Du-stin Hoffman). Začetek ob 20. uri.
V GOSTILNI PRI STUDENCU V DOLINI bo v četrtek, 15. t. m. ob 21.30, koncertni večer ljudske glasbe iz Brazilije s skupino BANDA BERIMBAU.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV	NOB,
ZDRUŽENJE VOJNIH AKTIVISTOV NOG NA TRŽAŠKEM - v petek. 16. aprila ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah ANTON VRATUŠA predstavil svojo knjigo Iz verig v svobodo - Rabska brigada.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA organizira avtobusni prevoz na manifestacijo za mir, ki bo v Avianu, v soboto, 17. aprila. Informacije in vpisovanje na pokrajinskem sedežu v Ul. Tarabocchia 3, tel. 040-639109.
SZ BOR in KD ŠKAMPERLE organizirata PRVI PRAZNIK POMLADI, v soboto, 17. aprila od 20. do 1. ure z večerjo in plesom. Za glasbo bodo poskrbeli Gior-gio, Walter in Dorjana. Med večerom bomo poskrbeli za zabavo s tombolo. Obiskale nas bodo prikupne plesalke skupine Show chance. Rezervacije sprejemamo do četrtka, 15. aprila v uradu od 9. do 15. ure ali pa v društvenem baru od 12. ure dalje. Tel.: urad 040-51377, bar 040-566137.
SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - in TRŽAŠKA JUDOVSKA KULTURNA DRUŠTVA v sodelovanju z Izraelskim prestavniStvom pri Sv. Stolnici vabita na ogled fotografske razstave Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila ob delovnikih od 16. do 19. ure.
DNE 24. IN 25. APRILA bo na Stadionu Prvi maj, Strada di Guardiella 7 v Trstu SEMINAR TELESNE ZAZNAVE IN GOVORICE. Tečaj je namenjen odraslim, ki želijo spoznavati sebe in odnos do drugih. Usmerjen je v iskanje zaznav o sebi in telesne govorice brez ustnega sporočanja. Seminar bo vodil prof. Al-do Rupel. Za podrobnejše informacije: 0481-537525.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je spet na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 040-212289 v dopoldanskem Času.
E3 ČESTITKE
Včeraj sa se vzela
Barbara
in
Martin
Vse najboljše jima želijo
uslužbenci, uprava in direkcija
Primorskega dnevnika
Danes praznuje rojstni dan nas znani Arhitekt in Kuhar. Vse najboljše mu voščijo vsi rimski prijatelji (F.B., W.V„ M.D’A. itd.). Čestitkam se pridružuje Z.B.
Jutri, v ponedeljek, 12. aprila slavi 60 let TOV. VI-NICIO UGRIN. Iskreno mu Cetstita TPPZ Pinko Tomažič.
&_____________IZLETI
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23. 6. do 3. 7., v PoreCu (Matera-da) od 27. 6. do 17. 7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1. 7. do 19. 7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18. 7. do 25. 7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-360072.
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 19. aprila 1999 na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek s sledečim urnikom: ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
KUPIM kjerkoli hišo, tudi potrebno prenove, kmečko poslopje, hlev, bolje Ce od Bazovice do Se-sljana in do Opčin. Takojšnje plačilo. Tel. 0481-811014.
BLIZU SEŽANE prodam veliko kmečko hišo z gospodarskim poslopjem. Tel. št. 00386-67-64654.
PICERIJA NA OPČINAH z večernim delovnim urnikom iSCe natakarico in kuharico max 23-letni. Tel. St. 040-761043.
MLADO DEKLE iSCe delo v gospodinstvu dvakrat tedensko po veC ur. Zaželjeno v Boljuncu ali bližnji okolici pri slovenski družini. Tel. St. 00386-66-275271 vsak veCer od 19. do 20. ure.
ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548.
IZGUBILI smo velik zlati obesek s siglo CM v kmečkemu turizmu v Zagradcu ali okolici. Najditelj dobi nagrado. Tel. st. 040-228390.
universitA DELLE LIBERETA - UNIVERZA ZA VSE STAROSTI iSCe za Šolsko leto 1999-2000 profesorja za začetniški teCaj slovenščine. Delo je volontersko. Vse informacije na tel. St. 040-817244 ob uri kosila
ZLATO ZAPESTNICO
smo našli v soboto, 27. marca, na Stadjonu 1. Maj. Kdor jo pogreša, naj telefonira na St. 040-828866.
MEHANIČNA DELAVNICA išče osebo za organizacijo dela in urejevanje skladišča. Tel. St. 040-214522.
PRODAM Opel Corsa 1400, letnik ’93, 86.000 km, kataliziran, v odličnem stanju. Tel. St. 0335-5268055.
NUDIM opremo in dovoljenje za prodajo jestvin, sadja in nejestvin. Tel. St. 040-414525 ali 040-578541.
FIZIOTERAPEVTKO išče podjetje. Tel. na St. 040-567367 po 20. uri.
PRODAM samostojno hišo na Krasu, 180 kv. m in 440 kv. m vrta. Klicati na St. 040-567876.
PRODAM metalno-zelen BMW 318 I coupe, letnik ’87 v zelo dobrem stanju. Revizija opravljena do oktobra leta 2000. Podarim 4 kolesa z zimskimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. 0481-82353 v večernih urah ali 0347-1516964.
V SESLJANU se je izgubil Crno-bel muc, ki šepa na zadnjo tačko in nosi ovratnico. Tel. 040-567876.
OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. ToCi belo in Črno vino. Nudi vam tudi ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo, za prigrizek pa domačo slanino.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem St. 25.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO je doprl Stubelj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Milic, Veliki Repen 49. Toplo vabljeni!
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279.
KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonel-la se priporočata za obisk.
14. 4. 1992	14. 4. 1999
Sedem let je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi
Davide Zerial
Z ljubeznijo v srcu se ga spominjava
žena Pierina in sin Dario
Milje. 11. aprila 1999
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel
se klanja spominu bivšega ravnatelja prof. Jožeta Umka in izreka sožalje vsem njegovim dragim
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Borisa Možine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njegov spomin.
Posebna zahvala darovalcem v dobrodelne namene, g. Dušanu Jakominu in dr. Živku Lupincu.
SVOJCI
Trst, 11. aprila 1999
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil ljubi mož, oče in tatko
Josip Malalan
(PEPI)
ODLIKOVAN Z ZLATO ZVEZDO ZA DELO
Žalni obred bo jutri, v ponedeljek, 12. aprila, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na .Opčinah in na pokopališče.
Žalostno vest sporočajo žena Augusta ter sin Romeo z družino Čeprav te ni veC med nami, spomin 'nate bo za vedno ostal v mojem srcu Evi
Posebna zahvala za pomoC v bolezni gre g. Milanu Vidaliju, g. Pavlu Vidau, g. Nevi Husu, g. Lauri, g. Milku Renarju in g. Santini.
Bani, 11. aprila 1999
Ob izgubi dragega prijatelja Pepija izrekamo Augusti in Romeu naše občuteno sožalje.
Družina Plesničar
ZAHVALA
Ob izgubi naSega dragega
Alojzija
Prašlja
se zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili in nam izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo tov. Kapunu, pevskemu zboru, Zvezi partizanov, tov. g. Liviu, gospe Zvonki, gospe Mariji in gospem, ki so spremljale krsto.
Žalujoča družina
Konto vel, 11. aprila 1999
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Emila Kralja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trebče, 11. aprila 1999
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Karle Debenjak vd. Corbatto
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župniku Maksu Suartu, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru Slovenec-Slavec.
SVOJCI
Boršt, 11. aprila 1999
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN MARIJIN DOM PRI SV. IVANU
vabijo na koncert jubilejne
30.
PRIMORSKE POJE
danes, 11. aprila, ob 17. uri
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 25) v Trstu
Nastopili bodo:
Vokalna skupina Portorož, ŽPZ Danica Vrh, MoPZ Upokojencev Breg Boljunec,
MePZ Pod lipo Barnas, MePZ Suetpeter,
PZ Štandrež in MePZ Peter Jereb Cerkno
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
v Trstu
vabi v ponedeljek, 12. aprila na
PODELITEV LITERARNE NAGRADE VSTAJENJE
Nagrado bosta prejela 2TVA GRUDEN in MILAN GREGO za monografijo »Beneška Slovenija«
Program obdo obogatili pevke in pevci mešanega zbora BENEŠKE KORENINE iz Benečije pod vodstvom Davida Klodica
Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30
Denar za nagrado je prispevala ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na sklepno predavanje
SVETLOBA IN POEZIJA
Diaposnetke o naravnih spremembah v letnih časih bo predvajal MARJAN OLENIK, poezije bo brala KLAVDIJA MOZETIČ
V četrtek, 15. aprila ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
Glasbena Matica I rst
Koncertna sezona 98/99
duo ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ SIMONA MALLOZZI
uiolina-haifa
v torek, 13. aprila, ob 20.30
v Deutscher Hilfsvereinu, ul. Coroneo 15
Rossini, Tartini, Salzedo, Ramovš, Krek
TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
vljudno vabi vse svoje člane in šolnike na
OBČINI ZBOR
ki bo v torek, 13. aprila
ob II. uri v prvem ter ob 11.30 v drugem sklicanju,
v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah
Dnevni red: 1) Izvolitev predsedstva
2)	Tajniško poročilo
3)	Pozdravi gostov
4)	Poročila predstavnikov v zbornih organih
5)	Blagajniško poročilo
6)	Poročilo nadzornega odbora in razsodišča
7)	Razprava in razrešnica odboru
8)	Volitve v organe Sindikata
9)	Predlogi za nadaljnje delo novega odbora
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SKD France Prešeren SKD Fran Venturini
prisrčno vabijo na koncert 30. jubilejne revije
PRIMORSKE POJE ’99
v soboto, 17. aprila 1999 ob 20.30
v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu
Nastopili bodo:
Dekliška skupina Fran Venturini. Dekliški zbor Znamenje. ŽPZ Lucija, MePZ Vrtojba, ŽPZ Audite Nova
Koncert bo pod pokroviteljstvom Občine Dolina in u sklopu pobude Odprta meja
Slovenski Klub
Gregorčičevo dvorono. Ul sv frončiško 20 Trst
HflTHfl VOGfl in P€S€M DUŠ€
V torek, 13. t. m. ob 20.30
bo izvajala in prikazala asane (položaje) VLRDIMIFIfl GUŠTIN,
z duhovno glasbo bo vnašal utripe miru GIORGIO HRKžGSCH (nirvanananda)
M PRIREDITVE
PROSVETNI DOM NA OPČINAH - danes, 11. aprila ob 18. uri bo 2. koncert pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj. Nastopa violinistka Anja Bukovec s programom J. S. Bacha in C. Saint-Saensa. V drugem delu pa se bo predstavila pianistka Miona Babič s skladbi Chopina.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 14. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, predavanje in predvajanje filmov Aljoše Žerjala, ki obravnavajo preteklost Jugoslavije. Vljudno vabljeni!
KD SKALA vabi v petek, 16. t. m. ob 20.30 v prostore Zadruge v Gropadi na ogled veseloigre z glasbo in
petjem »Obleka naredi človeka?« v izvedbi dramske skupine Slovenec iz Boršta s sodelovanjem MePZ Slo-venec-Slavec. Režija Boža Hrvatic. Vabljeni!
SKD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 17. aprila na prvo prireditev ob 100-iet-nici ustanovitve LIPIN ZAKLAD. Zbirališče ob 16. uri pri Sajsnikovih, ob 17.30 kulturna prireditev v Bazovskem domu. Sodelujejo učenci osnovnih šol Primož Trubar iz Bazovice in Karel Destovnik Kajuh iz Gropade, otroci otroških vrtcev iz Bazovice in Gopa-de ter otroški zbor Slomšek. V Bazovskem domu bo razstava rizb. Vabljeni!
SPD PRIMOREC-TA-BOR vabi na koncert LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV (zborovodja Matjaž Scek) ob izidu nove zgoščenke BOM NAREDIL
OBV6STILO IZLETNIKOM V EGIPT
Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Egipt od 18. do 25-aprila prosimo, da p°' ravnajo zadnji obrok vpi' snine in 35.000 lir z° egipčanski vizum JUTRI, 12. aprila med 9. in 13. uro v upro-vi našega dnevnika v Ul-Montecchi 6.
STEZICE... (slovenske ljudske pesmi). Glasbeni dogodek bo v Četrtek, 22. april3 1999 ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Frstnika v Stivanu. Pri organizaciji sodelujejo Zveza slovenskih kulturnih društev Trst, moški zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v petek, 23. aprila ob 20.30 v gledališče France Prešeren na ogled glasbene igre »Obleka naredi človeka?« v režiji Bože Hrvatic. Nastopajo elani dramske skupin6 PD Slovenec in MePZ Slo-venec-Slavec.
BARKOVLJANSKO
DRUŠTVO	prireja
POKUŠNJO KRUHA IN VINA, v soboto, 24. april® 1999 na sedežu Sirene-Začetek ob 20.30. Vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj prinesejo pridelovalci v ponedeljek. 19. ali v torek, 20. t m. v klet Marjana Gregoriča, Ul-Boveto 32, od 19. do 2L ure. Nagrajevanje prvou-vrščenih vin bo na prazniku kruha in vina. Tudi občinstvo bo istega večera ocenjevalo vzroce vina m nagradilo pridelovalce.
ZADRUŽNA GOSTILNA V DOUNI
Novi upravitelj Niko Sedmak
vabi na otvoritev
v petek, 16. aprila, od 18. ure dalje
GORICA
Nedelja, 11. aprila 1999
7
GORICA / ZDRU2ENJE »DARKO BRATINA«
Zelo pozitivna ocena obiska senatorjev
Na srečanju z odborom združenja pogovor 0 sožitju, čezmejnem sodelovanju in bolnišnici
Predsednik Združenja * arko Bratina« Livio Se-zelo nozitivnn
U11C zelo pozitivno cenjuje obisk podpredsed-a senata Carla Rogno-R S prispevkom, ki so ga ®enatorji v spomin na ^ka Bratino namenili slo-enski in italijanski srednji je bila moCno ponujena potreba po raz-Jjanju sožitja v mestu. V , °rici ne manjka načrtov ^®zmenega sodelovanja, ° s|;ajajo pa se vedno mi-*ne pregrade, ki zavirajo .o rast aktivneea sožitia v
obl • KaKor tucl1 plodnejše bke sodelovanja Cez ejo, pj.av tem Vpra<;anjcm ai* namenjen razgovor, ki a ga senatorja Carlo Ro-°n°ai in Lorenzo Forcieri, Prisotnosti goriskih parla-entarcev Mitje VolCiCa in aria Prestamburga, dežel-svetovalcev Miloša Bu-'ria in Micheleja Degras-g1 ja ter prefekta Corrada Padaccinija, imela s pred-avniki združenja »Darko ratina«. Le-ti so gostoma Predstavili delovanje tifuzenja, ki skrbi za ure-rUmevanje načrtov, za kate-n ae je najbolj zavzemal Uarko Bratina.
Zgledno je glede tega vprašanje bolnišnice. Bratina si je prizadeval za Čezmejno integracijo ob spoznanju nesmisla, da bi Cez nekaj let, ko med njima ne bo veC meje, ohranili dve polovični bolnišnici, vsako z nezadostnim bazenom uporabnikov, raje kot skupen, sodoben in popoln zdravstveni center. Senatorja Rognoni in Forcieri sta si lahko tudi ogledala območje bolnišnic ob meji in se prepričala o možnosti sodelovanja, ki pa je za marsikoga v Gorici Se vedno nezaželeno.
S tem v zvezi naj povemo, da bo Združenje »Darko Bratina« jutri na srečanju z novinarji prav na osnovi številk, s katerimi dežela sili k selitvi bolnišnice, predstavilo alter-
nativni predlog za ureditev zdravstva v Gorici.
Gosta iz Rima sta tudi podprld predlog, da bi s prispevkom senata uvedli štipendijo, ki bi ohranjala trajen spomin na Darka Brahno in nagrajevala študente na teme, ki so bile goriškemu senatorju najbolj pri srcu. Rognoni in Forcieri, ki je bil Brahnov sostanovalec v Rimu, sta med drugim podčrtala, koliko jima manjka Darkov doprinos v današnjih trenutkih vojne na Balkanu, saj je go-riski senator s svojim znanjem in lucidnimi pogledi bil za kolege v Rimu nezamenljiv vir za razumevanje dogajanja. Pismo z ganjenim spominom na preminulega prijatelja je svojcem poslal tudi predsednik senatne komisije Giangiacomo Migone.
NOVICE
POKRAJINA / OSNUTEK STATUTA
Za razvoj letališča bo skrbela mešana delniška družba
Zasebniki s tretjino kapitala Dino Frisullo na univerzi
Zaključni koncert violinistov
18-letna Albanka Orgesa Dylegeri, ki sicer že nekaj let živi in študira v Milanu, je zmagovalka na natečaju mladih violinistov v skupini D. Na drugo mesto se je uvrstila 18-letna Božena Angelova, po rodu Bolgarka, ki živi v Sloveniji. Z včerajšnjim nastopom se je sklenil tekmovalni del natečaja »Alfredo in Vanda Mar-cosig«. Danes ob 17. uri bo v veliki dvorani KG L. Bratuža nagrajevanje in slavnostni koncert, na katerem bodo sodelovah prvouvrščeni iz vsake kategorije.
Na pokrajini je bilo predsinoči na pobudo predsednika Brandolina novo srečanje namenjeno ustanovitvi družbe za upravljanje in razvoj go-riškega letališča. Udeležili so se ga deželni odbornik Romoli, predstavniki občin Gorica in Sovodnje, trgovinskih zbornic iz Gorice in Trsta, Sdag, Goriške hranilnice (fundacija in banka) ter drugih ustanov in tudi pet podjetnikov, ki bi investirali v nove dejavnosti na letališču in pristopih v delniško družbo.
Brandolin je z notarko Rizzutovo predstavil osnutek statuta, h kateremu naj bi v nekaj tednih ostali sogovorniki predložili pripombe pred dokončno odobritvijo. Delniška družba s kapita-
lom 500 milijonov naj bi bila v dvotretjinski javni lasti (dežela bo vplačala 200 milijonov, pokrajina in večje goriške javne ustanove po 25, občina Sovodnje pa predvidoma 5 milijonov), tretjino kapitala pa bodo zagotovili zasebniki.
Predsednik pokrajine, ki so mu tudi drugi udeleženci srečanja izrekli priznanje, da je odigral odločilno vlogo pri realizaciji pogojev za razvoj letališča, se bo pred dokončno odobritvijo statuta v prihodnjih dneh sreCal s predstavniki družbe Civi-lavia, ki je lastnik letališča: domenili naj bi se o 40-letni brezplačni koncesiji novi delniški družbi, za kar je Brandolin že dosegel okvirni dogovor z letalsko družbo.
, Forcieri sta o tem lahl sre 3 Prioli2110 sliko že na vj^nju s krajevnimi upra-b tel|i in predstavniki dmz-vetaa sil ob začetku petko-e8a obiska v Gorici. Pred-^aviiiki združenja »Darko d aila<< pa so ju opozorih, .. . stanje v Gorici le ni tako »at°, kot bi dali misliti sP h 6la Posegi> i2 katerih bi 1 C at° sklepah, da se sode-Q^ailje med Gorico in Novo Oj/100 razvija brez vsakrš-dj težav. V resnici dobršen tir ?es*:a in njegovih javnih prp •aVnikov Se vedno ni lo PriCan o pomenu sode-Pr k9' Skupne načrte za sn a razk° obmejnega go-
pobh ^utemeliuiei0les
Sat' °’ se preprečijo ne-s1q Vlle posledice vstopa junije v EU, povsem pa r,p ^^jka pozitivna vizija pra l^tlv razvoja, ki jih od-p a nieje nudi goriškemu
Tud Rojce za referendum o bolnišnici
Kljub zavrnitvi ljudske pobude za referendume nasprotniki selitve splošne bolnišnice ne nameravajo kloniti. Predsi-noCi je tudi rajonski svet za Rojce, kjer ima sicer desna sredina večino, z 8 glasovi proti 4 podprl pobudo za ponovno predložitev referendumov, tokrat na pobudo petih rajonov. Enako se je pred dnevi opredelil Ločnik, pričakovah pa je, da bodo zgledu kmalu sledili še drugi rajoni.
Zeleni se pripravljajo na javno skupščino o zdravstvu, ki bo v torek ob 18. uri v avditoriju. Čeprav je župan Valenti že dal vedeh, da ga ne bo zraven, pozivajo javnost in vse družbene sile k množični udeležbi, ki naj izpriča nasprotovanje mesta selitvi, ki jo hoče vsiliti dežela ob molku občine.
GORICA / OBISKAL JE KULTURNI DOM
Založnik Giulio Einaudi je bil tudi prijatelj Slovencev
Te dni je v starosh 87 let umrl znani italijanski založnik in kulturnik Giulio Einaudi. Pokojnik, ki je bil sin nekdanjega predsednika republike Luigija, je postavil na noge eno najuglednejših italijanskih založb. Bil je tudi angažiran v kulturnem in političnem življenju v vrstah naprednih sil. Italijanska družba je z Einaudijem gotovo izgubila pomembnega razumnika.
Giulio Einaudi je 12. novembra 1993 nepričakovano obiskal tudi goriški Kulturni dom in to v spremstvu sodelavca Darija Gornija (na sliki). Se je živ spomin na obisk, v katerem je založnik pokazal izredno zanimanje za kulturno delovanje slovenske manjšine v Italiji. Takrat se je Giulio Einaudi vračal z obiska v Ljubljani, kjer je bil gost Društva slovenskih založnikov, se ustavil v Gorici in obiskal Kul trumi dom, kjer sta ga sprejela ravnatelj Igor Komel in urednik revije Pretoki Ace Mer-molja. Založnika je zanimalo kulturno in vsestransko delovanje manjšine, s posebnim ozirom na sožitje med različnimi komponentami v goriškem mestu. Razgovor je seveda zajel založniško področje ter možnosh sodelovanja med založbo Einaudi in slovenskimi založbami.
Nastop SSG ob obletnici dmšlva Tržič
V prvem letu delovanja je kulturno in rekreacijsko društvo Tržič pripravilo niz prireditev ob dokaj odzivni udeležbi naših rojakov. Prvo leto delovanja bo društvo, v sodelovanju z občinsko upravo, sklenilo z gledališko prireditvijo v sredo, 14. t.m., ob 20.30. V občinskem gledališču bo nastopilo SSG z delom Polovične resnice v režiji Vladimirja Jurca. Po predstavi bodo elani in prijatelji društva ter gledalci skupno nazdravili ob prvem rojstnem dnevu društva, ki je v tem Času dokazalo, da je mogoCe tudi v specifičnem okolju v znamenju kulture in odkrivanja lastnih korenin uresničiti marsikaj. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni občinskega gledališča eno uro pred predstavo.
Na pobudo skupine študentov »A. Langer« bo jutri v Gorici znani novinar Dino Frisullo, borec za pravice Kurdov, ki je bil tudi zaprt v Turčiji. Na univerzi v ulici Alviano bo ob 11. uri predaval na temo »Le ragioni dei pacifisti« (Razlogi pacifistov). Skupina študentov »A. Langer« je na problem prizadevanja za mir opozorila tudi ob petkovem obisku podpredsednika senata Rognonija.
Predavanje o raku na dojkah
V sodelovanju med Zdravstveno ustanovo in Zvezo za boj proti rakastim obolenjem bo jutri ob 18. uri v socialnem centru v Ul. Baiamonti v Gorici informativno srečanje o raku na dojki. Predavanje sodi v sklop načrta informiranja o bolezni, ki je med najpogostejšimi oblikami raka pri ženskah. O bolezni bodo govorih zdravniki, ki delajo v interdisciplinarnih skupinah v goriški in tržiski bolnišnici.
Obsojen avtomobilski tat
Na goriškem sodišču so včeraj obsodih na dve leti in 9 mesecev zapora 30-letnega srbskega državljana Dejana DjordjeviCa. Pred šestimi so ga prijeli na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu, ko je skušal prepeljati čez mejo ukraden luksuzni avtomobil. Poleg kraje je bil obtožen tudi ponaredbe dokumentov in registrskih Številk vozila.
Trije ranjeni v Ronkah
Tri osebe so bile laže ranjene v prometni nesreči, včeraj popoldne v križišču ulic Verdi in 24. maja. Poleg voznika, 29-letnega Stefana Minina, sta bila ranjena še sopotnika Valentina Minin in Cristian Pečar. V nesreči je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je golf zadel tri druga vozila.


tiiir
SumM® (OiiLtitDALm©!
Na pobudo društva “TRZIC” in v sodelovanju z občino TRŽIČ
ALAN AVCKBOURN
POLOVIČNE RESNICE
Rezija Vladimir Jurc
V sredo, 14. aprila, ob 20.30 v Občinskem gledališču v TRŽIČU
s^ilšEL Glasbena "TF matica Gorica
Kulturni dom Gorica
vabita na koncert'
DU0 SISK0VIC ■ MALL0ZZI
Črtomir SiškoviC - violina Simona Mallozzi - harfa
Kulturni dom Gorica Jutri, 12. aprila 1999 - ob 20.30
SCGV EMIL KOMEL - KC LOJZE BRATUŽ
Koncertna sezona 1998/99
NEW SWING QUARTET
I SAW THE LIGHT
Črnska duhovna pesem
Velika dvorana KC Lojze Bratuž - Gorica, Četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30.
Predprodaja vstopnic tel. 0481-531445
VOLVO V70
veliki karavan podjetja, ki je izumilo karavan
_ er|cinske verzije od 126 CV do 240 CV, tudi s pogonom na štiri kolesa in v inačici turbodizel Heposrednim vbrizgom s 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom • zračnimi blazinami
klima napravo • elektronskim imobilzerjem.
stranskimi zračnimi blazinami
Jnačica	Cena	CV	Inačica	Cena	CV	Inačica	Cena	CV
-ii	49.412	126	TS2.3	63.320	240	AWD2.5-193 CV-AUT OPTIMA	79.420	193
-UOPTiHA	54.895	126	IS 2.3 OPTIMA	69.090	240	XC AWD 2.5 -193 CV - AUT	79.330	193
	55.967	163	AWD 2.0-22601	70.320	226	TDI	58.639	140
-Misptima	61.450	163	AW02.0-226CV-OPTIMA	76 090	226	T0I OPTIMA	64 122	140
-JšTT-		63.320	??6	XCAWD2.0-226 CV	76.000	226			
UnjopTii	69.090	226	AW02.5- I93CV-AI1T	73.650	193	I.P.T.), zagotovljene do predaje vozila.		
VOLVO
Orali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721
GORICA / PUBLIKACIJO JE ZALOZIL SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT
V knjižnici so predstavili zemljevid Goriško ozemlje
Pri zbiranju in preverjanju gradiva je sodelovalo okrog 150 oseb - Evidentirali so 1800 krajevnih, vodnih in ledinskih imen
Po večletnih pripravah je pred kratkim izšel zemljevid krajevnih in ledinskih imen Goriško ozemlje. V sredo, 7. t.m. so publikacijo, ki jo je založil Slovenski raziskovalni institut pri pripravah pa je sodelovala tudi Narodna in Studijska knjižnica, predstavili v čitalnici Ljudske knjižnice Damir Feigel v Gorici.
O pomenu publikacije, ki, po besedah Alda Rupla »opremlja naSo skupnost s pomembnim instrumentom«, so spregovorili najprej prof. Emidij Susič, zatem pa prof. Robert Petaros, Vlado KlemSe in Aldo Rupel, ki so že pred leti začeto nalogo v zadnji fazi (od leta 1995) izpeljali do konca in zbrano gradivo predstavili v pri-
merni in predvsem pregledni obliki dveh zemljevidov, abecednega seznama imen in krajšega uvoda s pojasnili o kriterijih, ki so jih upoštevali pri zbiranju in izpisovanju imen.
Prof. Susič je podčrtal pomembno vlogo insti-
tuta SLORI glede preučevanja, zbiranja in objavljanja gradiva, ki je posebne važnosti za manjšinjsko in tudi širšo skupnost. O nastanku načrta in njegovem uresničevanju v različnih fazah je govoril prof. Petaros. Vlado Klemše in
Aldo Rupel sta podčrtala nekaj vidikov tehnično -operativnega značaja. Zemljevid	Goriško
ozemlje je nedvomno pomemben dokument -tudi zato ker je to prvi, ki v zaokroženi obliki predstavlja širše območje - slovenske prisotnosti na Goriškem. Predstavlja pomemben vir informacij	za
strokovnjake z različnih področij, z veseljem pa ga bodo vzeli v roke tudi navadni porabniki, prebivalci posameznih krajev. Na njem je predstavljenih nekaj nad 1800 imen. Zemljevid bo nedvomno koristen pripomoček tudi učiteljem in profesorjem.
Na sliki (foto Bumba-ca) s predstavitve zemljevida
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV RADIO TS A-RADIO KOPER
vabijo
na 30. jubilejno
PRIMORSKO POJE ‘99
Sodelujejo zbori:
MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Trnovo, ŽPZ Ivan Grbec - Skedenj, Dekliški Vox Ilirica - Ilirska Bistrica, Komorni moški zbor Izola, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina.
Petek, 16. aprila 1999, ob 20.30 GORICA, KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC
PSALMSKA KANTATA
ŽENA - MATI
Besedilo Alojz Rebula - Glasba Jože Ropitz
Sodelujejo: MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca, MePZ PD Sele, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, Koroški instrumentalisti.
Solista: Bernarda Fink-Inzko, mezzosopran in Bruno Petrischek, bariton Kanton Mario Podrečnik Recitatorja: Monika Novak in Sigi Kolter DIRIGENT: JOŽE ROPITZ Sobota, 17. aprila 1999, ob 20.30 STANDREZ, ŽUPNIJSKA CERKEV
Slovenski dijaki gredo v torek v Trst na manifestacijo za sožitje
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice bodo v torek šli v Trst na protestni shod proti narodnostni nestrpnosti. Razloge utemeljujejo v sledeči izjavi:
»Po naših krajih so se v preteklih tednih pojavili plakati s protislovenskimi gesli. Desničarske stranke namreč javno nasprotujejo dvojezičnosti z raznimi pobudami. O tem problemu je danes veliko govora, predvsem v desničarskih krogih. Med nje pa niso še nikoli povabili slovenskih izvedencev, da bi jim predstavili svoj pogled.
Slovenski dijaki se čutimo ob tem užaljeni in razočarani, ker je to znak skrajne nestrpnosti in na-zadnjaštva. To je namreč vidno sporočilo, da so ti stari predsodki Se vedno zakoreninjeni v naši stvarnosti.
Dmgi znak tega problema je nespoštovanje slovenskih spomenikov. Ti postajajo neke vrste oglasna deska nacionalističnih skrajnežev. Ker bi radi med mladimi odpravili te probleme, ki rastejo v protislovenskem nacionalističnem okolju, smo se dijaki odločili za manifestacijo. Vabimo vse, ki so za mirno sožitje med manjšino in večinskim narodom, v torek, 13. aprila, ob 10. uri na Oberdankov trg v Trstu.«
PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA« ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
MAŠA ZADUŠIMO OB DRUGI 0BLETIMICI SMRTI BOGOMIRA ŠPACAPANA
MePZ »PODGORA« bo izvajal »Mašo za očeta Bogomira«, ki jo je uglasbil pokojnikov sin Mirko Špacapan
Spominski govor bo imel gospod
SASA MARTELANC
Po sveti daritvi bodo nastopili:
Cerkveni pevski zbor SOVODNJE Cerkveni pevski zbor JAMLJE in BRESTOVICA NA KRASU MoPZ MIRKO FILEJ - Gorica Cerkveni pevski zbor MIREN MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE - Devin MePZ RUPA - PEC
DANES, 11. APRILA 1999, OB 17. URI CERKEV SV. JUSTA MUCENCA V PODGORI
L A P I D I PERISSUTTI
NAGROBNI KAMNI IN SPOMENIKI POPRAVILA
Pehssutti Teresa
34170 GORICA
Ul. Trieste 327, Tel. (0481) 21611
KINO 3 OBVESTILA
GORICA
VITTORIA 1 15.15-17.45-20.00-22.10 »La fortu-na di Cookie«. Rež. R. Alt-man.
VITTORIA 3 15.30-17.40-20.00-22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner.
CORSO Rdeča dvorana:
15.30-	17.45-20.00-22.15 »A chtil action«. I. John Travol-ta in Robert Duvall.
Modra dvorana: 15.30-
18.00-	20.00-22.15 »Cose molto cattive«. I. Cameron Diaz in Christian Slater.
Rumena dvorana: 15.15-
17.30-	19.45-22.00 »La vita e bella«. I. Roberto Benigni.
TRŽIČ
EKCELSIOR 15.30-17.40-
20.00-	22.20 »Le parole che non ti ho detto«. I. Kevin Costner.
COMUNALE 16.00-
18.00-	20.00-22.00 »In fondo al cuore«. Michelle Pfeiffer.
ČEDAD
RISTORI 16.00-18.15-
21.00	»Shakespeare in lo-
J PRIREDITVE
V CERKVI V PODGORI
ho danes ob 17. uri maša za-dušnica ob 2. obletnici smrti Bogomira Špacapana. MePZ Podgora bo izvajal Mirka Špacapana Mašo za očeta Bogomira. Sledi nastop pevskih zborov. Spominski govor: Saša Martelanc.
KONCERTI
GLASBENA MATICA
in Kulturni dom vabita na koncert dna Črtomir Siško-vič - violina, Simona Mal-lozzi - harfa jutri ob 20.30 v Kulturnem domu.
IZLETI
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v PoreCu (Materada) od 27.6. do 17.7. v dveh izmenah, v Vemdeli (Pulj) od
1.7.	do 19.7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do
25.7.	Vpisovanje pri Anamariji, tel. 0481-531644.
OBV6STILO IZLETNIKOM V EGIPT
Noše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Egipt od 18. do 25. aprila prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine in 35.000 lir za egipčanski vizum JUTRI, 12. aprila med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika v Drevoredu 24. maja 1.
PRI KMEČKI ZVEZI v
Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 0481/531644) deluje pooblaščeni center za fiskalno pomoč pri izpolnjevanju prijave dohodkov mod. 730, mod. Unico ter izračunavanju davka na nepremičnine. Umik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30.
MEDDRUŠTVENI PUSTNI ODBOR vabi fotoamaterje, ki so snemah pustni sprevod v Sovodnjah, v sredo, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah. S sabo naj prinesejo slike ah diapozitive. Komisija bo izbrala gradivo za potujočo razstavo. Avtorje najboljših posnetkov bodo nagradili.
OBČINA DOBERDOB je razpisala selekcijo za knjižničarja/ko za obdobje od 19. aprila 1999 do 30. junija 2000. Rok za predložitev prošenj poteče jutri, 12. aprila. Informacije nudijo na občini (tel. 0481-78108).
GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav - mod. 730 (CAAF). Interesente vabijo, naj se oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20, tel. 0481-537386.
PRISPEVKI
Namesta cvetja na grob Guštiča damjejo Bruno, Vir-gil in Rikardo 300 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Steverjanu.
Erika Paulin damje 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu.
V spomin na prijatelja Stanko ta Breganta damjeta Berta in Veni 50 tisoč lir za KD A. Paglavec v Podgori.
Ob smrti Franca Komica in Avgusta Stekarja daruje Judita Koršič z Jazbin 100 tisoč lir za KD Briški grič.
pg ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
MONTESHELL - Ul. Trieste
fP - Ul. don Bosco
AGIP - Ul. Aquileia
FINA - Korzo Italia
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Matteotti
ESSO - Ul. 1. Maggio
IP - Ul. Boito
FINA - Ul. Cosufich
KRMEN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti v Marjan
ROMKE
ERG - Ul. Aquileia
POLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia
CADAJACO RUOTE GORICA
TRG SAN ROCCO 7, Tel. 0481-536651
Specializirana delavnica koles in
motornih koles
Dodatki ^VitT"
in nadomestni j Pjjjf l Poverjeni prodajalec
d*ll,n„ffliah 'Pr ® VAMAHA
URNIK: TOREK IN ČETRTEK od 13.00 do 20.00 ure SREDA IN PETEK: od 08.00 do 15.00 ure SOBOTA: od 09.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30 ure.
Davorin!
Ob prejetem prjZ' nanju v Rimu za 40-Iet-no delovanje na Spod' nem področju, ti iz srca Čestita
tvoja družina.
E3 ČESTITjg
Včeraj se je našeg3 profesorja Saše Quinzi]a Darja usmilila in Sa končno pobrala. Novop0' ročencema želi velik0 sreče in medsebojni3 prenašanja 5. gimnazij3,
VCERAJ-DANgj
Podatki iz maticneg3 urada goriške občine 00 3. do 9. aprila 1999.
RODILI SO SE: Luca Altamura, Eleonora Časti, Gaia Franceschinb
Petar Pekvic, Gaia R°' manzin, Maria Campani' le.
UMRLI SO: 55-letm Paolo Cossi, 53-letna AH' namaria Londero, 86-let' na Elisabetta Travain, 90' letni Daniele Moro, 78' letna Cirilla Kristen. 91' letni Eduardo Murciano, 86-letni Vito Zuppel, 96' letna Genoveffa Luisa-90-letna Gemma Berg°' mas, 93-letna Emiba Co' tar, 88-letni Luigi Pittani. 84-letna Elisa Galluzzo,
82-	letna Concetta Cella. 46-letni Sandro Sulig°F
83-	letna Maria Klarič-86-letni Tarcisio Duri.
OKLICI: delavec Gio-vanni Vicchi in frizerka Lorena Tofful.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, UL Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREB!
JUTRI - v Gorici: 9 30. Adelma Belli iz bolni ce sv. Justa, pogreb n3 glavnem pokopališču.
V Tržiču: 11.00, GiU' seppina Buizza na gla' nem pokopališču; 12.0 > Maria Pin por. Barbar^ iz splošne bolnišnice cerkev sv. Miklavža in n pokopališče v Ronkah-
ZAHVALA
Ob izgubi dragega t>ra ta, strica in svaka
Avgusta Stekarja Gušteta
se iskreno zahvaljuj611 za izraze sožalja, spoSt vanja in spomina.
Hvala pevcem, g°v° cem in vsem, ki ste na terikoli način pocas njegov spomin.
SVOJCI
Steverjan.
11. aprila 1999
Sekcija bivših b°r ^ Steverjan izreka ®v cem občuteno sožalj0 izgubi Gostota Stekali3,
REFERENDUM
VOLILNIH PRAVILIH
A red dobrim mesecem je ka-al°’ da bo referendumska kam-P^ja eden od ključnih političnih a°godkov v Italiji, vsekakor pa ®°godek, ki bi lahko bil prvi ko-ak na poti spremin janja dejav-. ov na italijanski politični sce-'■ Nato pa je zavladalo zatišje in e,e v minulem tednu je kam-Panja spet nekoliko zaživela, Ce-prav ostaja v ozadju kljub refe-r®ndumskim tribunam na radij-jh in televizijskih valovih Raia ^Pobudam referendumskega
Referendum o volilnih pravilih je z Radijskega in tudi s političnega vi-, .a potisnila v ozadnje balkanska 1Za> ki je vnesla dodatna trenja v ^zrahljano vladno večino, Nekohko Pohticnega naboja pa je referendumu advzel0 tudi dejstvo, da je bil v tem Romano Prodi na predlog Italije “lenovan za predsednika evropske emisije, kar je Demokratom in Phovemnu osličku, ki naj bi prav z eterendumom zakopitljal v politično Reeo, nedvomno odvzelo nekaj iskri-°sti. prav tako je v desnosredinskem P°*u> da ne bi povzročil dodatnih azdvojitev in trenj, tudi Mario Segni ‘‘Zamrznil« svojega slončka, se pravi P edlog novega zavezništva zmernih onservativnih sil, ki bi se zgledovalo 111 ne samo po simbolu) po ameriški ^Publikanski stranki.
Tudi medijsko zatišje je nedvomno Ptispevalo k manjši pozornosti volil-v do referenduma, tako da je sedaj o od bistvenih vprašanj, ah bo refe-n,'um sklepčen, se pravi ali se bo i a v°liscih odzvala abso-'Ubla večina vo-
Absentizem bi bil najslabša rešitev
1 n i h Pravicen-
,Cev- Na ne-Varnost ^asklepc-losti
Prvi op0. ?°rili po-Rudniki e'erendu. tna- ki


je predvsem primer Zelenih - je poziv k absentizmu jasen in odkrit, pri drugih pa veliko bolj prikrit in nedorečen, saj je v nasprotju z njihovo dosedanjo politično in kulturno usmeritvijo, ki vrednoti prav politično angažiranost. Cernu tak odnos do ljudskega glasovanja, je jasno. Vse javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo »Da« prevladali in se bodo volilci v veliki večini odločili Se za volj izrazit večinski volilni sistem.«Edina možnost, da ta usmeritev ne bi prevladala je, da bi referendum bil nesklepčen. Nesklepčnost pa bi bila tudi hud volilni poraz za tiste nastajajoče sile, kot so Demokrati, ki bi lahko bili nov dejavnik na italijanski politični Šahovnici in ki bolj poudarjajo pomen koalicije kot pa njenih posameznih komponent, medtem ko bi nesklepčnost referenduma zmaga za tiste nekoliko manjše stranke, ki imajo s proporcnim sistemom večjo težo.
Bistvo sedanjega referendumskega vprašanja, na katerega bo moral odgovoriti voli-lec, zadeva namreč poslansko zbornico in pro-porCno kvoto, s katero porazdelijo med stranke 25 odstot-
Vojmir Tavčar
stoikov pa porazdeli proporCno s Številom glasov, ki jih je dobila vsaka stranka) spremeni v povsem večinski sistem. Ko je ustavno sodiSCe sklenilo, da je referendum v skladu z ustavo in torej sprejemljiv, je v utemeljitvi navedlo tudi dejstvo, da so pobudniki referendumsko vprašanje zastavili tako, da bi z zmago »Da« ne nastala neka zakonska in normativna praznina, ampak dejansko nova in uporabna volilna pravila.
Tako dobljena pravila res niso najboljša, kot pravilno poudarjajo nasprotniki referenduma in zagovorniki »Ne«, saj bi se v nekaterih primerih lahko tudi zgodilo, da bi koalicija, ki bi bila na volitvah poražena, dobila večino poslanskih mandatov. Toda to bi se pripetilo samo v posebnih in dokaj redkih okoliščinah. Nobenega dvoma pa ni, da pravila, kot bodo izšla iz referenduma, niso popolna, kar je posledica referendumskega mehanizma, ki je predviden po ustavi. Z referendumom se lahko samo odpravi nek zakon ali nekatera njegova poglavja. Zato je poseganje v zakone z referendumom nujno »grobo«. Prav ima, kdor trdi, da bo treba po referendumu napisati volilna pravila na novo (seveda, Ce bo ljudsko glasovanje sklepc-
dal) ob upoštevanju
lilnega sistema, ki
Ce bo treba volilni zakon napisati na novo, se zdi referendum nepotrebno trošenje denarja. Toda dosedanja izkušnja je pokazala (prej propad dvodomne komisije, nato brezuspešna pogajanja o volilnih pravilih), da stranke niso sposobne doseči dogovora o volilnih pravilih in da je zunanji poseg volilcev z ljudskim glasovanjem nujen predpogoj za vsako spremembo. Brez takega pritiska ne gre. In tudi po referednumu, Ce bo prevladal »Da«, bo odprta velika dilema: enomandatni sistem v enem ali v dveh krogih? Ob tem vozlu so se v preteklosti razbila mnoga pogajanja, minister za regforme Giuliano Ama-to je pred Časom izoblikoval dokaj komplicirano formulo, okrag katere se je poenotila vladna večina, s katero pa sploh ni soglašala opozicija. In odprto bo ostalo (kot je nerešeno tudi s sedanjimi pravili) naCelno vprašanje odnosa do narodnih manjšin, za katere je večinski sitstem težko sprejemljiv in za katere bi morali predvideti nekatere izjeme ali vsaj mehanizme, ki bi jim jamčili politično zastopanost.
Odbor pobudnikov referenduma je s političnega vidika tranzverzalna skupina, ki združuje tako pripadnike leve sredine kot zastopnike desnosredinskega zavezništva, prav tako so tako na levi kot na desni in tudi v centru odločni nasprotniki referenduma, ki se zavzemajo za »Ne« in tudi za absentizem. Za »Da« so se jasno izrekli poleg mokratov (Prodi je celo računal, da bo ugoden referendumski izid napolnil jadra njegove politične ladjice), Levi demokrati, Casi-nijev CCD in Segnijevo gibanje in Na-c i o - i nalno
nistvo. Bolj hladna je Forza Ita-lia, ki se je sicer z večino opredelila za »Da«, vendar se v kampanji ni močno angažirala, medtem ko so odločno za »Ne« SKP, Cossuttova Stranka italijanskih komunistov, Zeleni in Ljudska stranka, v krajevnem merilu pa tudi Slovenska skupnost predvsem zaradi problemov, ki jih večinski sistem povzoroca zastopanosti manjšine.
Osebno mislim, da Italija potrebuje volilni sistem, ki bo ustvaril pogoje za večjo politično stabilnost in da bodo volilni upravičenci lahko bolj jasno izbirali med dvema opcijama. Kdor bo zmagal bo nato upravljal državo, poraženec pa bo iz opozicije nadzoroval delo vlade in se pripravljal na novo volilno soočenje, na katerem bodo volilci lahko jasneje kot doslej ocenili tako delo vlade kot opozicije. K temu lahko - tako menijo mnogi politologi - v najvecji meri prispeva večinski volilni sistem v dveh krogih po francoskem vzorcu.
Prav tako jasno pa je, da volilna pravila niso odločilno zdravilo za bolehav politični sistem. Ce so politične sile fragmentirane, sprte med seboj, brez jasnega političnega programa in volilcem ne vzbujajo zaupanja, ga ni volilnega sistema, pa naj bo Se tako dober in popoln, ki bi lahko tako stanje popravil.
Zato referendum ne bo imel nobenih Čudežnih učinkov, volilna pravila bodo v vsakem primeru treba popraviti in prilagoditi. Toda kljub temu je pomembno, da se volilni upravičenci prihodnjo nedeljo odpravijo na volišča. Naj glasujejo »Da« ali »Ne« bodo s svojo udeležbo pokazali, da državljanska občutljivost ni zamrla. Velika udeležba bo namreč jasen politični signal. NajslabSe bi namreč bilo, ko bi referendum o volilnih pravilih propadel zaradi nesklepčnosti. To bi res bila samo voda na mlin tistim, ki zavirajo vsakršno spremembo in fŠA vsakršno posodobitev Italije.
t%i!;.V Prejšnjih le-Dj l 06,1 ljudskih glasovanj o volil-Pta ?.ravilih (s prvim je bila od-Pref ,ena možnost večjega Števila bjj r'r,'ncnih glasov, z drugim pa je pretežno večinski volilni bijJIR' udeležilo veliko Število ljudi Zej uejstvu, da je pri prvem tedaj Se abSeiRP^vn> Bettino Craxi pozival k
sedaj nasprotniki referendu-clujl 0,z'roma rešitve, ki jo referen-ljUtji *° yprasanje nakazuje, pozivajo »le n ’ na) gredo na plažo ali na izlet, Pa na volišča. Pri nekaterih - in to
dezev. Vprašanje je zastavljeno tako, da s Črtanjem nekaterih odstavkov danja volilna pravila (po katerih se 75 odstotkov poslancev izvoli v enomandatnih volilnih okrožjih z večinskim sistemom v enem krogu, 25 od-
10
Nedelja, 11. aprila 1999
NEDELJSKE TEME
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 11. aprila 1999
1 1
Radio Kopel' Capodistria slavi 50 Id delovanja
Radio Koper Capodistria se pripravlja na proslavo 50-letnice svojega delovanja, ki bo v Kopru 25. maja.
Zbrali smo vrsto pričevanj in izjav tistih, ki se tega dogodka spominjajo, kot akterji, oziroma začetniki delovanja radia, kot tistih, ki so vsa ta leta spremljali in sodelovali pri ustvarjanju oddaj in poročil radijske postaje, ki je bila dolga povojna leta ena najbolj poslušanih radijskih postaj, tako v slovenskem kot italijanskem jeziku.
Objavljamo tako nekaj misli Leona Horvatič, odgovornega urednika programa v slovenščini in Antonia Rocca, direktorja programov za italijansko narodnostno skupnost; sledijo odlomki iz Reporterjevih zapisov, enega od začetnikov oddaj v živo Bogdana Tometa, ki je v svojih prvih oddajah poročal o svoji oddaji z izolskimi rihici v Času, ko je novinar razpolagal le s svinčnikom in beležko.
Objavljamo še del reportaže, ki jo je ob pripravi na 50-letnico Radia Koper pripravila sodelavka radijske postaje Neva Zajc pod naslovom Prva barčica Primorske -Čudna druščina in še prispevek radijske sodelavke iz mlajše generacije Nataše Benčič Posega, ki je svoj prispevek naslovila Poglavje življenja in zgodba o avanturi. (NL)
Radio Koper-Capodistria Prva barčica Primorske
Radio Koper je bil ustanovljen leta 1949 na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja z nazivom Radio Jugoslovanske cone Trsta. Njegov nastanek in zgodovina je podoba Časa, ki ga je prostor ob zahodni meji doživljal v povojnem obdobju. 2e ob nastanku mu je bila podeljena vloga ohranjevalca in vzpdbujevalca vezi med razdeljenim prebivalstvom dveh con in dveh držav, pripadnikov treh narodnosti, ki jih je nagovarjal v njihovih jezikih. Vecana-cionalna in večkulturna narava, ki je bila radijski postaji podeljena iz političnih in narodnostnih razlogov, pomeni pionirski medijski prispevek na meji med zahodnim in vzhodnim blokom hkati z nesporno vlogo osrednje kultur-no-prosvetne ustanove, ki je kasneje prerasla v eno najbolj priljubljenih postaj v širšem slovenskem, italijanskem in jugoslovanskem prostoru. Bila je nosilec sintagme »odprta meja« in zlasti na področju popularne glasbene kulture prinašalec kulturnih izkušenj z zahoda. Kasneje so prav radijski kadri veliko prispevali k nastanku koprske televizijske hiše.
Radio Koper je za Cel oddajati v zelo skromnih razmerah. Kljub tehničnim pomanjkljivostim prvega obdobja mu je z izjemnimi programskimi potezami ves Cas uspelo obdržati osrednjo informativno in kulturno vlogo. Veliko okoliščin, ki so ga porodile, je zdaj del zgodovine. Njegova vloga še naprej presega obiCanje regionalne okvire in mu daje poseben pomen. Smo zanesljivo edini Radio, ki z ustrezno kadrovsko zasedbo pokriva celotno Primorsko in obmejno regijo. Uveljavljanje naCela bližine in hitre odzivnosti na dogajanje v regiji, skrb za stik s Slovenci onstran meje in za italijansko manjšino pri nas ter ust-
varjanje pozitivnega ozračja v prid dobrososedskih odnosov in povezovanja z Evropo ostajajo naša temeljna izhodišča.
Radio Koper ima v vsojem arhivu brez števila minut glasbene produkcije, ki je nastajala na terenu in v študiju. Na trakove smo posneli koncertne sezone na Primorskem, festivale, mednarodne šole, revije in tekmovanja, Primorska poje. Zbori, glasbeniki in pomembni slovenski in tuji ustvarjalci, popularni gasbeniki, mnogi evropskih jazzisti so snemali v študiju in številni nastopili v Radio Live.
Radio se tudi na tehničnem področju odziva potrebam Časa. V 50-to leto življenja smo vstopili s pomembno pridobitvijo - najsodobnejšo računalniško opremo Dalet. Gre za sistem, namenjen snemanju, montaži, predvajanju in arhiviranju zvočnih zapisov, ki omogoča njihovo obdelovanje na vsakem računalniku v mreži. Vrednost naložbe je 30 milijonov tolarjev. Do pomladi bomo imeli še manjši reportažni avto. Zdaj bomo z opremo, ki bo omogočila hitro oglašanje v program iz kateregakoli kraja na Primorskem in iz zamejstva, vložili vec kot 12 milijonov tolarjev. Pomembne novosti se nam obetajo tudi na področju oddajniške mreže. Se v tem letu bomo izboljšali pokritost na Go-rišem, v Vipavski dolini in v Slovenski Istri. Verjamemo, da bomo z vsem tem kljub množici drugih radijskih postaj, ki jih ne podcenjujemo, ostali najboljša in najbolj priljubljena radijska postaj na Primorskem, pomembna tudi za Slovence v Italiji. Ali drugače. Prva Barčica Primorske - Una radio senza confini.
Leon Horvatič Odgovorni urednik programa v slovenščini
Pustolovščina, ki se imenuje Radio Koper-Capodistria
Mnogi se še spominjate slovesnosti pred petimi leti, pretinštiridesetletnice Radia Koper - Capodistria. Pet let ni ravno dolga doba, a sprememb je bilo v tem Času veliko. Med nami žal ni veC predzadnjega direktorja Radia Koper-Capodistria ManMa Vidovicha, ki ga je smrt prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Ob tej priložnosti bi se rad poklonil njegovemu spominu in se zahvalil vem, ki so si prizadevali za razvoj in uveljavitev Radia v minulih petdesetih letih.
Resnici na ljubo moram reči, da je kot samostojni pravni subjekt vsaj formalno Radio Koper nehal obstajati. Na podlagi zakona o javnem zavodu Radiotelevizije Slovenije, ki je bil sprejet konec marca 1994, in Statuta, ki je sledil, je prišlo do združitve programov Radia in TV Koper v Regionalni RTV center Koper-Capodistria. Ukinjena je bila pravna samostojnost v prid enotnega zavoda RTV Slovenija, kar pa ne pomeni tudi konec dveh zgodovinskih medijev: Radia in TV Koper-Capodistria. Tako kot pred leti oblikuje in oddaja Regionalni center radijski in televizijski program v slovenskem jeziku, radijski in televizijski program za italijansko narodno skupnost, radijski in televizijski program za slovensko manjšino v Italiji in še vrto oddaj za nacionalno radijsko in televizijsko mrežo. Obdržali smo specifičnosti, ki so v teh letih zaznamovale delovanje radia in televizije. Programi se financirajo na podlagi letnih delovnih načrtov iz enotnega proračuna RTV Slovenija.
Radio Koper-Capodistria slavi letos še eno pomembno obletnico. Leta 1979, pred dvajsetimi leti torej, sta se po treh desetletjih oddajanja na istih frekvencah italijanski in slovenski program ločila in se začela oglašati na ločenih frekvencah. Niti ta ločitev niti kasnejša zružitev v cen-
ter nista povzročila kakšnih pretresov, kot so morada nekateri pričakovah. Prepričan sem, da se ob spoštovanju specifičnosti programov tudi danes odpirajo nove možnosti razvoja.
Radio Koper-Capodistria je bil v Času svojega delovanja deležen mnogih priznanj. Najpomembnejše je vsekakor odlikovanje »Red svobode«, ki ga je podelil predsednik Republike Milan KuCan za »dolgoletno delovanje in zasluge na informativnem področju kot pomemben prispevek krepitvi mednarodnih odnosov in sožitja med večinskim narodom in manjšino na obeh straneh meje«. Dovolite mi, da ob jubileju omenim še dve pomembni priznanji: Zlato plaketo mestne občine Koper in Novinarsko nagrado italijanske narodne skupnosti podeljeno našemu informativnemu programu.
Sedanji Zakon o RTV Slovenija utegne doživeti nove spremembe v okviru procesa prilagajanja evropski zakonodaji-Upam, da bo znal zakonodajalec primerno ovrednotiti tudi vlogo, ki jo opravlja Regionalni center v Kopra. Z našimi programi aktivno sodelujemo v informacijski kampaniji o evropski petnajsterici, skušamo se vključiti tudi v programa Phare in Interreg. Ideja o Čezmejni televiziji, v zvezi s katero so bili že opravljeni nekateri pomembni koraki, bo zanesljivo prinesla tudi nastanek Čezmejnega radia.
V monografiji, posvečeni petinštiride-setletnici naše postaje, je bivši direktor Mario Abram med drugim zapisal: »Pustolovščina, ki se imenuje Radio Koper-Capodistria«. Pet let kasneje lahko s ponosom zatrdimo, da se ta pustolovščina nadaljuje in trudimo se, da bi se nadaljevala tudi v prihodnjet
Antonio Rocco Direktor programov za italijansko narodnostno skupnost
Poglavje življenja in zgodba o avanturi
V Času, ko je nastajal še nisem bila rojena. Pa vendar je Radio Koper - Capodistria pomemben del tudi moje osebne delovne in življenjske zgodbe. Prva začenjam prvo poglavje feljtona, posvečenega petim desetletjem radijske zgodovine, nekako s strahom in s spoštovanjem do tistih, ki so jo začenjali in jo s svojim delom oblikovali. Tudi s svojimi spomini in Cisto svežim delovnim vsak danom. Z nasmehom, ko prebiram zgodbe pionirjev tega radia, z začudenjem, ko poslušam pripovedi o iznajdljivosti, številnih improvizacijah, ki bi se lahko znašle v kakšnem tehničnem priročniku, z občudovanjem, ker so imeh možnost - začenjati, fri tako, Čeprav v drugačnih in zgodovinsko težjih Časih, živeti trenutke najbolj cvetoCe ustvarjalnosti. Pa tudi prijateljstva, medčloveških odnosov, kisov tistih Časih imeh drugačno težo in pomen kot danes. Toda to je tudi cena razvoja.
»Spomini nas po eni strani vodijo v preteklost, obujajo pripetljaje, izkušnje in občutke iz Časov pred štiridesetimi, tridesetimi ali dvajsetimi leti, ko je bil naCin razmišljanja in delovanja drugačen od današnjega, na dragi strani pa pomagajo odkrivati, kako je postaja nastala in se razvijala, kako in v kakšnih okoliščinah je delovala, kakšen je bil duh radijskega življenja, koliko je bilo navdušenja, kakšni so bili rezultati in kakšni odmevi...«
To je stavek, iztrgan iz teksta, ki ga je ob 45. obletnici radia Koper-Capodistria v knjigi o Radiu zapisal njegov dolgoletni direktor Manlio Vidovich. Podčrtala sem ga, začela prebirati, poslušati trakove in v računalniku zapisane pogovore z ljudmi, ki so začenjali. Mislim si, kako
je v tisti mrzli in neprijazni zimi januarja 1949 moralo zebsti skupino mladih fantov, ki so 7. januarja zaCeh razstavljati antenski stolp v Savudriji. Bruno Skerlavaj je imel 21 let, ko mu je takratni direktor Tržaške informativne agencije ATT s sedežem v Trstu in telegrafskim oddajnikom na Belem Križu povedal, da je agencija dobila nalogo opraviti pripravljalna dela za radijsko postajo v Kopru. S Fiatom 522 so se odpeljati v Savudrijo, k 60 metrskem antenskem stolpu, ki je bil pritrjen na betonsko hišico in se je fantom zdel ogromen. Nekoč je bil to svetilnik, svetilničar pa je v hiški pod stolpom redil prašiče. Petnajst mrzlih dni, ko je burja pihala tako moCno, da je stolp pri vrhu nihal za dober meter, je bilo dovolj, da so delo konCah' in 3628 oštevilčenih delov stolpa odpeljati na Beli Križ ter jih ob pomoči dveh zidarjev sestaviti v nov stolp. Rastel je hitro, po štiri metre na dan in ko je bil konec februarja postavljen je bil lep in ponosen, predpisano rdeCe-belo pobarvan. V bližnji stanovanjski hiši, kjer je že bil postavljan telegrafski oddajnik agencije ATI pa so se ob pomoči strokovnjakov za visoke frekvence lotili montaže 700-vatnega srednjevalovnega oddajanika »Biga«. Takrat sta Bruno Skerlavaj in Josip Sulcic-Pepi lahko odšla v Koper in prvič vstopila v Častitljivo staro stavbo Tarsia, današnji sedež Primorskih novic in prvi dom Radia Jugoslovanske cone Trsta. Tako se je imenoval radio, ppdjetje, ki ga je ustanovilo pa »S. A. Radiofonia d.d.«, ki ga je vodil direktor Danilo Milic. Tako so bile zakoličene tehnične in formalne možnosti za začetek dela radijske postaje, katere nasta-
nek in zgodovina sta podoba Časa, ki ga je prostor ob zahodni meji doživljal v povojnem obdobju. Že ob nastanku mu je sledila dodeljena vloga ohranjevalca in vzpodbujevalca vezi med razdeljenim prebivalstvom dveh con in dveh držav, pripadnikov treh narodnosti, ki jih je nagovarjal v njihovih jezikih. Po podatkih Ebuja je bil radio Jugoslovanske cone Trsta takrat med štirimi postajami, ki so oddajale v veC jezikih (še Radio Vatikan, Voice of America in Radio Berlin).
V palači Tarsia so se poleg tehničnih navdušencev zaceli zbirati še mnogi bodoči sodelavci različnih poklicev. Toda zlasti prvi so imeli v tistih začetnih ča-
sih veliko dela in malo pravega materiala... Pa so vendarle nastati veliki in mali studio, režija, delovni prostori za radak-cije in upravo, laboratorij... Aprila je poštno podjetje dokončalo dva telefonska voda dolga 13, 5 kilometra - od studia v Kopru do oddajnika na Belem Križu. Edini s tehničnimi izkušnjami je bil takrat Oskar Polak, bodoči vodja studijske tehnike, ki je prišel z Radia Maribor oziroma z Radia Svobodna Primorska v Ajdovščini. Prav on je bil tisti, ki je 24. maja 1949 zveCer vključil gumb in z belokriškega oddajnika z močjo 0, 7 KW se je po 138 dneh trdega dela, prvič oglasila BarCica, ki je naznanila začetek oddajanja, melodija, ki je vse do danes
Kasneje se je sicer hudomušno ji so barčici narediti drugačno prin »modernizirali« z zvokom ba
isnovno preprostost, toda to je z nasmehom, saj je BarCica take gnala korenine, da je kot radijsl dobesedno - ponarodela.
Danes si je težko predstc
mes. Še težje morda, glasbeni] preden se je v hiši pojavil prvi tofon, BarCico vsak dan na kla1 gral - v živo. Tako kot je tudi gram tekel v živo. Od porodi' skem, itatijanskem in hrvašker radijskih iger, pri katerih je tu< izvajalcev hkrati nastopalo c mikrofonu in številnih drugih < so jih ustvarjali s tolikšnim d zanosom in dobro voljo, da jim zavidamo še njihovi naslednik nes beremo svoje prispevke, zaj jih najsodobnejši raCunalnišk dalet. Toda takrat, ko je prva
pot, vsega tega ni bilo. Z jute
so zbrati dovolj poguma za 5 pe. Danica pa j postala novir magnetofon jeS namreč prišel nec leta 1949. Bil je na tral AEG, težak 60 kilogramov...
Nataša Ben
Reporterjevi
zapiski
Čudna
druščina
Radio Koper - Radio jugoslovanske cone Trsta - je teastal s propagandno-informativnimi nameni, zato so bila v programu seveda najpomembnejša poroCi-|a. Program pa ne bi bil celovit brez primerne glasbe m drugih oddaj, ki zanimajo poslušalce, med kateri-tta so imele reportaže pomembno mesto. Za terensko delo je bila oprema sprva sila skromna, dovolj je Mio le dobre volje in pripravljenosti delati dan in noe. Ni manjkalo tudi iznajdljivosti, značilne za tedanje še partizanske Čase.
Ljudje so biti tedaj močno navezani na Radio, toda primanjkovalo je radijskih sprejemnikov. Nekate-M vasi so bile celo brez električnega toka. Iznajdljivi Ustniki radijskih sprejemnikov so jih zato namestiti na okno in naviti na ves glas, da se je slišalo do kon-ca ulice ali vasi. Novinarji smo tedaj s svojimi prispevki pomagali pri elektrifikaciji in seveda širjenju Poslušanja.
Kmalu smo odkriti, da je najprimernejši Cas poslušanja v nedeljo dopoldne, zato smo v ta program-ski pas vnesti »Nedeljsko reportažo« oziroma »Jav-Uo radijsko oddajo«, vCasih »Veseli veCer« in pa seveda »Kmetijsko oddajo«. Ker nas je bilo malo, smo sodelovali pri vseh oddajah, seveda po svojih Močeh in znanju. Poznali nismo niti praznika (tak-Mt smo delali še veC) niti počitka. To je veljalo tudi f") takratnega prvega direktorja Danila Miliča, ki je Ml pristaš teorije, da je delo najboljši učitelj: »Ce ne delaš veliko, ti možgani zamrznejo«, so bile njegove besede.
Iz tistih Časov imam veliko spominov, nekateri so Se sveži, dragi pa že silijo v pozabo. Nikoli ne bom Pozabil, kako so nas ljudje imeti radi, ko smo prišli Mednje, pa naj je bilo zjutraj ali zveCer. Na mizi je buo vedno pripravljeno vino in žganje, na hrano pa
80	včasih pozabiti, tako, ko v večini naših gostiln,
kjer so le točili.
. Eno prvih reportaž, takrat smo imeti le svinčnike M beležke, sem pripravil v Izoli, oziroma na morju z Molskimi ribici. Izola je od Kopra oddaljena le sla-Mh 6 kilometrov, zato prevoz na delovno mesto ni Ml problem. Kot vselej so bile za kratke razdalje na voljo noge in tako sem se ob napovedanem Času Pojavil na ribiški ladji, ki je bila že pripravljena za odvez. Odpluli smo in Cez dobri dve uri že biti na odprtem morju, nekje med Umagom in Novigra-dom. Tu se je glavna ladja zasidrala, ribici na dveh Pomožnih Čolnih pa so odveslali vsak v svojo smer, Približno 200 metrov od glavne ladje. Ko se je stem-njlo. so vsa tri plovila prižgala električne luči in ujihova svetloba je zaCela privabljati ribe. Ribici so
81	nekaj Časa pripovedovali zgodbe, nato pa so šli Vsi razen dežurnih sveCarjev spat v notranjost ladje. Moti jutru je bilo pred lučmi že veliko rib. Glavna iadja je ugasnila električni agregat, prepustila ribe obema Čolnoma in zaCelo se je obkoljevanje z veliko Mrežo. Potem je luCi ugasnil še eden izmed Čolnov M odveslala iz obroCa. Obkoljevanje se je nadaljeva-0 M potem, ko je bilo sklenjeno, je ugasnila luC še zadnjega Čolna in ko se je ta nekako izvlekel iz obroča, so z vinCem povlekli mrežo na ladijski krov. Ulov je bil obilen in tudi vreme ugodno. Za sorti-ranje rib so ribici porabili veC ur med plovbo nazaj.
Ribici so se vrnili s polnimi »kašetami«, jaz pa s polno beležko. Na Radio sem se podal nekoliko majavih nog in precej zaspan, pa tudi v želodcu mi je že precej kratilo. Med potjo sem premleval, kar sem med drugim tudi ugotovil tisto noC, da namreč starejši ribici niso znati plavati. Skoraj vsi so že doživeti nesreče na morju in tedaj so se držali razbitine, dokler ni prišla pomoC.
Eno prvih javnih oddaj sem pripravil v Barki, na robu Brkinov nad Vremsko dolino, kamor so me pripeljali s službenim avtom. Za tri dni so me prepustiti lastni iznajdljivosti, nato sta prispela tedanja tehnika in napovedovalec, in v dvorani so posneti vse, kar smo prej pripraviti skupaj z domačini. V vasi je bil to seveda velik dogodek, ki je privabil slehernega, da bi slišal, kaj bodo povedali vaški posebneži, kaj zmorejo domači pevci in glasbeniki, kaj ima povedati predstavnik občine ali krajevne skupnosti in sploh, kaj je tri dni poCel reporter. Po koncu javne oddaje je bila v vasi veselica in brkinska slivovka je tekla iz velikih kozarcev. Ko je gospodar hiše, v kateri se je zadrževala radijska ekipa, odkril, da smo bolj kot pijaCe potrebni jedaCe, je bilo kmalu na mizi vsega, kar si je poželelo srce. Seveda pa to ni moglo trajati dolgo, kajti naslednji dan nas je spet Čakalo delo.
Takšnih in podobnih zgodb je bilo nešteto. Se bolj zanimivo pa je postalo, ko smo se tehnično modernizirali in smo reporterji dobili vsaj mikrofon. Z njim sem v neki primorski vasi snemal oddajo »Tožil ga bom«. Oddaja naj bi bila v pomoC tedaj ustanovljenim poravnalnim svetom. Izkazalo se je, da je sosed tožil soseda zaradi kokošjega sprehoda po dvorišču, zaradi kamna, ki je padel iz zidu, zaradi grdega pogleda, zaradi napačne besedice, itd. Skratka, vas je bila sprta in odvetniki so dobiti delo, reporter pa se v tisti vasi ni vec pojavil.
Nekaj podobnega sem snemal v Ajdovščini pred dnevom žena. S tamkajšnjo psihologinjo sva se dogovorila, da bom snemal po tovarnah in postavil delavkam in delavcem enako vprašanje »Kdo v hiši največ dela?« Moški so biti prepričani, da so to oni, ženske pa so jim zvečine pritrjevale. Značilen je bil odgovor delavke, da pride njen mož iz službe tako zgaran, da se mora po jedi vedno spočiti. O svoji utrujenosti ni govorila.
Spominjam se tudi reportaže iz tedaj znanega najglobljega brezna v državi, brezna Jazben na Banjški planoti, ki naj bi bilo po tedanjih podatkih globoko približno 500 metrov. S seboj sem imel baterijski magnetofon, ki smo ga tedaj imenovali zeleni mlinček. Pogon je imel na vzmet, električni del pa baterije. Mehanski del je bilo treba navijati, kot nekdaj gramofon. Tri dni sem bil z magnetofonom v breznu in ves Cas sem ga nosil v nahrbtniku. Da bi ga zaščitil pred udarci, sem slekel trenirko in ga zavil vanjo. Zeblo me je kar precej, toda magnetofon je preživel, pa tudi posnetki so biti kar dobri. Jaz pa sem po prihodu na svetlo po treh dneh nenavadnega dela zaspal in šele po nekaj urah me je prebudil dež, ki se je ulil na zasilno ležišče pod milim nebom.
Bogdan Tome
Nisem štela, koliko jih je bilo, ki so mi rekli »delali smo vse«, a dozdeva se mi, da prav vsi, ki sem jih srečala v zadnjih mesecih, odkar brskamo po petdesetih letih radijske zgodovine. Zgodba o uspehu, v kateri se neizkušeni druščini ljudi vsakovrstnih, še najmanj radijskih poklicev, saj tedaj še radijskih aparatov ni bilo, niti sanjalo ni, da bodo v poldrugem desetletju dobili vec milijonski avditorij na drugi strani meje. In da jim bo taisti podelil naziv »terza radio«.
Stara radijska hiša, obnemogla palača Tarsia (danes prenovljen sedež Primorskih novic), bi lahko povedali zgodh za knjigo, mislim, da bolj veselih kot žalostnih, saj ni bila le radijski dom, temveč dom v pravem pomenu besede. Radijci so prihajali in odhajali, stanovanj ni bilo in mnogi so za daljši ali krajši Cas našli streho nad glavo kar na Radiu. Temu nenavadnemu prehodnemu domovanju so pravili Tibet, ker je bilo Cisto na vrhu zgradbe, na podstrehi. Oskar Venturini je od nekje privlekel kartonaste škatle, iz njih so narediti bokse in vanje namestili kakšnih trideset slamaric. »V hiši je bila ena sama Spina«, pravi Angel Bertok, »vCasih pa smo se umivali z vodo iz steklenice«. Sredi vroCega poletja se je preselil na streho in prespal prislonjen ob dimnik. S Tomom Škarjo sta si zaradi vzornega vzdrževanja svojega boksa nekoč prislužila celo posebno priznanje. Spodaj je bila menza, med enim in drugim opravilom pa so na dvorišču igrali odbojko. Tudi za to so našli Cas. Radijska hiša je bila njihova 24 ur na dan, umike pa je tako ali tako krojilo delo, ki ga je bilo ob celodnevnih trijezičnih programih vedno dovolj in preveC. Ko so pozno zvečer konCali z oddajanjem, je prišlo na vrsto »vzdrževanje« in komaj so se aparati ohladili, jih je bilo treba zgodaj zjutraj prižgati za nov dan.
Bognedaj, da bi kdo zaspal. Šefi so bili strogi in zamudnike je zjutraj Čakala »Cma maša«. Bruno Škerla-vaj se spominja, da je za osem zamujenih minut (edi-nikrat v svoji dolgoletni radijski karieri) dobil odločbo o kazni - pet odstotnem odbitku plaCe. Hrani je še danes. Tomo je nekoC v studio splezal kar iz sosednje zgradbe, ker je zaspal hišnik. Pripetljaja spikerja, ki je zaspal in v pižami tekel v službo, za njim pa tehnik v beli halji, ki ga je šel zbudit, pa se spomnijo vsi, saj je v Kopru krožila kot zgodba o pobeglem bolniku, ki ga je lovil zdravnik. Ob vseh teh zgodbah me prav presune občutek odgovornosti in neverjetna solidarnost teh naših pionirjev, ki so prišli dežurat kot rezerva, v skrbi, da bi kolega s Škofij, ki se je na delo vozil s kolesom, zaradi objektivnih težav ne uspel priti pravočasno. Bei tempi passati!
Se nihCe mi doslej ni rekel, da mu ni bilo lepo. Slavko Fras, v Koper je prišel z Brankom Hoffinanom in je bil med mnogimi, ki so se zvrstili v redakciji slovenskega programa, se v svoji dolgoletni novinarski in uredniški karieri koprskega obdobja spominja kot najlepšega leta v svojem življenju. Tudi tega, da je v Glasbi po željah večkrat odpel kakšno Zeljo, ker ni bilo plošCe. Zidano marelo, na primer. Takšnih »Zidanih marel«, pa »Žogic marogic« in drugih otroških pesmi je bilo še nic koliko, dokler se studio ni opremil z magnetofoni, diskoteka pa vsaj z malo veC kot skromno zbirko plošč prvih let. Tončka Ventinova, ki se spominja razkošja, da je v Kopru po vojni prvi beli kruh in krofe v tedanji Loži, kamor so zahajali radijci, je od enih do drugih poročil zapela marsikatero
otroško pesem, ne da bi jo v njej prepoznati kot bralko.
Navdušenci, Mario Abram sprva pomočnik direktorja italijanskega programa in kasneje direktor, jim pravi »garači in dobri ljudje«, so v živo poleg informativnih oddaj, ki so bile zaradi političnih okoliščin deležne velike skrbi (informacije so po Čudežno vzpostavljenih zvezah dobivali ne le od Tanjuga, temveč od nemške Fpa, Associated press, Anse, lastne prisluškovalne službe in jih primerjali in komentirali), poskrbeli še za vrsto oddaj namenjenih poslušalcem vseh starosti in poklicev. Vsak teden so v živo zmogli literarno oddajo, ki je posegala v domačo in svetovno književnost, veseli sobotni veCer z obilno mero satire in humorja, nedeljsko dramatizirano pravljico in elitno radijsko igro. V obeh jezikih. Pred mikrofonom so se vrstila znana imena slovenskega gledališča iz Trsta in italijanskega gledališča z Reke. Radio je imel celo svojo dramsko skupino pod vodstvom režiserja Igorja Pelana in polpoklicni mešani zbor, ki ga je za Vladimirjem Lovcem vodil Miran Hasl. Za dramski program so imeli kvečjemu tri vaje, zbor je vadil večkrat na teden.
Predstavljajte si, da v svojo srednje veliko dnevno sobo spravite zbor in orkester. Ko ta dva odigrata in odpojeta svoje, ju v najkrajšem možnem Času spravite ven. Medtem nekdo v sobi prebere poročila in napoved radijske igre. V dnevni sobi je že kakšen ducat ljudi, ki vam uprizori igro. Nakar zavrtite eno redkih plošC na starih obratih, ki jo je hitro konec. Spet nekdo govori, potem se studio spet napolni in tako naprej, vsak dan znova. Naj me vrag, Ce za kaj takega ob vsem, kar imamo na voljo, ne bi rabili vsaj nekaj logističnih ekspertov in več kot eno živo vajo.
Tako je bilo pred nekaj manj kot 50 leti.
Ob vsem, kar so skusili in naredili, je malo manjkalo, da bi Radia Koper - pod tem nazivom je začel delati oktobra 1954 - ne ukinili. Razlogov, ki so mu dali življenje, ni bilo več. Tako so vsaj mislili v Ljubljani, ki ji je posebej formalno pripadal. V Kopru, kjer so vsa leta delali, ne da bi se spraševali, kaj bo prinesel naslednji dan in ki se jim je zdelo, da je Radio postal nekaj samo po sebi umevnega, nic vec politična agentura, temveč postaja, ki jo imajo radi predvsem poslušalci, so se nasloniti na to naklonjenost in uspeli.
Čudna druščina je dobila potrditev, da misli in dela prav. In kdo ve, Ce se za začetek reševanja nemogočih prostorskih razmer vsaj malo nima zahvaliti dejstvu, da je Bojana Kardelja, direktorja, ki je prevzel hišno krmilo konec petdesetih let, na poti na Brione nekoC obiskal slavni brat Edvard in da je tistega dne grozno deževalo, kapljalo s stropa njegove pi-' same v lavorje, ki so jih nastavili nadležnemu dežju. Poleg nesporne priljubljenosti - v začetku šestdesetih let se je število poslušalcev na drugi strani meje po zaslugi močnejših oddajnikov približalo milijonu -bo kar držalo to, da jih je v novo hišo počasi, a zanesljivo pripeljalo dejstvo, da so vstopili v jugoslovan-„ski radijski »pool«, ki je pripravljal manjšinske programe in bil celo vzorčni primer. To pa je že druga zgodba tako kot dejstvo, da si je tudi na tej strani meje z velikimi napori in po zaslugi prizadevnih reporterjev, ki so Primorsko obdelovati po dolgem in počez, prislužili naziv domačega radia.
Neva Zajc
NAŠI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIšEJIO
V četrtek, 11. marca smo sli na celodnevni izlet v Marano Lagunare.
Do Marana Lagunare smo se peljali z avtobusom. Tu nas je Čakal vodic. Pokazal nam je razne diapozitive. Nato smo si ogledali tudi labode, race in druge vrste priCev. Potem smo se popeljali po laguni z motorno ladjo. Opazovali smo razne galebe, Črne liske, rumenonoge galebe, rjavega luna, mokaša...
Dospeli smo do malega otočka, kjer smo zagledali lep »cason«. Vstopili smo in pomakali. Kapetan ladje nam je pripovedoval, kako je bilo nekoč v Maranu.
Cas je hitro minil, vrnili smo se na ladjo in se odpeljali proti avtobusu.
Ta izlet je bil zelo lep in vsi smo se zabavali.
Učenci 4. in 5. r COS »Stanka Grudna« Sempolaj
Ptice Maranske lagune
Najpogostejše živali, ki živijo v maranski laguni so raznovrstne ptice. Seveda življenje vseh teh ptic je tesno povezano z lagunskimi značilnostmi. Tu se nameC slana morska voda in sladka oziroma neslana reCna voda mešata. Zemljišče je blatno, močvirnato in rastline s svojimi koreninicami preprečujejo, da bi morje odplavilo pesek in zemljo-Med trsjem si torej najdejo hrano, zavetje in gnezdijo maslednje ptice: labodi, race mlakarice, dolgo-repke in žlicarice, pobrežniki, Čaplje, ponirki, kormorani, morske srake, brkate sinice, rjavi luni, črne liske ter seveda galebi. Nekatere od teh so se prilagodile na okolje tako, da imajo hoduljaste noge, s katerimi bredejo po vodah. Drugi pa so se prilagodili tako, da imajo posebne ostre kljune, s katerimi si isceno hrano. Skoraj vce te priče zvalijo jajca take barve, ki se z lahkoto mimetizirajo z okoljem tako, da so na varnem pred plenilci.
COS »Stanka Grudna« Sempolaj
V laguni živi in gnezdi veliko ptic.
Nekatere gnezdijo med trstičjem.
Po laguni smo se vozili z barko. Videli smo izliv reke Stella.
Tipična lagunska koča »CASON«. Zgrajena iz lesa in trstičja.
	Na
Ifti / y 1	blatnih
	površinah
	rasejo
	trstike.
Cason je preprosto
opremljen. Ogreli in kosili smo ob toplem ognjišču.
S trstikami ribiči pokrijejo casone.
Limonium uspeva v slani vodi. V poletnem času obarva lagunsko površino.
./ fc o ! f o
Maranska laguna se nahaja med reko Sočo in reko Tilmentom.
V Maransko laguno se izliva reka Stella. Vodna gladina se spreminja zaradi plime in oseke.
1. in 2. razred OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine
Nedelja, 11. aprila 1999
NEDELJSKE TEME
PIŠEJO
NAŠI
OTROCI
Naš uvodnik
Dijaki nižje srednje Sole Ivana Trinka iz Doberdoba smo 9-2.1999 v spremstvu Profesorjev Massi, Luis, Kodrič, Leopoli sli na izlet na Trbiž, i°Cneje v Rute. Odhod izpred šole je bil ob 7-30. Med potjo smo Se ustavili v naravoslovnem muzeju da bi si tam ogledali stalno razstavo, ki nam je Prikazala rastlinstvo in živalstvo v Trbiških gozdovih. Občudovali smo razne mogočne Zi-^ali (medveda, jastreba itd.) Od tam smo °dpotovali in kmalu dospeli na Trbiž, od koder smo se odpravili peg v tri kilometre oddaljeno šolo za dresi-ranje psov v Rutah. Tu smo se lahko preizkusili tudi v vožnji sani, ki so jih vlekli psi. To lopo izkušnjo smo dokumentirali v sledečih člankih.
Sara Visintin 1. razred
Huskyju pozimi ni mraz
l^asi reporterji so zabeležili tudi pogovor med domačim psom in psom husky.
1-kP. : Dober dan, kaj te ne zebe? ^eš, Čeprav imam dolgo dlako, ^aene zelo zebe.
Dusky: Kaj bi me zeblo! Jaz sem tu doma, pa nimam toplega kožuha. kkP.: Nisem vedel, da si tu doma! laz sem iz južnih krajev. ldusky: Jaz pa iz severnih! Tam Poznamo samo led in sneg.
P-P.: Pri nas pa greje toplo sonce lo razveseljujejo nas štiri letni Ca-sl-: jesen, zima, pomlad in poletje. ldusky: Kaj pa torej delaš tukaj? Vem, da si me prišel obiskat, a raje pojdi domov, da ne zmrzneš. D'P. : No prav, domov bom šel, ti Se pa lepo imej!
Pogovor je zabeležila Rossana Heric 1. razred
IšCete cist in prijeten kraj za ^ase počitnice? Morda bi radi Poživeli nekaj dni sredi narave in ^ed živalmi v tihem gozdu?
Ptite so najboljši kraj za vaše Počitnice. Nahajajo se blizu Tr-lža, oddaljene komaj 3 km od °nesnaženega mesta. Rute vam Poleg tišine in miru nudijo tudi Priložnost, da se preizkusite na le-Senih saneh, ki jih vlečejo psi.
Agencija Jari & Luca
_	1. razred
Husky naj teče
Ko smo se odpravili na enodnevni šolski izlet v Rute, smo ob zabavi in igri imeli tudi priložnost izjemnega inteervjuja s psi, ki vsak dan, vpreženi v sani, vlečejo turiste. Intervju objavljamo v celoti.
Vam je všeč Vaše delo?
Seveda! Vedeti morate namreč, da potrebujemo dnevni sprehod. Brez teka bi bilo naše življenje res bedno.
Ali ni prenaporno vleči ljudi po snegu toliko časa?
Ne, ni! Dobro vemo pa, da se to ljudem zdi precej čudno.
Ali se gospodarji obnašajo pravično do vas?
Občutek imam, da ravnajo z nami lepo, še posebno zato, ker nas imajo radi. Tudi mi jih imamo radi.
Ali se je kdaj zgodilo, da so se gospodarji razjezili na vas?
Da, vendar se to zgodi redkokdaj. Razjezijo se le ko jih ne ubogamo.
Imate kakšno posebno željo?
Mmm, radi bi gospodarju omogočili čim večje število zmag na tekmovanjih.
O katerih zmagah govorite?
Vsako leto sodelujemo na tekmah vleke sani. Sodelovali smo celo na sloviti Idita-road v Aljaski.
Hvala za pogovor in nasvidenje.
Hov, hov!!
Pogovarjala se je Ivana černic 1. razred
PSI SO NAS VLEKLI
Vsi dijaki smo se dali v vrsto in nestrpno čakali na naš trenutek Mene je obšla nepopisna vznemirjenost Bala sem se, ker se mi je zdelo, da nisem prav dobro razumela vseh navodil, ki nam jih je posredoval gospodar psov. Predno sem stopila na sanke; sem se približala obema huskyjena, kot mi je priporočil dreser, in ju pobožala, da bi me spoznala. Potem pa sem zbrala ves svoj pogum, previdno dala obe nogi na sani, zaklicala “haik” in Laik in Landon, tako sta se imenovala psa, sta kot blisk švignila po snegu. Pod stopalom pa sem imela neke vrste preprogo, ki je delovala kot zavora. Z nogo sem pritisnila nanjo in psa sta takoj razumela, da morata nekoliko počasneje, če sem hotela, da sta zavila na desno, stem se s trupom nagnila na desno, sicer pa obratno Laik in Landon sta zelo dobro poznala progo in sta me brez vsakršnih težav pripeljala do cilja. Predno sem se poslovila od svojih prijateljev psov, sem se jima še enkrat približala Ponovno, tokrat s srcem polnim hvaležnosti, sem ju pobožala, saj sta mi dala moždst, da sem doživela res enkratno in izredno zanimivo izkušnjo.
Sara Lavrenčič 2. Razred
Utrinki z izleta
V torek, 8. februarja, smo se vsi dijaki nižje srednje šole iz Doberdoba udeležili izleta na sneg v Rute, to je vas v bližini Trbiža, da bi si ogledali šolo za dresiranje psov za vleko. Zbrali smo se pred doberdobsko cerkvijo in ob 7. 30 smo že sedeli na udobnih sedežih avtobusa. Med potjo je bilo še kar živahno. Poslušali smo kasete in se pogovarjali. Ko smo za seboj zapustili Videm in njegovo okolico, smo se nekateri od nas zastrmeli v slikovito pokrajino, ki se je razprostirala pred nami. Mogočne gore z zasneženimi vrhovi so se dvigale visoko proti nebu Zdelo se je, kot da bi se dotikale njegovih sinjih višav. Pogled nanje je prevzel skoraj vse moje misli. Razmišljala sem o ljudeh, ki prebivajo na njihovih pobočjih, o mogočnosti človeka, ki je lahko med temi velikani zgradil ceste in železnice.
Tako sem bila zatopljena v svoje misli, da se sploh nisem zavedela, da smo dospeli do cilja. Presrečna sem stopala po snegu. Kmalu pa sem se znašla pred prvo težavo. Pred seboj sem opazila dolgo, ledeno strmino. Vsa zasopla sem dosegla njen vrh. A ni mi bilo mar za napor. Tu je bilo res čudovito, saj je začelo tudi snežiti. Nežne snežinke so padale z neba in veter jih je rahlo pozibaval, da so se zdele kot majhni, beli metulji. Iz teh sanj me je prebudilo lajanje. Prav blizu mene so bili psi husky. Stekla sem k njim in ugotovila, da jih je bilo vsega skupaj štirinajst. Bili so vpreženi k sankam. Domnevala sem, da so čakali na nas, in res prav tako je bilo. Prav oni bi nas popeljali na saneh po progi dolgi nekaj kilometrov; tako nam je povedal njihov dreser, ki nam je dal tudi nekaj navodil, predno smo stopili na sanke.
Kristina Frandolič 2. razred
Gazili smo v snegu
(Kronika pustolovščine)
V Rutah je snežilo in naše čepice so bile prekrite z nežno-belim snegom. V eni uri ga je zapadlo toliko, da celo ceste ni bilo več mogoče razpoznati.
S prijatelji sem se odpravila na bližnji griček, ki je bil popolnoma zasnežen. Mestoma sem v snegu gazila do kolen. Navdušenja nam ni manjkalo, saj smo se med potjo tudi kepali. Nekateri so se celo metali na tla in sneg jim je pobelil lase, napolnil rokavice, čevlje itd. Ko smo se vsi mokri vrnili nazaj, so se profesorji do dobra začudili.
Ko smo se vračali na avtobus, je sneg močno naletaval. Vidljivost se je zelo zmanjšala. Znašli smo se v pravem snežnem metežu, zato so nekateri odprli dežnike. Cesta je bila popolnoma prekrita s snegom, ki je zaradi mrazu poledenel. To nam je povzročilo ne malo preglavic. Marsikomu se je namreč zdrsnilo in padel je na tla, kot je dolg in širok. Na nevarnejših točkah smo se celo držali za
roke. Kljub temu
Spoznali smo tudi pasji jezik
Gee (Dzi)- desno Hike - štartaj Haa - levo VVhaa - ustavi se Easy - poCasi
Pridite v Rute!
Pot, ki vodi iz vasice do dresirne šole za vleko s sanmi, je prijetna, saj se boste med potjo naužili svežega gozdnega zraku. Tam vas bo pričakal »muscher« Ararad, s huskyji. Preživeli boste enkratno izkušnjo na saneh.
Martina Giovanninl & C.
1. razred
nas težave in "nevarnosti” niso prestrašile in kepanje se je nadaljevalo. Po dobri uri hoje smo izmučeni stopili na avtobus.
Petra Devetak 1. razred
V Sovodnjah je 40 let deloval župan Josip Kodermac
V	Sovodnjah so pred 1. svetovno vojno imeli pet županov. Po vrsti so to bili industrijalec vitez Gaudenzio Toši, podjetnik Josip Pavletič, trgovec in gostilničar Josip Kodermac, veleposestnik baron Leonard Bianchi in kmet Franc Tomšič. Za Tomšičem je krmilo občine ponovno prevzel Josip Kodermac. V spominu naj starejših Sovodenjcev je ostal, seveda po ustnem izročilu, predvsem Josip Kodermac. Tudi zato, ker je časovno najbtižji, kajti vodil je sovodenj-sko županstvo tik pred 1. svetovno vojno, med njo v begunstvu, po njej županova! Se dve leti, za časa itabjanske uprave. Tudi baron Bianchi je ostal v spominu starejših domačinov, ki so o njem čuti od svojih stareSev. Malokdo se spominja na ostale tri.
Vitez Gaudenzio Toši je bil prvi, ki je zgradil tovarno v krajih ob spodnjem toku Vipave. Prišel je takoj po francoski zasedbi iz Lombardije. Postavil je strojamo koz v Skrljah. Te so bile takrat oddaljene od naselja So-vodnje in so bile posebej označene na zemljevidu. S svojimi izdelki je Toši zaslovel daleč naokoli, priznanje je dobil tudi na avstrijski gospodarski razstavi na Dunaju. V Mirnu so šele takrat postavljali strojame kož in prva podjetja za izdelavo čevljev. Bil je največji podjetnik v teh krajih in prav zaradi tega je bil izvoljen za Zupana v Mirnu takoj, ko so bile ustanovljene nove občine sredi prejšnjega stoletja. Sovodnje, Rubije, Gabrje, Peč, Rupa, Vrtoče, Orehovlje in Bilje so bili kraji leta 1850 vključeni v občino Miren.
Ljudje v Biljah in v Sovodnjah so bili nezadovoljni s tako veliko občino. Nezadovoljni so biti tudi v Mtimu, ker je bil župan od drugod, tj iz Sovodenj. Velika občina Miren je bila kmalu razkosana, ustanovljena je bila občina Sovodnje. Najprej je to bila neka čudna ozemeljska tvorba. Vanjo so sodile bodisi vasi, ki so v njej tudi danes (razen Rupe in Vrha), bodisi Bilje, Orehovlje in Vrtoče. Biljenci in sosedje so morali skozi Miren, da so lahko prišli v Sovodnje. Taksna upravna ureditev je bila do sredine osemdesetih let, ko je bila ustanovljena občina Bilje.
V	ozemeljsko zaokroženi občini Sovodnje (izjemoma so v njej ostale Vrtoče) je bil za prvega župana izvoljen Gaudenzio Toši. Nekaj let kasneje, tj. leta 1872, je baron Leonard Bianchi kupil graščino v Rubijah. Prejšnji lastniki so hib grofje Co-ronini. Baron je hotel tudi drugače izstopati in kandidiral za Zupana, a kljub predvolilnem dobrikanju volilcem, mu je spodletel poskus. Na krmilu občine je ostal Toši. »eprav je bil italijanske narodnosti, je na občini uradoval slovensko, Se zlasti po zaslugi Ivana Benka. Ta je bil učitelj na sovodenjski ljudski Soli. Prevzel je tudi tajniško skrb na občini in uvedel popolno slovensko uradovanje, ne le v stikih z občani, marveč tudi v korespondenci z deželno in državno oblastjo.
Po več kot petnajstekem županovanju Tosija je bil za prvega občana izvoljen podjetnik Josip Pavletič. Bil je doma v Gabrjah, lastnik večjega posestva. Bil je zelo znan v vsej Goriški deželi. Imel je v zakupu vzdrževanje vseh deželnih cest od Bovca do Devina. V Sovodnjah je županova! Sest let, tj. dve mandatni do-
bi. Konec osemdesetih let je dal pobudo, da bi v Gabrjah zgraditi poslopje ljudske Sole, kar je tudi izvedel.
Pavletiču je na čelu občine sledil Josip Kodermac. Rodil se je v Pevmi. Bil je zelo nadarjen in zato ni ostal na takrat revni očetovi kmetiji. Imel je trgovsko žilico. Trgoval je s konji in zaslužil veliko denarja. Kot ženo si je izvolil Sovodenjko Marijo Batistič in se priselil v Sovodnje. Kupil je nekaj hiš okrog cerkve. Tam ni bila speljana široka cesta v smeri Gorice, kakršno poznamo dandanes. Okrog cerkve, v takoimenovani Gasi, je bilo kasnih petnajst hiš Hiše so skoraj obkrožale cerkev v obliki konjske podkve.
V eni teh hiš je Kodermac odprl trgovino jestvin, pekarno in gostilno, nekaj let kasneje tudi mesnico. V Sovodnjah so bile Se nekatere druge gostilne in nekaj drugih manjših trgovin. Največ uspeha je imel Kodermac. Postal je najbolj ugledna oseba v občini in zato so ga na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja izvolili za župana.
Za volitve v Avstriji je veljal za današnje pojem čuden in kompliciran sistem. Voliti so samo moški starejši od 24 let. Volilo se je v takoimenovanih kurijah ati razredih. Votivni zbor je bil razdeljen v tri razrede. Kdor je plačal več davkov je imel večjo votivno težo. V prvem razredu je bilo bolj malo volivcev, v drugem nekaj več, v tretjem pa masa volivcev. Iz vsakega razreda je bilo izvoljen šest starešin (tako sta takrat nazivati občinske svetovalce). Josip Kodermac je bil vodja takoimenovane liberalne stranke. Na več zaporednih volitvah je gladko zmagal v prvi in drugi kuriji. Njegovi možje so bili v večini v občinskem sta-rešintvu. Privržence je imel tudi v tretjem razredu. V ožjem odboru je imel med podžupani (taksen je bil naziv članov ožjega odbora) tudi bivša župana Tosija in Pavletiča. Josip Kodermac je Zupanoval več mandatnih dob tja do prvih let novega stoletja. V Sovodnjah niso imeti županstva. Občinska pisarna je bila v pritlični sobi šolske stavbe, tajniške posle je opravljal učitelj Benko. Seje starešinstva so največkrat bile v posebni sobi njegove gostilne.
Med prebivalci so bili spori zelo pogosti. Politična občina Sovodnje je bila razdeljena v več
katastrskih občin. V sovodenjski so bila občinska zemljišča ob Soči še vedno skupna last. Uporabljalo jih je več kot sto domačinov, ki so biti vsi iz te katastrske občine. Večkrat so hoteli, da bi jim občina dala to zemljo v zasebno last, kot so narediti v več drugih občinah.Tega v Sovodnjah niso narediti. Za uporabo zemljišč so kmetje plačevali najemnino. Denar je pobiral Gospodarski svet. To je bil pomožni organ občinskega sveta, ki so ga volili prebivalci katastrske občine. Danes bi rekli, da je to nekakšna občinska ustanova. Potem ko so denar od najemnine porabiti za stroške in tudi v cerkvene namene, kar so kasneje deželni knjigovodje osporavali, so čisti dobiček dati v občinsko blagajno. To je znašalo približno tisoč kron na leto. Zaradi tega so biti prebivalci katastrske občine Sovodnje oproščeni plačevanja dodatnih davkov za kritje občinskega primanjklaja. Tisti v drugih katastrskih občinah pa so morati plačevati dodatni davek. Taksni so biti avstrijski zakoni.
Proti Kodermacu in njegovim sodelavcerti so biti zelo kritični pristaši klerikalne stranke, ki sta jih vodila duhovnika v Sovodnjah in v Gabrjah. Z njimi je potegnil tudi baron Bianchi. Hotel je postati župan. Ni pozabil, da mu mu sovodenjski veljaki oemogočiti izvolitev na začetku osemdesetih let. V tem času je dal pobudo za ustanovitev veteranskega društva. Pred cerkvijo je dal postaviti spomenik na čast 400-letnice pridružitve Goriške grofije državi Habsburžanov.
Na začetku 20. stoletja je prišlo do volilne povezave med klerikalno stranko in baronom. Klerikalci so izvoliti vseh šest svetovalcev v tretji kuriji in nekatere v drugi. Baron Bianchi je dodal svoj glas in tiste še nekaterih drugih v prvi in drugi kuriji in bil izvoljen za župana. Liberalci so bili izrinjeni iz upravljanja občine. Baron Leonard Bianchi je bil močna osebnost, zato so nasprotniki klerikalno stranko označevali kot “baronovo stranko”. Ker je slovensko znal le pasivno si je dal pošiljati na županstvo iz Trsta italijansko verzijo uradnega tista, medtem ko so prej dobivati le slovensko. Bianchiju ni bilo všeč, da bi kot župan uradoval v pritlični sobi šolske stavbe in je zato dal izglasovati predlog o izgradnji občinskega doma. Svojo pobudo je iz-
peljal, kljub opoziciji nekaterih, ki so tožiti, da bo posojilo najeto za dom bremenilo davkoplačevalce za poldrugo desetletje. Stavba je bila podrta med 1; svetovno vojno, po njej obnovljena, služi za potrebe županstva Se danes. Prišlo pa je do zapetljajev. Gradbeni mojster Stepančič iz Renč je po nalogu barona naredil načrt za županstvo in predračun zanj, tj. 20.000 kron. Najeli so posojilo, po končani gradnji so ugotoviti, da je stavba stala nekaj več kot 28.000 kron. Nastal je spor, zadeve so romale na sodnijo, ugladile so se, ko je Bianchi, ki ni bil več župan, od svojega primaknil 5.000 kron.
Leta 1908 so na volitvah spet zmagali liberalci. Za župana je bil izvoljen Franc Tomšič, ob strani so mu stali liberalni prvaki, v prvi vrsti Josip Kodermac. Franc Tomšič je bil dvakrat zapored izvoljen za župana. Občinski računi pa niso biti točno zapisani Se iz prejšnjega stoletja, ko so biti na čelu občine drugi ljudje, zato se je Tomšič znašel v težavah. Namestništvo v Trstu je razpustilo občinski svet, iz Deželne uprave v Gorici so poslali komisarja. Deželni knjigovodje so imeti veliko dela. Račune so spraviti v red, pa če-
prav jim ni uspelo ugotoviti kdaj in zakaj je prišlo do nerednega knjigovodstva. Pregledati so tudi račune Gospodarskega sveta in, opirajoč se na zakonodajo, biti mnenja, da ne bi biti ti dati denarja za postavitev kapelice, za izgradnjo župnišča in za druge prispevke domači cerkvi. Denar, ki so ga v Gospodarskem svetu dobili od najemnin občinskih zemljišč, je bil namreč občinski in z njim bi bila lahko razpolagala le občina.
Komisarska uprava je trajala eno leto. Spomladi 1914 so spet bile volitve in Josip Kodermac je bil Se enkrat izvoljen za župana. Njegovo ponovno županovanje ni bilo lahko. Ko je prišlo do vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko, so se Sovodenjci morati umakniti v zaledje. Italijanske čete so že v prvih dneh vojne prišle na desni breg Soče, prav nasproti So-vodnjam. Tu so Avstrijci izkopati jarke. Italijanske čete so prišle tudi čez Sočo, zavzele Zagraj, ZdravSčine in Petovlje, ter pričele naskakovati Kras, ki so ga branile avstro-ogrske čete.
V prvih dneh vojne se je župan Kodermac umaknil v Bilje. Tja je spravil tudi občinsko pisarno. Državne obveznice, ki so bile last občine, je dal v varstvo Deželnemu odboru, ki se je takrat umaknil na Dunaj. V prvih dneh vojne so tisti Sovodenjci, ki so se biti umakniti v Bilje, Miren, Renče in druge sosedne kraje, prihajati na svoje domove in obdelovati njive. Za to so potrebovati posebna dovoljenja, ki jih je izdajala avstro-ogrska vojska. Tega je bilo kmalu konec, kajti Italijani so na desni breg Soče pripeljali svoje topove, s katerimi so obstreljevati kraje na levem bregu Soče. V Sovodnjah so ostali samo vojaki.
Zupan Kodermac se je umaknil v Ljubljano, s seboj je odnesel tudi dokumentacijo občinske uprave. Enako so naredili tudi drugi župani iz Brd, s Krasa, iz goriske kotline in zgornje soške doline, ki so se morali izseliti v notranjost države. Svoj županski posel je Kodermac opravljal vso vojno dobo. Delovanje je bilo omejeno na pismene stike s so-vodenjskimi občani, na izdajanje osebnih dokumentov, na vodenje matičnih knjig in s tem
evidentiranjem rojstev, porok in smrti. Tudi vojaška oblast mu je posredovala podatke o padlih vojakih iz občine.
2e kmalu po Kobaridu so se Sovodenjci pričeli vračati na svoje domove, ki so biti v glav-nem porušeni oziroma poškodovani. Naseliti so se v italijanskih vojaških barakah. Zupan Josip Kodermac se je vrnil 15. aprila 1918. Deželni oblasti v Gorici je pošiljal poročila o številu Sovodenjcev, ki so se že vrniti iz begunstva, o poškodovanih hišah, o potrebah po živini in živežu-Avstrijska vlada je županom dala nekaj glav goveje živine in svinj, nudila je semena. Vse to je sovodenjski župan razdelil občanom. Pritoževal se je, ker ni prihajalo dovolj pomoči in tudi ker vojaško poveljstvo ni hotelo pustiti domov vojakov, ki bi lahko pomagali pri obnovitvenih delih.
Po prihodu italijanske vojske v novembru 1918 je župan Kodermac ostal na svojem vodilnem mestu v občini. Italijani so župane v glavnem potrditi, ptj" nekod so imenovati svoje komisarje. Tudi v času nove uprave je Kodermac naslavljal na oblasti zahteve po pomoči in pošiljal v Gorico podatke o stanju v Sovodnjah.
Kljub vojni in vsemu, kar je bilo z njo v zvezi, so se nadaljevati predvojni prepiri med klerikalci in liberalci. 25. marca 1920 je večja skupina Sovodenjcev poslala zastopniku italijanske vlade v Gorici zahtevo p° odstavitvi župana Kodermaca in predlagala svojega župana ter odbornike. Podpisniki so pripa' dati predvojni klerikalni stranki-Prvi podpisnik je bil Franc Rojec, ki se je tudi sam ponudil za župana. Italijanski komisar v Gorici Gottardi ni hotel kar tako odstaviti starega župana. Josip Kodermac je imel že skoraj let. Poklical ga je na razgovor in ga pozval, naj sam odstopi- Dal mu je nekaj časa, da je uredil ž:e začete najnujnejše stvari na občini. Stari župan je bil utrujen m tudi razočaran.
17. julija 1920 je civilni komisar v Trstu Crispo Moncada sprejel Kodermačevo odpove ter imenoval vladnega komisar) v sovodenjski občini. Franc Rojec je bil imenovan za konu sarja. Z njim so biti imenovam še člani ožjega odbora. Le neka teri med njimi so biti tisti, ki ^ se sami predlagali v pismu ^ zahtevo po Kodermacev! ods n
ja ie
vitivi. Funkcijo komisar) Rojec vršil poldrugo leto, občinskih volitev sporni3
1922, ko je bil za župana deI^°et_ ratično izvoljen gradbeni pom nik Josip Cearo. Ta je občino v dil do konca leta 1927, naj]3 kot župan, potem pa, v prvih tih Mussolinijevega vladan) kot podesta. Konec leta 192 J bila sovodenjska občina ukini na ter priključena Mirnu.	, g
Leta 1920 je torej preneh politična aktivnost Josipa K° . maca. Bil je eden najbolj i21"^ tih protagonistov življenja v vodnjah celih štirideset let-	.
Marko VValtntsc
Na slikah; zgoraj sovodei I ski župan Josip Kodermac, $ višji v zadnji vrsti, s , svojo družino (slika je las Ferlat);
'"“St«
Sovodnjah pred Kodel® . j hitin fcliVn hranilo V VO)
slevo italijanski boh—^ceV0
hišo (sliko hranijo bolnici v Vidmu).
Hlr~DEVm - NABREŽINA
Regulacijski načrt naj se približa kmetom
Srečanje z županom
Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev sta v zvezi z regulacijskim načrtom ponovno dali pobudo za srečanje z županom občine Devin Nabrežina Marinom Voccijem. Sestanek je bil na sedežu občinske uprave, Številni delegaciji stanovskih organizacij pa sta vodila jajnik KZ Edi Bukavec in predsednik ZNO Dimitrij Žbogar.
V zvezi z novim regulacijskim načrtom občine je bilo doslej že vec srečanj in zlasti kmetje so imeli in še imajo nanj vrsto kritičnih pripomb. Urbanistični nstrument pa bo v kratkem prešel v sklepno fazo glasovanja v občinskem svetu.
Kot je znano, je regulacijski naCrt sprejela že Prejšnja uprava, sedanja Pa si je prevzela nalogo, da ob množici ugovorov (zlasti kmečkih organizacij) uvede nekatere bistvene spremembe. Dejstvo je tudi, da je sedanja uprava, zato da bi prišla naproti potrebam kmetijskega sektorja, tudi sama vložila k prvotnemu načrtu veC samou-govorov.
Stanovski organiza-oiji sta na srečanju z županom Voccijem Podčrtali pozitiven Premik s strani uprave, a sta obenem iznesli oceno, da so spremem-oo Se nezadostne. KZ In ZNO namreč menita, da v regulacijskem načrtu se vedno ni dovolj jamstev za razvoj kmetijstva, oziroma za izkoriščanje tistih ntožnosti, ki jih na tem Področju nudijo Evro-
pska skupnost ter državna in deželna zakonodaja.
Načrt je še vedno preveč prežet z enostransko filozofijo zaščite narave, kot da bi kmetijstvo predstavljalo nevarnost ogrožanja naravnega okolja. Bodisi KZ kot ZNO sta izrazili oceno, da je treba zlasti odpraviti še vedno obstoječe vinkulacije, ki možnosti razvoja kmetijstva omejujejo.
Župan Vocci je vsekakor poudaril, da je kmetijski sektor bistvene važnosti za razvoj teritorija občine, ki je poleg tega usmerjen še v obrtništvo in turizem. To pa so po županovi oceni tri osnovne smernice, ki jih vsebuje načrt. Vocci je tudi dejal, da se z nekaterimi stališči KZ ne strinja povsem, predstavniki kmetov pa so podčrtali, da so stališča organizacije povsem odraz mnenja in ocen kmetov-domacinov, ki jih KZ zastopa.
Predstavniki stanovskih organizacij so županu priporočili, naj se v zadnji fazi načrt še nadalje približa objektivnim potrebam kmetijskega sektorja, brez pogojevanja s količniki in parametri, tudi kar zadeva gospodarska poslopja. Načrt gre tudi razbremeniti več podrobnosti, ki lahko najdejo prostor v občinskem pravilniku. Predvsem pa so predstavniki Kmečke zveze in Neposrednih obdelovalcev podčrtali, da mora biti regulacijski načrt opremljen z gospodarskimi smernicami za razvoj kmetijstva.	(du)
V ISTRI, NA KRASU IN NA VIPAVSKEM
Zanimiva predavanja o vinogradništvu
Pobuda širokega obsega poteka v okviru sodelovanja med Slovenijo in Italijo
V okviru sodelovanja med Italijo in Slovenijo na področju vinogradništva in vinarstva, se v teh dneh vrstijo na vinogradniškem območju Primorske od Kopra do Brd, strokovna predavanja na obravnavano temo. Nosilec programa na strokovni ravni sta na italijanski strani fakulteti za agronomijo in enologijo videmske univerze, na slovenski strani pa novogoriški Kmetijsko-veterinaski zavod. Kmečka zveza iz Trsta (in zanjo dr. Mario Gregorič) igra pri tem sodelovanju vlogo povezovalca in tehničnega sodelavca.
Za predavanja, ki so bila doslej v Istri, na Krasu in na Vipavskem (v Brdih bodo na vrsti kasneje), vlada med vinogradniki veliko zanimanje, saj so zanimiva in na visoki kakovostni ravni.
Prof. Peterlunger z videmske univerze je na srečanjih s slovenskimi vinogradniki prikazal predvsem naslednje probleme: razne gojitvene oblike trte in pri tem s pomočjo diapozitivov najboljše in slabše strani vsake gojitvene oblike, s posebnim poudarkom na tiste, ki jih lahko uporabimo na posameznih območjih vinogradov. Poseben pomen je dal tudi gostoti sajenja trte ter poletni rezi. Pri tem je zanimivo povedati, da ni, na osnovi dolgoletnih poskusov, za razliko od dosedanjega mnenja, kakovost grozdja odvisna od gostote sajenja in vzporedno s tem od gojitvene oblike, ker se je izkazalo, da ni bistvenih razlik ter da je edini merodajni parameter obremenitev trt ter s tem pravilno Število oCes na hektar.
Zelo važna je tudi oblika zelene stene, ki jo izoblikuje trta. Pravilna višina te stene naj bi bila od 1 do 1, 20 m, širina pa
okrog 40 cm, pri tem pa mora biti istočasno pravilno razmerje med grozdi in listno površino. Razmerje naj bi bilo kvadratni meter listne površine na kilogram grozdja. Izredno važno je tudi razmerje med osvetlenimi listi in listi v senci, ki morejo biti v razmerju 3:1. Veliko pozornost posveča profesor tudi poletni rezi trte, ki mora biti opravljena ob cvetenjuu, kajti poznejša ne vpliva veC na kakovost grozdja.
Izredno zanimiva so tudi predavanja prof. Zidonija, ki so osredotočena na pomembnost zamaškov iz plutovine v enologiji. V svojih izvajanjih je opisal postopek izdelovanja plutovinastih zamaškov od odstranjevanja lubja s hrastov (quer-cus suber) pa do končnega proizvoda. Pri tem je izčrpno prikazal vse tehnologške faze in nevarnost okužbe v raznih fazah. Pridelava plutovinastih zamaškov je izredno zahtevna, tako da je trenutno na tržišču, kot dokazujejo kontrole izvršene na speciliziranih zavodih, le kakih 10 odstotkov neoporečnih zamaškov, 20 odstotkov z lažjimi napakami, preostalih 70 odstotkov pa z večjimi napakami. Zaradi tega se številni proizvajalci vin, predvsem v anglofonskih državah, kot sta ZDA in Kanada, usmerjajo na plastične zamaške. Tudi v Italiji je že precej vinogradnikov, ki gredo na to pot. Glede na to, da stane neoporečni oz. zajamčeni zamašek iz plutovine 1.000 lir, ga bodo v bodoCe uporabljali le za vina izredne kakovosti. Za ostala vina bo uporaba pla-stničnih zamaškov sicer manj elegantna, bo pa tudi manj problematična od plutovinastih.	(en)


agromeccanica
Kmetijski in industrijski stroji ter rezervni deli
TRST (Aquilinia)
ul. Flavia di Aguilinia 16/A-B Tel. 040/231736
PASQUALI - ALPINA - STIHI LOMBARDINI - RUGGERINI


KORISTNI NASVETI
NOVICE
Prihodnjo nedeljo na Opčinah občni zbor Kmečke zveze
V nedeljo, 18. aprila bo na Opčinah občni zbor Kmečke zveze. Pravzaprav sta na dnevnem redu redni in izredni občni zbor, potekala pa bosta drug za drugim, ob prvem sklicu ob 9. uri, drugem pa pol ure kasneje.
ObCni zbor bo potekal pod geslom "Agenda 2000 za moCno in kakovostno kmetijstvo", kar odraža najnovejse smernice sprememb, ki se v kmetijskem sektorju usklajujejo na evropski ravni. Zato je pričakovati, da bo glavna pozornost usmerjena v pregled italijanske in evropske kmetijske politike, v katero je, seveda s svojo specifiko, vprežena tudi naša. Se zlasti je te poudarke pričakovati v predsedniškem in tajniškem poročilu, pa tudi v posegih uglednih gostov, ki so napovedali prisotnost na obenem zboru.
Prvi, izredni del zasedanja bo osredotočen na predlog za novi statut zveze, ki je pred kratkim dobila deželni značaj. Drugi del pa bo potekal po običajnem scenariju. Glede na pomen dnevnega reda, ki predvideva v prvem delu tudi prisotnost notarja, poziva vodstvo zveze vse elane k točnosti in polnoštevilni udeležbi.
Tečaj za predelovanje svinjskega mesa
Pred kakim tednom smo pisali o teCaju za predelovanje svinjskega mesa, ki je načrtovan za jesen. V zvezi s tem Kmečka zveza poziva interesente, naj se prijavijo Cimprej, ker je treba teCaj pravočasno programirati.
Prijava dohodkov
Kmečka zveza sporoča, da poteka izpolnjevanje prijav dohodkov, obrazca 730/99. Zbiranje dokumentov in izpolnjevanje poteka na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, ter na sedežih podružnic v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini. Davčni zavezanci, ki se letos nameravajo prvič poslužiti uslug, lahko pokličejo na telefonski številki 040/362941 ali 040/361389 in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 13, ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 18. ure.
Umno gojenje krompirja
Krompir je v naših krajih zelo i ZSlrjena gojena rastlina, posebno na aaki planoti. Večinoma ga pri nas ° fimo za domačo uporabo, veliko ^izvajalcev ga tudi prodaja. Krompir i c*obro obnese posebno na turističnih kjUstijah. Ker je sedaj Cas, ko sadimo Vilt^Pir, 8a bomo podrobneje predsta-
! Življenjski ciklus - Krompir je eno-j. rastlina. Iz semena se razvija ra-^.lna z razvejanimi koreninami. Pri-a,lžn° 2 meseca potem, ko rastlinica sJlste iz zemlje, cveti. Skoraj istočasno i razvijejo podaljški pod zemljo, na Ilcu katerih se začnejo debeleti go-u T- To je najvažnejša faza pri gojenju j,j0tnPirja. Po cvetenju zorijo plodovi, Sl;i^l.llajprej rumeni, ko zorijo pa po-
G podnebje in talne razmere -
jja )en)e krompirja ni zahtevno. Rastli-rf?6 P°VS0(I ’ rada pa ima sončno
?vetlob,
°- Ne mara preveč apnenčastih
rocl'^at° Se posebno pri nas pripo-Se PVcj gnojenje s hlevskih gnojem, da PckoLL 3 ne^° i^0 okisa. Obenem gnoj Ra n vf0 °8reje zemljo v primeru rane-veiPri ^ ka. Posebno je krompir zahte-a kalij. Krompir zemlje po gojenju
ne utrudi. Slednja ostane boljša, rahla in Se vedno bogata s hranilnimi snovmi. Le ob prisotnosti hrošCa je kolobarjenje potrebno.
SAJENJE - razen v redkih primerih, krompir razmnožujemo z gomolji in ne s semenom. Vedno je priporočljivo, da semenski krompir kupino vsako leto znova. Krompir je namreč podvržen virusnim boleznim, ki znatno zmanjšajo proizvodnjo. Semenski krompir kupimo kak teden pred sajenjem. Hranimo ga v nepretoplem prostoru. Nekaj dni pred sajenjem ga lahko silimo. Krompir postavimo pokončno v zaboje, in sicer po eno vrsto v vsak zaboj. Zaboje nato postavimo na prostor s primemo svetlobo, kjer naj bo temperatura okrog 12-15 stopinj Celzija. Krompir na ta način prej vzklije. S pomočjo siljenja tudi izvedemo selekcijo tako, da odstranimo gomolje z belimi in šibkimi klicami. Po navadi gomolje pred sajenjem prerežemo na pol ali na tri dele, odvisno od Števila klic na gomolju. Gomolji imajo na eni strani popek, na drugi na najveC in najbolj kakovostnih očes. Zato je važno, da režemo po dolgem. Zelo važno je, da to opravimo kako uro pred saditvijo, da se Cez
rano tvori nepropustna temnejša plast, ki gomolj brani pred raznimi boleznimi.
PRIPRAVA TAL IN OSKRBA - Preden krompir sadimo, pripravimo ra-zorje. Pred sajenjem je priporočljivo dodajanje 300 do 500 kg gnoja na 100 kv. metrov. Sadimo 5 do 6 centimetrov globoko. Ge sadimo preveč plitvo, bo krompir na zgornji strani ozelenel, to pa je škodljivo, ker se v gomolju ustvari strupena snov, solanin. Uporabljamo približno 5 krompirjev oz. njihov del na 1 kv. meter. Vsaka rastlinica nam bo dala 800 gr krompirja. Za 4 člansko družino zadošCa 50 kv. metrov, kjer pridelamo približno 200 kg krompirja. Za to proizvodnjo uporabimo 17 - 18 kg semenskega krompirja. Krompir moramo ob potrebi zalivati, a ne preveč, da ne bi povzročili gnitja. Na začetku rasti zemljo občasno okopljemo, da uničimo plevel in ga odgrinjamo. Ob potrebi zalivamo posebno okrog cvetenja.
VARSTVO - Najhujši škodljivec je koloradski hrošC, ki ga gojitelji krompirja prav dobro poznajo. Škodljivce moramo stalno nadzorovati.
Na liste so požrešne predvsem ličinke, ki so rdeče barve. Nekoliko je učinkovito kolobarjenje in sajenje ranega krompirja. HrošC napade tudi ostale plodovke, posebno jajCevec, kar moramo upoštevati pri kolobarjenju. Ge je mogoče, stalno ročno uničujemo številna rumena jajCeca na spodnji strani listov. Proti hroSCu uporabljamo pripravke na podlagi dimetoata (rogor) ali deltametrina - 2,35 (decis flow), ki sta učinkovita tudi proti listnim usem. Na biološki način hrošCa zatiramo tudi s pripravki na podlagi bacillus thurin-giensis (novodor, bactucide).
Če je pomladi toplo in deževno vreme se lahko pojavi zelo nevarna krompirjeva plesen ali peronospora (Phy-tophtora infestans). Slednja povzroča potemnitev ter sušenje listov in gnitje gomoljev. Bolezen zatiramo z bakrenimi pripravki.
POBIRANJE IN SHRANJEVANJE -Proti koncu jimija rani krompir, posebno v Bregu lahko že poberemo, na kraški planoti to storimo pozneje. Praviloma je Cas pobiranja takrat, ki so plodovi zreli in odpadejo, istočasno pa rastlina skoraj v celoti porumeni in se posuši. Obenem se izrastki zlahka od-
tržejo od gomoljev in olupek je dobro viden. V tem Času vsebuje krompir najveC hranilnih snovi, posebno C vitamin. Slednji, s Časom skladiščenja naglo upade in je tako 6 mesecev po pobiranju skoraj neznaten. Z uživanjem krompirja lahko začnemo tudi prej. Za skladiščenje pa mora dozoreti. Pobran krompir selekcioniramo, nato hranimo v temnem in haldnem prostoru, v lesenih zabojih ali na kupu. S svetlobo postane krompir zelen, v pretoplem prostoru prerano vzklije. Najbolje je, da ga hranimo pri 4 do 6 stopinj Celzija. Pri prenizki temperaturi krompir lahko pomrzne, pri višji pa začnejo rasti poganjki. Slednje lahko roCno odstranimo. V biološkem kmetijstvu svetujejo, da na gomolje potresemo kimel v prahu. Rahla vlaga v shrambi prepreči sušenje krompirja, previsoka vlaga pa lahko povzroča gnitje. Zelo važno je tudi, da krompirja ne hranimo v svetlem prostoru, saj drugače ozeleni, na zelenih delih pa se tvori solanin. To je alkaloid, ki v velikih količinah škoduje človeku. Pred uporabo zato zeleni del odrežemo in odstranimo. V strambi moramo stalno odstanjevati morebitne gnile gomolje, da ne okužimo še ostalega krompirja.
dr. Magda Sturman
BANČNO KREDITIRANJE / ZAGOTAVLJANJE JAMSTEV
Konzorcij Concjofi nudi koristno pomoč manjšim podjetjem
Sodeluje 14 zavodov - V konzorciju tudi precejšnje število slovenskih podjetij
Sredi januarja je na novem sedežu v prostorih tržaške Trgovinske zbornice v Ul. S. Ni-colo Štev. 7 potekal letni občni zbor pokrajinskega konzorcija za jamstva na kredite malih in srednjih podjetij ter zadrug Congafi (na sliki), ki skrbi za jamstvo na kreditih vpisanih podjetnikov oziroma podjetij.
Med svojim posegom je predsednik konzorcija Beniamino Nobile ob analizi podatkov obračuna za leto 1998 med drugim povedal, da je Congafi v preteklem letu poskrbel za bančna jamstva v višini skoraj 90 milijard lir. Poleg tega je konzorcij lani pridobil 147 novih elanov, tako da je njihovo število naraslo na 2294, kar predstavlja porast 131 vpisanih glede na leto 1997. Nobile je tudi podčrtal pomembnost novega sedeža, kamor so se vselili lani v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, saj je bila v prejšnjih prostorih dejavnost konzorcija otežkoCena.
Da bi kaj več izvedeli o delovanju Congafija smo se obrnili na Egona Medena, ki zastopa Slovensko deželno gospodarsko združenje v izvršilnem odboru konzorcija. V odboru Congafija je Združenje od vsega začetka (leta 1973) zastopal Marcelo Malalan, leta 1991 pa ga je nasledil Meden. Slednji ima že trideset let trgovino oblačil in artiklov za plažo v Barkovljah, kjer mu po-
maga žena Mirta in je elan SDGZ od začetka 80. let. V preteklosti je že bil predsednik sekcije trgovine na drobno SDGZ, sedaj pa je njen tajnik.
Congafi je pokrajinska javna ustanova, ki jo nadzoruje Dežela FJK. Slednja nudi tudi potrebne sklade in zagotavlja konkretne dejavnosti. V zadnjem Času, je dejal Meden, je zaradi splošne krize prišlo do določenih sprememb, tako da so pred nekaj leti spremenili statut. Razširili so možnost vpisa na veC kategorij in so se tako razmere spremenile. V konzorcij se lahko vpišejo lastniki trgovin, javnih lokalov, agenti, a tudi uvozno-izvozna podjetja.
Se pred nekaj leti se je lahko posamično podjetje vpisalo Sele po dveh leti dejavnosti, sedaj pa so zaradi krize postali prožnejši in lahko prosi podjetnik za članstvo že po nekaj mesecih delovanja. Kdor ima svojo dejavnost in potrebuje bančno posojilo, a nima zadostnih jamstev, lahko torej vpraša za vpis v Congafi, ki mu lahko nudi jamstva za posojilo. Posameznik se lahko obrne na banko, ki je podpisala konvencijo s konzorcijem in prosi za posojilo, banka nato pošlje dokumentacijo Congafiju, ki jo prouči in odobri v meri, ki jo je predlagala banka. V veliki večini primerov so prošnje odobrene, Congafi in banke pa si polovično
razdelijo riziko posojila. Na Tržaškem je trenutno konvencionira-nih štirinajst bank (v zadnjem Času so zaradi znižanja obrestne mere manj številne), med katerimi sta Zadružna kraška banka z OpCin in od lani tudi Nova Tržaška kreditna banka.
V konzorciju so predstavniki stanovskih organizacij Conf-commercio, Confeser-centi in SDGZ in je sestavljen iz upravnega, izvršnega ter nadzornega odbora. Slovensko deželno gospodarsko združenje je bilo med ustanovitelji Congafija in je bilo do leta 1991 prisotno v izvršnem odboru kot suplent, nato so v začetku 90. let odbor razširili s pet na sedem oseb in je Združenje dobilo stalnega člana, ki je od takrat naš tokratni sobesednik.
Upravni odbor obnovijo z volitvami vsaka tri leta, ko razne organizacije predlagajo svoje kandidate in je prvih pet vanj izvoljenih. Odbor se sestane povprečno 5 do 6-krat letno za analizi delovanja, poleg tega sklice enkrat letno redni občni zbor. Omeniti gre, da je ob priliki zadnjih volitev lani Dežela FJK določila ustanovitev nadzornega odbora.
Izvršni odbor, ki ga obnovijo vsako leto, se sestaja enkrat tedensko in vzame vsakič v pretres prošnje za posojila in obnove za jamstva (vsako leto morajo namreč posamezniki preko
SLOVENIJA / STATISTIČNI URAD
Rast prometa v trgovini
V trgovini je v Sloveniji zaposlenih 93.000 oseb
LJUBLJANA - Trgovina na drobno je v lanskem juliju, avgustu in septembru ustvarila za 403,4 milijarde tolarjev prometa, trgovina na debelo pa za 356 milijard tolarjev prometa. K temu pa so pri-raCunali se vrednost prodaje v višini 93,1 milijarde tolarjev prometa, ki izvira iz neposrednega izvoza blaga. To oceno je objavilo glasilo Statističnega urada Republike Slovenije Statistične informacije.
Kot navajajo, so navedeni podatki prikazani po cenah, zaračunanih kupcu, v njih je zaobsežen tudi davek na promet blaga in storitev. Prodaja po tekočih cenah je bila v tretjem Četrtletju v trgovini
na drobno za 19 odstotkov, v trgovini na debelo pa za 14 odstotkov večja kot v istem obdobju leta 1997. Najboljše rezultate pa je slovenska trgovina zabeležila v septembru, ko je prodaja v obeh odelkih dejavnosti presegla povprečno mesečno prodajo prvili treh Četrtletij 1998. Pri trgovini na drobno je septemberska prodaja povprečno mesečno prodajo presegla za šest odstotkov, pri trgovini na debelo pa za osem odstotkov.
Trgvina naj bi po ocenah Statističnega urada konec septembra zaposlovala preko 93.000 oseb, od tega je trgovina na drobno zaposlovala 66 odstotkov vseh zaposlenih oseb v trgo-
vinski dejavnosti. Hkrati je v tem oddelku dejavnosti zaposlena oseba v opazovanem obdobju povprečno ustvarila za 6,5 milijona tolarjev prometa, kar je skoraj še enkrat manj kot v trgovini na debelo (11,2 milijona tolarjev). Od tega povprečja najmočneje izstopata prodaja motornih vozil (24,1 mililijona tolarjev) in dejavnost bencinskih Črpalk (22,9 milijona tolarjev). Nasprotno pa so imele povprečno manj kot 3 milijona tolarjev prodaje na delavca prodajalne rabljenega blaga, prodajalne s tekstilom ter prodajalne, specializirane za prodajo obutve in usnjenih izdelkov. (STA)
svoje banke obnoviti garancijo Congafi).
Za jamstva se pri Congafiju odločajo glede na imovino, v drugačnem primeru pa na promet podjetja. Večinoma se v konzorcij vpišejo ljudje, ki prevzamejo že obstoječe dejavnosti ali odprejo nove in s katerimi so že nekaj Časa prisotni na tržišču ter potrdijo svojo	dejavnost
(srednje in dolgoročna posojila), posojila so možna tudi za zaloge (kratkoročna posojila). Naj omenimo, da je dejavnost Congafija lani zadevala pretežno kratkoročna jamstva (1135 operacij), manj pa srednjeročna (132). Pri posojilih so možne tri različice, in sicer
kredit na tekočem računu, možni sta vračanje kredita po formuli 18+18 mesecev kot tudi v roku 60 mesecev.
Kot je povedal Meden, je v Congafi včlanjeno precej slovenskih podjetij, a bi se konzorcija lahko bolj posluževali, saj se lahko navsezadnje »z odpiranjem kreditov odprejo obzorja.« Marsikdo bi lahko bolje izkoristil dane možnosti, tako da poziva Meden ljudi, naj se zanesejo na Združenje in naj se nanj obrnejo za morebitne informacije, saj je med drugim Čakalna doba po vloženi prošnji za odobritev jamstev približno tri tedne.
Aljoša Gašperlin
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIC
Po slovenskih tirih letos prepeljali manj tovora
LJUBLJANA - Tako januarja kot tudi februarja skupen obseg prodaje prevoznih storitev po slovenskih tirih zaostaja za primerljivimi lanskimi dosežki. Za prepeljanimi količinami v lanskem februarju zaostajajo za 265 tisoč ton oziroma za 22, 4 odstotka, piše Nova proga, glasilo Slovenskih železnic (SS).
Položaj se je slabšal pri prevozih za potrebe tujega gospodarstva. Zaostajanje za lanskimi rezultati je odraz manj prevozov v luškem (za 48%) in kopenskem tranzitu (za 32%). Količina prevozov za slovensko gospodarstvo je enako visoka kot v lanskem februarju.
Zmanjšanje prevozov v tranzitu se je odrazilo tudi na zmanjšanje povprečne prevozne poti, saj so se prevozi februarja v povprečju opravljali na 15, 4 kilometra krajši prevozni poti. Zato so rezultati pri opravljenem delu še nekoliko slabši kot pri prepeljenih tonah. Za istim lanskim mesecem namreč zaostajajo skoraj za 30 odstotkov. NajveCji vpliv na zmanjšanje obsega dela je imelo zmanjšanje prevozov v luškem tranzitu, kjer so opravili le polovico lanskega dela.
Sicer pa lani po slovenskih tirih v nobenem mesecu ni bilo prepeljano manj kot milijon ton tovora, letos pa meje milijon prepeljanih ton na mesec še niso dosegli. V primerjavi s prvima dvema lanskima mesecema prepeljane količine zaostajajo za 331 tisoč ton.
Podatki kažejo, da se težnje zmanjševanja mesečno prepeljanih količin, ki so se začele v drugi polovici lanskega leta, nadaljujejo tudi marca letos. V SZ predvidevajo, da obseg prodaje prevoznih storitev tudi marca ne bo večji od milijona ton. Marca lani je bilo na primer prepeljanih 1, 425 milijona ton blaga. (STA)
Se tri leta časa za privajanje na obdobje evra
S prvim januarjem je; kot znano, evro pričel veljati kot obračunska denarna enota, na začetku leta 2002 bodo prišli v obtok kovanci in bankovci v evrih, od prvega julija 2002 pa bodo državne valute v enajsterici, ki je uvedla evro, povsem izginile. Zasebniki in podjetja imajo tako na razpolago tri leta, da se prilagodijo novosti, že letos pa je mogoče opravljati vsakovrstne operacije v novi evropski valuti.
Konec preteklega leta so tudi določili dokončne in nepreklicne menjalne tečaje valut, ki so se povezale v Evropsko unijo, tako da veljajo od prvega januarja med drugimi naslednje vrednosti posameznih nacionalnih valut za en evro: 1936, 27 lir, 13, 7603 avstrijskih šilingov in 1, 95583 nemške marke. Italijansko finančno ministrstvo je konec januarja izdalo okrožnico (291/E), s katero je posredovalo prva navodila za prehodno obdobje do dokončne uvedbe evra.
V tem Času se bodo vse vrednosti, izražene v valutah sodelujočih držav in ki jih navajajo določeni pravni viri (zakoni, pravilniki, pogodbe itd.), nanašale na vrednost v evrih po omenjenih že določenih menjalnih tečajih. Pri pretvorbi v evro zneske, ki jih je treba plačati oz. vnesti v knjigovodstvo, je treba vpisati vsoto do dveh decimalk ter zaokrožiti z nižjo decimalko za tisočinke do 0,004 in z višjo za tisočinke med 0, 005 in 0, 009.
Uporaba evra kot števne enote je do 31. decembra 2001 fakultativna, tako da je mogoče izpolnjevati v lirah ali v evrih vse knjigovodske listine, ki gredo v javnost (bilance, letni obračuni itd.). Uporaba evra pri določeni knjigovodski tistim predpostavlja vendar njegovo uporabo kot števno enoto v vseh ostalih knjigovodskih dokumentih (bilance, obračuni), ki izhajajo iz prvega dokumenta, izraženega v evrih.
V	prehodnem obdobju imajo davkoplačevalci pravico izpolniti predpisane akte v lirah ali v evrih oz. istočasno v obeh valutah (v tem primeru bodo knjižili vse predvidene operacije le enkrat) ne glede na izbran režim ah na vpisano valuto v fakturah, ki so jih izdali oz. prejeli. Za izbiro valute se lahko odločijo brez vsakršne formalnosti in v vsakem davčnem obdobju, obenem niso predvideni novi formularji ah registri, temveč je treba le prilagoditi že obstoječe z morebitnim dodatkom.
V	prehodnem času bo treba do novega izpolnjevati vse prijave, ki zadevajo krajevne davke (npr. ICI) samo v lirah. Ne glede na valuto, s katero so bile opravljene prijave ali obračuni raznih davkov in davščin, je mogoče samo plačilo izvesti v lirah ali v evrih. V prehodni dobi je mogoče vsa plačila v evrih opraviti z vsemi predvidenimi sredstvi z izjemo gotovine.
A. G.
REFERENDUM / IZID RAZISKAVE
Večina volilcev bo glasovala na referendumu
Podatek posredovali organizatorji glasovanja za bipolarni sistem
RIM - Vsak drugi voli-lec se je že odločil in bo prihodnjo nedeljo Sel glasovat na referendumu za Uveljavitev večinskega volilnega sistema. Tako je ysaj ugotovila raziskava Javnomnjskega podjetja Unicab, ki jo je naročil Udbor za da na referen-uumu. Podatek kaže, me-uijo pobudniki raziskave, oa ni nevarnosti absentiz-?Ua; pojasnili so tudi, da )e pri ostalem delu volil-Cev vsaj polovica takih, ki se se niso odločili, Ce bo-uo v nedeljo sli na volišča ah pa »na morje«, kot je leta 1991 svetoval Craxi ob referendumu za vec-Preferencno glasovanje. Poprav večina Italijanov j^krat ni poslušala socia-hsticnega veljaka, se je v0eraj oglasil njegov pri-slaš Gianni De Michelis ln v bistvu ponovil isti Poziv v prepričanju, da 'Udi tokrat ne bodo dose-§h potrebne veCine volil-cev. Povabil je D'Alemo Ur Berlusconija, naj se tu-ui javno opredelita proti faferendumu, saj je vsem asno, je dejal De Miche-Us. da sta oba liderja in-'juino prepričana o Škodljivosti tovrstne poli-hcne reforme.
Za D’Alemo referendum nudi priložnost, da Se spet zaCne proces refor-Uie državnega ustroja, ki Se mora začeti prav pri u°vem volilnem zakonu. redsednik vlade je tudi Povabil opozicijo, naj so-ueluje pri posodobljenju Ustitucij in pri moderni-?aciji države, za kar je tre-a premostiti zgrešeno iz-Uo Berlusconija, ki je Pred časom prekinil delo-Vauje dvodomne komisije Za reforme.
Za predstavnika Se-
gnijevega pakta Diega Masija bo zmaga na referendumu pogojevala izvolitev predsednika republike, saj bo v primeru zmage da na referendumu novi predsednik moral zagovarjati bipolarni politični sistem: »To bi bilo pravo nasprotje s Scalfarovo politiko,« je pojasnil, »saj bi moral v primeru padca vlade sklicati nove volitve.« Za Masija bi se v primeru, da zmaga ne, Italija vrnila v politično močvirje 80-ih let.
Koordinator socialističnih in laburističnih senatorjev pri levih demokra-tih Telice Besostri je ostro kritiziral posl. VVillerja Bordona, ki sicer podpira da, zaradi netočnosti, saj je v televizijskem nastopu izjavil, da bo referendum uvedel sistem, ki bo podoben sedanjemu za izvolitev senatorjev.
Na desni je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini Se enkrat pozval somišljenike in javnost, naj vojno dogajanje ne zavrne pozornosti od velikega pomena, ki ga ima skorajšnji referendum za prenovitev italijanskega političnega sistema v smer bipolarnosti. Ni pa sploh jasno stališče, ki ga zastopa lider Torza Italia Berlusconi, ki sicer uradno stoji na strani referendumske reforme, vendar se doslej Se ni izpostavil, zaradi Cesar ga je kritiziral Francesco Storace, ki je sicer zaveznik v okviru Nacionalnega zavezništva. Tajnik Udr Clemente Mastella pa je nastopil proti poskusu bipolarizacije italijanskega političnega sistema.
-•jFjk / ZASEDANJE V GRADEŽuh
Uveljaviti Interreg III za čezmejno sodelovanje
GRADEZ - Dvodnevno zasedanje o evropskem načrtu za Čezmejno sodelovanje Interreg se je zaključilo s predlo-,|om osrednjim organom Evropske unije za večjo fleksibilnost	v
Prihodnjem obdobju 2000-2006, ko bo stopila v veljavo tretja tranša In-terrega.
Pomembnost dose-nnnjih Interreg I in Inter-*,eg III dokazuje dejstvo, . ie doslej bilo dodeljenih Furlaniji-Julijski hrajini 62 milijard lir za ^delovanje s Slovenijo *n z Avstrijo. Dežela se Zavzema, da bi uvedli tu-1 Posamezne načrte so-elovanja s Hrvaško, Ce-Prav ni neposredni so-fed Evropske unije, še °lj pa da se uveljavijo načrti sodelovanja s Slo-venijo, je bilo rečeno na asedanju, ki ga je vodil oželni podpredsednik aolo Ciani. V zakljuC-ern dokumentu so izra-
zili zahtevo, da bi EU podprla Interreg III s še večjimi finančnimi sredstvi kot doslej. Kaže, da bo Bruselj namenil 60 odstotkov vseh sredstev za mednarodno sodelovanje (skupno tisoč milijard lir) prav načrtom Čezmejnega sodelovanja z državami, ki niso Članice EU, 35 odstotkov bo šlo meddržavnemu sodelovanju, 5 odstotkov pa meddeželnemu. Namen Interrega je premeščanje različnosti med obmejnimi regijami v vidiku skorajšnje širitve Evropske unije na vzhodne sosede. V tem okvira zadobiva Čezmejno sodelovanje, ki je naj-bližje osnovnim zahtevam obmejnih stravno-sti, vedno večji pomen, tudi ker se je še izkazalo kot najučinkovitejše sredstvo za preseganje različnosti in za uvajanje novih oblik sodelovanja, ki presegajo meje.
TELECOM / VČERAJŠNJA SKUPŠČINA NESKLEPČNA
Delničarji pustili Bemabeja na cedilu
Njegov načrt o spojitvi Telecoma s Timom praktično ni več uresničljiv - Odstopa ne bo
TURIN - Franco Bemabe je izgubil stavo. Pooblaščenemu upravitelju telefonskega kolosa Telecom Italia ni uspelo predložiti delničarjem svojih načrtov za zavrnitev javne nakupne ponudbe družbe Olivetti, saj je bila včerajšnja skupščina nesklepčna. Zastopano je bilo zgolj 22, 38% kapitala, veliko manj torej od 33, 33%, kolikor za sklepanje zahteva normativ o javni nakupni ponudbi.
Ne glede na ugibanja in
natolcevanja o ozadju propada včerajšnje skupščine ostaja dejstvo, da se delničarji preprosto niso odzvali na oglušujočo kampanjo Telecomovega menedžmenta. Za Bemabeja -kot je dejal na tiskovni konferenci - je to dokaz, da je dražba dejansko blokirana, kajti niti v prihodnjih tednih ne bo mogoCe upati, da bi naCrti za Telecom postali operativni, saj kvoruma, ki je potreben za sklepčnost, ne bo mogoCe doseči. To pomeni stop ne
samo za industrijski naCrt, za namero o nakupu lastnih delnic in preobrazbo hranilnih v redne delnice, ampak tudi za projekt o spojitvi Telecoma s Timom. Toda Bemabe kljub temu trdi, da to ni poraz. Zato tudi ne jemlje v poštev svojega morebitnega odstopa.
Toda kdo so tisti, ki so s svojo odsotnostjo preprečili sklepčnost skupščine delničarjev? Za zdaj je to skrivnost, kajti Bemabe zagotavlja, da so prišli vsi delničarji, ki sodijo v stabilno jedro. Zastopani so bili tudi ameriški skladi, za katere je do včeraj vladala najvecja negotovost. Odsotna pa je bila Banka Italije, ki je drugi največji delničar z 2, 3%, Čeprav je bila že deponirala delnice, medtem ko je bila odstotnost zakladnistva (ki ima 3,4%) napovedana že pred Časom. In kaj zdaj? Presenečenja še niso končana in ni izključeno, da se bo moral Bernabe sprijazniti z naskokom Olivettija, vendar bo skušal prej izsiliti Cim veC jamstev.
Generali: priprave na prevzem Ine?
TURIN - Pooblaščeni upravitelj Generali Gianfranco Gutty, ki je bil včeraj v Turinu za (propadlo) skupščino Telecoma, ni hotel odgovoriti na vztrajna vprašanja novinarjev, ali namerava tržaška družba krilatega leva naskočiti zavarovalnico INA. »Ne moremo govoriti, to bomo storili le prek sporočil borzni komisiji,« je dejal in tako le še povečal radovednost, ki se je porodila na osnovi ugibanj v tisku. Po neuradnih virih naj bi bila namreč tržaška družba poverila poslovni banki VVarburg nalogo, naj preveri možnost prevzema zavarovalnice Ina.
RIM / LEVICA
Na manifestaciji o vojni na Balkanu zelo ostre kritike na račun vlade
RIM - Na pobudo dnevnika Manifeste je bila včeraj popoldne po rimskih ulicah (na telefoto AP) manifestacija proti letalskim napadom Nata na Zvezno republiko Jugoslavijo. Na shodu je bilo slišati ostra gesla proti vladi, proti njenemu predsedniku Massi-mu D’Alemi in proti levim demokratom, da ne govorimo o geslih proti ZDA in Natu.
Shoda se je udeležil tudi voditelj Stranke komunistične prenove Faust o Bertinotti. Tudi on ni šte-dil s pikrimi kritikami na račun levosredinske vlade, Ceš da je popolnoma podrejena ZDA.
Na Sardiniji propadla ugrabitev študenta
OLBIA - V sar-dinjskem mestu 01-bia je prejšnjo noC propadel poskus, da bi ugrabili sina tamkajšnjega gradbenika. Univerzitetni študent Mario Simplico Asara se je ob 4. uri zjuztraj vračal z disko kluba, ko je opazil, da ga je nedaleč od doma pričakal avtomobil, na dvorišču pa so ga Čakali neznanci s prikritim obrazom. Fant je nemudoma pognal svoj maserati v vzvratno vožnjo, pri Čemer je trčil v enega od neznancev, in hitro pobegnil.
Na kraj so prihiteli policisti, ki so zaceli široko akcijo, da bi odkrili kriminalce, vendar zaman. Na kraju, kjer so Čakali na Asara, so odkrili vrvice, s katerim so ga verjetno nameravali zvezati.
Oce fanta, ki se ima zahvaliti svojim hitrim refleksom in hitremu avtu, da je pobegnil, je izrazil vso svojo srečo, pa tudi veliko začudenja, saj se nima za tako bogatega, da bi lahko plačal visoko odkupnino za svojega sina.
V zadnjih Časih je to že tretji poskus ugrabitve, ki je propadel na Sardiniji.
VILLA VICENTINA (UDINE) Magistralna cesta Trst-Benetke
NOVICE
AVTOMOBILIZEM / DANES VELIKA NAGRADA BRAZILIJE
ODBOJKA
Danes dirka od Pariza do Roubaixa
PARIZ - Med favorite današnje klasične kolesarske dirke od Pariza do Roubabca, ki je znana predvsem zaradi kockastih odsekov cestiSCa, se kajpak prišteva tudi Italijan Franco Ballerini, ki je tu zmagal že leta 1995 in 1996. S tretjo zmago bi se izenačil z rojakom Francescom Moserjem.
Bodel in Barcelona neodločeno
ZAGREB - V prvi finalni tkemi rokometne Lige prvakov sta se zagrebški Badel in prvak Barcelona razšla pri neodločenem 22:22 (14:13). Tekma je bila v znamenju incidentov in živčnosti. Hrvaškega trenerja Kljaiča so sodelavci komaj pomirili, nek navijač pa je od zadaj napadel danskega sodnika. Hrvatje so se remija veselili, kot da bi zmagali in bili ogorčeni nad sojenjem, češ da je bil povsem pristranski v korist Spancev.
Becker in Agassi v finalu
HONG KONG - Nemec Boris Becker je drugi finalist teniškega turnirja ATP v Hong Kongu, potem ko je s 6:4, 6:4 premagal rojaka Bemda Karbacherja. V finalu se bo pomeril z Američanom Andrejem Agassijem, ki je pred tem s 6:3, 6:0 premagal njegovega rojaka Hendrika Dreekmanna.
Kurnikova in Schnyderjeva se ne marata preveč
AMELIA ISLAND - Četrtfinalna srečanja teniškega turnirja WTA na ameriškem Ameba Islandu niso prinesla večjih presenečenj. V polfinale so se uvrstile druga nosilka, Američanka Monika Seleš, sedma nosilka, Španka Conchita Martinez, deveta nosilka, Rusinja Ana Kurnikova in nepostavljena Romunka Rmcandra Dragomir. Ljubitelji tenisa so si največ obetali od dvoboja med Kurnikovo in šesto nosilko, Švicarko Patty Schnyder, še posebej zato ker si obe teniski igralki nista preveč naklonjeni. Postavna Rusinja je zmagala s 6:0, 6:2, Schnyderje-va pa po dvoboju ni varčevala z nesramnimi opazkami: »Proti Ani ne morem igrati. Z njeno igro sicer ni nic narobe, zelo pa me moti njena osebnost.« Kurnikova ji ni ostala dolžna in je povedala, da se z 20-letno Švicarko, ki je zaradi prijateljevanja s svojim nemškim trenerjem Rainerjem Har-neckerjem povsem prekinila odnose s svojimi starši, sploh še ni pogovarjala. »Ne poznam je preveč dobro, vendar mislim da ima vehko zasebnih težav. Ne zdi se mi preveč srečno dekle,« je bila odrezava Rusinja. Ostali Četrtfinalni izidi: Seleš (ZDA) - Coetzer (Jar) 6:3, 6:1; Martinez (Spa) - Pier-ce (Fra) 3:6, 7:6 (4), 6:2; Dragomir (Rom) - Zuluago (Kol) 6:3,6:1.
Kelti slabo obstreljevali koš Philadelphie
INDIANAPOLIS- V devetih petkovih srečanjih košarkarske lige NBA so bila šestkrat uspešnejša domaCa moštva, na ostalih treh srečanjih pa so točke odšle skupaj z gostujočimi ekipami. Najtesneje je bilo na tekmah v Indianapolisu in Salt Lake Cityju, kjer sta gostujoči Detroit (102:101) in domači Utah v dvoboju s Phoenixom (93:92) zabeležila zmagi z eno samo točko razlike. Najbolj katastrofalno pa se je petkov večer končal za Boston, ki je na domačem parketu s Philadelphio izgubil kar s 67:85 in tako dosegel najnižje število točk v zadnjih 44 letih. V olimpijskem Salt Lake Cityju je bil spet razpoložen Karl Malone, ki je poleg 31 doseženih točk, slabo sekundo pred koncem zadel še tri pomembne proste mete. Marko Mihe tokrat ni stopil na parket. Nekoliko počitka je bil sinoči deležen tudi Vladimer Stepania, njegovi soigralci pa so v Vancouvru doživeh še eno v vrsti letošnjih razočaranj. Izidi: Vancouver - Seattle 98: 93, Los Angeles Lakers - Minnesota 96: 89, Boston - Philadelphia 67: 83, Charlotte - VVashington 90: 88, Orlando -Milvvaukee 95: 83, New Jersey - Toronto 106: 99, Indiana - Detroit 101:102, Utah - Phoenbc 93: 92, Atlanta - New York 78: 86.
Tesen poraz Italije
DUBLIN - V prijateljski tekmi v ragbiju je Irska z 39:30 (11:23) premagala Italijo. Italija je tako sklenila niz srečanj proti ekipam, s katerimi bo od prihodnjega leta sodelovala na Pokalu petih (odslej šestih) narodov. Obračun ni najbolj spodbuden, saj so »azzurri« prati vsem potegnili krajši konec. Po vrsti so izgubili proti Angliji (23:15), Franciji (49:24), Škotski (30:12) in Walesu (60:21).
Maribor boljši od Korotana
LJUBLJANA - V 22. korgu 1. slovenske nogometne lige je Maribor Teatanic s 3:0 (1:0) premagal Korotan, velenjski Rudar in Publikum pa sta se razšla pri neodločenem izidu 0:0. Danes: Potrošnik - Mura, SCT Olimpija - Živila Triglav, Hit Gorica - Primorje, Koper - Tehnik.
Salonit petič prvak!
MARIBOR - Kanalski Salonit je petič v zgodovini kluba osvojil naslov slovenskega odbojkarskega prvaka. Mariborski Stavbar je premagal tudi v 3. tekmi končnice. Končni izid je bil 3:1 (15:8, 15:11, 10:15,15:4). Zenski finale, 3. tekma: Infond Metal -HIT Nova Gorica 3:0 (15:3,15:7,15:2).
Premoč McLama na treningu ostaja ista
Hakkinen pravi, da so »srebrno puščico« temeljito prenovili Michael Schumocher:«Toko ne gre!« - Eddie Irvine optimist
Sisley in Časa
Modena že v polfinalu
Že danes spet na igrišču
INTERLAGOS - »Srebrne puščice« vedno najhitrejše na treningu, hladna prha za Ferrari, ki je v primerjavi s prvim nastopom v Avstraliji zmanjšal zaostanek le za eno desetinko sekunde, a so Maranellovi dirkalniki Se zmeraj za sekundo počasnejši od Mclamov. Poleg tega je bil tokrat hitrejši od Michaela Schumacherja tudi Barri-chello, ki je za vodilnim Fincem Hakkinenom zaostal le za sedem desetink sekunde. S svojim stewar-tom fordom je dokazal, da tretjo mesto iz Melbourna bržkone res ni bilo naključno.
Kljub prvemu mestu in rekordu proge pa Hakkinen začuda ni bil zadovoljen. »Dirkalnik smo temeljito prenovili, vendar se v njem nisem počutil stoodstotno dobro,« je dejal Finec, Čeprav je skupaj s tovarišem v moštvu Škotom Davidom Coulthardom kar trikrat privozil na cilj pod »mejo« 1 minute 17 sekund.
Razočarani Ferrarijev Sef Jean Todt je priznal, da je razlika med Mclarnom in Ferrarijem »občutna«, Schumacher pa je bil naravnost besen. »Zaostanek ene sekunde preprosto ni sprejemljiv. Tako res ne gre,« je izjavil Nemec. Dobre volje je pri Ferrariju edinole Eddie Irvine, čeprav je dosegel šele šesti Cas. »V zanesljivost McLarnov ne verjamem, vesel pa sem uvrstitve pred Jordanom, ta namreC se na tekmi ne bo pokvaril,« je dejal irski dirkač.
Med včerajšnjim prostim treningom je silovito trčil v zaščitno ograjo 23-letni brazilski debitant Ri-
Hčkinen in Coulthard (na sliki) bosta štartala iz prve vrste (Telefoto AP)
BOLOGNA - V odbojkarski končnici za moški naslov prvaka so odigrali drugo tekmo četrtfinalne faze, po kateri sta se Časa Modena Uni-bon in Sisley iz Trevisa že uvrstila v polfinalno fazo, dvoboji ostalih dveh četrtfinalnih parov pa bodo zahtevali še tretjo tekmo.
Včerajšnji izidi: Sisley Treviso - Jucker Padova 3:1 (15:11, 12:15, 15:7, 15:9), Časa Modena - Lu-be Macerata 3:1 (12:15. 15:8, 15:5, 15:12), Tnt Al-pitour Cuneo - Gabeca Montichiari 3:0 (15:12. 15:2, 15:10), Piaggio Roma - Iveco Palermo 3:2 (15:11, 12:15, 15:13, 9:15, 18:16).
Tretja tekma, danes: Tnt - Gabeca; Piaggio -Iveco. Polfinalna faza se bo pričela 18. aprila.
cardo Zonta (Bar super-tec). S helikopterjem so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili globoko rano na levi nogi, zaradi Cesar so ga operirali na tetivi. V ograjo se je Zonta zaletel v ovinku Ferradura, potem ko je iz ovinka Laranjinha privozil s hitrostjo 250 km na uro. Sploh ni mogel zavirati, iz česa sklepajo, da je popustil blažilec. K sreCi se je hitrost vozila je med »sprehodom« po travi nekoliko zmanjšala, vendar je bil trk vseeno silovit. .
1. vrsta: Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:16.568; Coulthard (Vbr/McLaren-Mercedes) 1:16.715. 2. vrsta: Barri-chello (Bra/Stewart-Ford) 1:17.305; Schumacher (Nem/Ferrari) 1:17.578. 3. vrsta: Fisi-chella (Ita/Benetton)
1:17.810;	Irvine
(Vbr/Ferrari) 1:17.843; 4. vrsta: Hill (Vbr/Jordan) 1:17.884; 8. Frentzen (Nem/Jordan) 1:17.902; 5. vrsta: Wurz (Avt/Be-netton) 1:18.334; Herbert (Vbr/Stewart-Ford) 1:18.374; 6. vrsta: Schumacher (Ger/Williams-Supertec) 1:18.506; Pa-nis (Fra/Prost-Peugeot) 1:18.636; 7. vrsta: Trulli (Ita/Prost-Peugeot) 1:18.684; Aleši (Fra/Sau-ber-Petronas) 1:18.716; 8. vrsta: Diniz (Bra/Sauber-Petronas) 1:19.194; Ville-neuve (Kan/BAR-Super-tec) 1:19.377; 9. vrsta: Zanardi (Ita/Williams-Supertec) 1:19.452; Sar-razin (Fra/Minardi-Ford) 1:20.016; 10. vrsta: De la Rosa (Spa/Arrows) 1:20, 075; Takagi (Jap/Arrows) 1:20.096; 11. vrsta: Gene (Spa/Minardi-Ford) 1:20.710.
- ROKOMET / DRUGI FINALE h
Genertel uspešen
Prisilil je Prafo na tretje srečanje
Genertel - Prato 23:22 (13:11)
TRST - Tržaški Genertel je v drugi finalni tekmi v Trstu premagal Prato in tako bo potrebno za osvojitev naslova državnega prvaka se tretje srečanje, ki bo v torek v Prahi. V uvodnih minutah včerajšnje tekme je vse kazalo, da bodo Tržačani kar nadigrali goste, saj so v 7. miinuti vodili s 4:0, v 14. z 8:2 in v 20. z 11:6. Gostitelji, in Se zlasti Duško Novokmet, so v tem delu igrali zares odlično tako v obrambi kot v napadu. Gostje pa se niso dah in zaceli zmanjševati zaostanek z razpoloženim Kobilico, tako da so ob polčasu Tržačani vodih le za dva gola. Dragi polčas je bil izredno razburljiv. Gostje so v 20. minuti celo povedli za dva gola. V končnih minutah pa so Tržačani le zbrali toliko moCi, da so uspeh ohraniti tesno vodstvo in zmagati z golom prednosti. Najboljši strelci: Novokmet 8, Tarafino 6 in Guerrazzi 5 za Genertel, Kobihca in Bošnjak po 4 gole za Prato. Naj omenimo, da se je med tekmo hudo poškodoval Schina, ki je moral na prvo pomoč v bolnišnico.

HOKEJ NA LEDU / NA DANSKEM
KOŠARKA / DREVI V A2 LIGI
Na SP skupine B slovenske reprezentance še ni zajela »panika«
KOPENHAGEN - Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu skupine B na Danskem izgubila še drago srečanje. Po porazu z 1:2 v dvoboju z Vehko Britanijo so v 2. krogu z 1:4 izgubili dvoboj z domaCo Dansko, bolj kot oba izida pa skrbi neprepričljiv pristop slovenskih reprezentantov. Kljub slabšemu začetku v slovenskem taboru še ni "panike", najpomembnejši tekmi pa jih Čakata že v naslednjih dveh dneh. Slovenski hokejisti zelo težko dosegajo gole, so neuigrani, neborbeni, pozna pa se jim tudi pomanjkanje težkih tekem. V 120 minutah so z zadetkoma Iva Jana in Jureta Vnuka le dvakrat zatresli nasprotnikova vrata. Povrhu vsega se zdi, da je nekoliko načeta tudi samozavest in avtoriteta trenerja Pavleta KavCiCa, pa Čeprav je obljubil, da bo v odločilnih tekmah proti Madžarski in Poljski moCno premešal peterke in da bo veC sodelovanja med hokejisti, ki skupaj igrajo tudi v klubih.
Svoje so dodali tudi novi reprezentanti, ki domujejo in trenirajo onstran Atlantika, vendar se zelo težko prilagajajo na evropski način igranja in velikost evropskih ledenih ploskev. Igralci, ki so zadolženi za strele na gol si na ta naCin zelo težko priigrajo ugodne priložnosti.
Danes in v ponedeljek bosta za slovensko reprezentanco ključni tekmi. Obakrat v Koe-benhavnu se bodo pomerili najprej z Madžarsko, nato pa še s Poljsko. Vse tri reprezentance so še brez zmage in najverjetneje bo ena med njimi ob koncu prvenstva izpadla v nižji rang tekmovanja. Po dve zmagi imajo Velika Britanija, Danska in Nemčija, po eno pa Kazahstan in Estonija. Vsi v slovenskem moštvu upajo, da bodo po slabem začetku vehko bolje nadaljevali.
Vrstni red po 2. krogu:
Nemčija, Danska in Vel. Britanija 4, Kazahstan in Estonija 2, Madžarska 0.
Tržaški Uneitex danes proti Rasenijevi Bielli
Danes tudi tekmi četrtfinala končnice za naslov
Košarkarji tržaškega LIneltexa bodo danes (ob 18. uri) spet igrali na domačih tleh, njihov nasprotnik pa bo Fila iz Bielle, to je klub, pri katerem trenira tudi naš tržaški košarkasrki strokovnjak Massimo Raseni.
V izjemno izenačeni fazi po uri so presenečenja na dnevnem redu, zato morajo biti Tržačani zelo previdni. Čeprav Pancottovo moštvo ne blesti, nad bodočnostjo kluba pa se zgrinjajo Črni oblaki, ima Linel-trex vse možnosti, da si pred končnico priigra celo končno drugo mesto. Jasno pa je, da mora v tem primeru danes nujno zmagati.
DANAŠNJI SPORED: Lineltex -Fila, Viola - Scavolini, Bini - Sera-pide, Montana - Sicc, Cordivari -B.Sardegna, Žara - Snai.
VRSTNI RED: Snai Montecatini 46, Scavolini Pesaro, Bini Livorno, Viola Reggio Calabria in Lineltex Trst 36, Montana Forli 30, Fila Biella, Sicc Jesi in Cordivari Rose-to 28, Popolare Reggio Emilia, Se-rapide Pozzuoli in Avellino 24, Banco Sardegna Sassari in Žara Fabriano 22.
Danes tudi četrta tekma četrtfinala play off
Danes bosta na sporedu tudi dve Četrti tkemi Četrtfinala končnice za naslov košarkarskega prvaka. Faenzi se bo Termal pomeril s TeaC1' systemom. BolonjCani vodijo z 2:1’ zmagovalec pa se bo v polfinalu p° meril z Benettonom. V Riminiju bo sta igrala Tuškov Pepsi in Varese-Varese vodi z 2:1, zmagovalec pa se bo v polfinalu pomeril s Kinderjen1-Prva polfinalan tekma bo v nedelj0’ 18. aprila.
Finale Laško-Union
Tako kot lani sta finahsta slove0 skega košarkarskega pokala tudi 1 ^ tos celjska Pivovarna Laško in lj bljanski Union Olimpija. Celjani s<U prvi tekmi s 106:95 (54:45) prema#, li Savinjski Hopsi. Laščani so zad® kar 13 trojk. Union Olimpia je L0 mar odpravil s 69:61 (33:27). lvaL boljši strelci: Taylor 16, McDona 15; OCek 20. Današnji spored, za ■ mesto (17.15): Savinski Hopsi - b mar, za 1. mesto (198.309: Pivovar0 Laško - Union Olimpija. Finale odvija v Ljubljani.
ŠPORT
Nedelja, 11. aprila 1999
KOŠARKA / C2 LIGA
ODBOJKA / V MOŠKI C LIGI LE NEKAJ VEC KOT POLOVIČEN IZKUPIČEK
Res zaskrbljujoč poraz domovcev
Visoko jih je premagal tržiški Pom
Pom - Dom KmeCk banka 92:76 (49:39)
DOM: Corsi 10 (4: Prosti meti, 3:5 met z , e, 0:3 met za tri), Bra ^ 11 (4:6, 2:10, 1:4), Poe °ersig 6 (2:2, 2:7, -), Gej '2:2, 1:3, 1:2), Di Cecc 14 (2:2, 6:14, -), Kri stancic 4 (-, 2:2, -), Cair panello 9 (3:4, 3:9, 0:2 pllai 2 (-, 1:2, -), Jarc 1 (2:5, 4:4, -j, Guameri, tre bar Grbac.
^ SON: 22. 3T: Braini 1 Ceji.
Domovci so izgubili ze 0 Pomembno tekmo pro' ržiski ekipi Pom prečk sem zaradi poraznega dc ®totka pri metu (26:77; tekma se je dobro zaCel Za naše prestavnike, ki s Povedli s 7:2 in vse do K (binute tudfi ohranili rab 0 Prednost. V drugi pole lci prvega polčasa pa s
gostitelji odločno zaigrali in s štirimi zaporednimi »trojkami« tudi zanesljivo povedli.
V drugem polocasu so domovci igrali dobro v obrambi, toda kaj, ko so bili v napadu nadvse pomanjkljivi, saj so zgrešili kar 10 zaporednih metov. Se zlasti sta odpovedala najboljša Domova strelca Di Cecco (na sliki) in Jarc. Domačini so tako v 12. minuti povedli že za 20 točk in tekme je bilo v bistvu konec. Tudi stalne menjave v Domovi postavi niso nic zalegle, naše košarkarje je pokopal Crn dan pri metu na koš.
Po včerajšnjem porazu v Tržiču je stanje naše ekipe na lestivci zelo kočljivo. Da bi domovci lahko upali na obstanek v ligi, morajo zmagati v vseh preostalih štirih tekmah, kar ob seveda izredno težko. (L.S.)
KOŠARKA / V D IN PROMOCIJSKI LIGI
Cicibonaši in Kontovelci osvojili zelo pomembne točke za obstanek Brežani nadaljujejo pozitivno serijo
, Cicibana Prefabbricati Marsich - LL be«as 63:58 (33:27)
CICIBONA: Stefančič 11 (3:5, 4:7 '2), Zuppin 2 (-, 1:8, -), UršiC 17 (0:1 A 1:1), KrižmanCiC 7 (3:6, 2:7, -), Go-feiti 5 (1:1, 2:2, -), Stokelj 11 (5:6, 3:4, -) Arlan 6 (-, 3:4, -), Vidah 2 (-, 1:2, 0:2)
Amdi 2 (-, 1:1, -).
Cicibona si je v drugem polčasu same akomplicirala življenje, vendar se je se srečno izteklo, proti zadnjeuvršCe-6bin Libertasu pa je bilo predvsen aZn° zmagati, tako ali drugače.
. v prvem polčasu so Battilanovi igral-^ |nieli niti igre v svojih rokah, bili sc amo v vodstvu, a večje prednosti si ni-žHali priigrati. Drugi del je bil podo-veb prvemu, le da je Cicibona popustile obrambi, kar je opogumilo goste, ki sc i bem minut pred koncem dohiteli cici-°ttaše, v 35. minuti pa so imeli že 7 JJCk prednosti (54:47). K sreči igralci Ci-bpne niso izgubili glave, predvsem pa . )e neverjetno razigral Marko UršiC, ki ® sam dosegel delni izid 13:0 (v zadnjih 1 uh minutah je dosegel trojko in šesl ^Ošev za dve točki!), David Stokelj je bil ^adnokrven pri prostih metih in take ^gostitelji spravili pod streho dragoce-zmago, po kateri še vedno lahke Pajo v obstanek v ligi.
(24 2gh0Vel Nord Est - Scoglietto 60:51
p P-ONTOVEL: M. Emili 1, Spadoni 15 auletic, Turk 3, Umek 12, I. Emili 1. ižnian 11, B. STarc 2, Gerne 10, God-6, trener C. Starc.
v , , Prav niso igrah najbolje, so Konto-jj CJ vseeno osvojili pomembno zmage ob0t* ^Ubgliottu. Začetek ni bil najbolj taven za naše košarkarje, saj so jim
nasprotniki pobrali precej odbitih žog. Kljub temu pa so se Kontovelci vendarle zbrali in že ob polčasu povedli za pet točk. V nadaljevanju so vodstvo še povečali na 10 točk. V zadnjih minutah so nekoliko popustih, tako da so se jim gostje približali na same tri točke. Naposled pa so strnili vrste in z uspešnim izvajanjem prostih metov tudi zanesljivo zmagah.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili Spadonija za vodenje ekipe in delež v napadu ter Černeta za igro v obrambi. (B.S.)
PROMOCIJSKA LIGA
Magic - Breg 62:79 (32:43)
BREG: Bogateč 9 (3:3, 3:7, 0:2), Berdon 2 (0:2, 1:1, 0:1), Schiulaz (0:2, 0:2, -), Kralj 10 (-, 2:3, 2:8), Baldi 2 (-, 1:1, -), Gobbo 3 (-, 0:1, 1:2), Gulič 18 (8:10, 5:10, -), Klabjan 18 (6:8, 6:10, -), Vodopivec 9 (0:2, 3:6, 1:3), Brazzani 8 (2:4, 3:3, -), trenerja: Colombo in Salvi.
SON: 30. PON: Brazzani (37). 3T: Kralj 2, Gobbo 1, Vodopivec 1.
Brežani nadaljujejo s pozitivno serijo anstopov. Tokrat so si privoščili ekipo Magica, čeprav v prvem polčasu niso igrali najbolje. Kot znajo, so vendarle zaigrali proti koncu prvega dela in si priigrali 10 točk razlike. V drugem polčasu so do 35. minute zelo dobro igrah tako v obrambi kot v napadu, saj so že povedli s 23 točkami razlike. V zadnjih 5 minutah so nekoliko popustili, kor so izkoristili domačini, da so se nekoliko približali Brežanom, njihove zmage pa niso nikdar ogrozili.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili Guliča, Klabjana in Brazzanija. (D.S.)
Uspešna le Val in Sloga 0lympii točka, Soči ni šlo
Agrario Terpin je v Reani del Rojale že vodila z 2:0 Moška D liga: proti Turjaku končno spet zmaga Bora!
Prevenire - Val Imsa 0:3 (6:15,14:16,6:15)
VAL IMSA: Černič 4+1, Florenin 6+13, Paoletti 6+3, Radetti 7+18, Orel 5+8, Buzzi-nelli 3+5, Lukež 1+0, Makuc 0+0.
Servis (točke/napake): 4/12. Blok: 10+4.
Valovci so zaceli zelo zbrano in se povsem držah dogovorjenega koncepta igre. Do rezultata 9:3 je vse teklo kot po olju tudi v drugem setu, ko se je zataknilo, zaCele so se vrstiti napake in nasprotniki so valovce ujeli ter celo povedli kar s 14:10. K sreCi so valovci tedaj silovito reagirah in z res fenomenalno igro obrnili rezultat. Prevenire je vodil tudi v 3. setu, a samo do rezultata 4:0, odltje pa je bila premoč Goričanov spet zelo očitna. Poleg napadalcev Radettija in Florenina je treba pohvaliti resnično dobro razpoloženega podajaCa Simona Černiča.
Fiume Venelo - Mirna Eu-rospin 0:3 (14:16, 7:15,11:15)
MIMA EUROSPIN: Božic 9+11, Collautti 0+3, DrasiC
1+1, Mikolj 3+7, Peterlin 2+1, Princi 6+8, Riolino 6+6, Sgu-bin, Strajn, Veljak 4+0.
DomaCa ekipa je zadnja na lestvici in je torej praktično že izpadla, vendar je v Sloginem tabom pred tekmo le vladala rahla zaskrbljenost, ker je ekipa nastopila brez bolnega Cel-ledonija, vendar ga je zelo dobro nadomestil Marko Mikolj, ki je pervic letos odigrl vso tekmo. Svojo nalogo je zelo dobro opravil, zaigral je po-svem brez treme in se dobro odrezal tako v napadu kot v obrambi. Sploh pa zaslužijo pohvalo za svoj nastop vsi mlajši igralci, ki so bili na igrišču (poleg Mikolja še Peterlin, DrasiC in Veljak) in seveda kapetan Božič, ki je ves Cas odlično vodil ekipo. Zelo razburljiv je bil prvi set. Domačini so se vrgli v boj z vso vnemo, zelo so forsirali servis in izkoristih vsako nepazljivost slogašev. Agresivna igra se jim je obrestovala, saj so bili v vodstvu vse do konca (10:4, 12:10 in celo 14:11), presenečenja pa jim le ni uspelo
pripraviti. V preostalih dveh setih, je bilo za Mimo Euro-spin lažje. (INKA)
City Store - 01ympia Agra-ria Terpin 3:2 (10:15, 12:15, 17:15,17:15,15:12)
OLVMPIA: Simon Terpin 10+20, Grauner 15-8, Dorni 6+7, Bensa 4+5, Pintar 6+4, Sasa Hlede 0+0, Jurij Hlede 4+2, Guzzon 0+0.
01ympia je zamudila veliko priložnost za zmago, saj je v setih že vodila z 2:0 in bodisi v tretjem bodisi v Četrtem setu imela na voljo vec zaključnih žog. Posebno je Goričanom lahko žal za 3. set, v katerem so že vodili s 13:9, za 14. točko pa jjih je prikrajšala napačna odločitev sodnice, ki je bila na splošno izredno nezanesljiva. Treba je vsekakor reci, da je 01ympia nastopila brez Janeza Terpina in Komjanca, Domi je igral s temperaturo, Pintar pa zaradi bolezni med tednom praktično ni treniral.
Itely Faedis - Soča Unitec-no 3:0 (15:10,15:11,15:9)
SOČA UNITECNO: Klede 3+8, Petejan 3+12, Brisco 3+4, Battisti 1+1, Tomšič 2+2, Marko Černič 2+6, Braini 1+4, Mucci 0+2, Andrej Černič 0+0, PrinCiC 0+0.
Borbeni igralci Fojde so presenetili soCane, ki so tokrat zaigrali precej pod svojimi sposobnosti, čeprav je treba reci, da je tekma trajala dobro poldrugo uro. Zadnji trenutek je moral nastop odpovedati glavni tolkaC moštva Mitja Feri (tudi on je zbolel za noricami, prava epidemija na Goriškem!), ki pa ga je Marko Černič solidno nadomestil. NajveC težav so soCani imeh z nasprotnikovim blokom, ki je bil posebno učinkovit na centru. Zanimivo je, da je SoCa
vodila na zaCetku vseh treh setov.
MOŠKA D LIGA
Bor - BCC Turjak 3:2 (15:9, 9:15,8:15,15:5,20:18)
BOR: Milic 4+0, Savarin 12+9, JnaCar 6+5, Čuk 6+12, Šušteršič, Pertot 9+12, Jagodic 4+8, Nigido.
Servis: Bor 10:19, BCC 4:17; napake, točke: Bor 18, Turjak 26.
Borovci so dosegli drugo prvenstveno zmago in dohiteli sinočnjega nasprotnika na lestvici. Borova zmaga bi lahko bila bolj gladka, po prvem dobljenem setu in vodstvu s 7:6 v drugem so naši popustili in po slabi igri izgubili drugi in tretji niz. V Četrtem so značajno reagirali. Zadnji set je bil skoraj dramatičen. Borovci so povedli že s 13:8, napravih so nato pet zaporednih napak, tako da so gostje izenačili. V dramatičnem koncu seta so bili borovci le prisebnejši in osvojili niz ter končno zmago. (Dejan)
Nuova Pallavolo - Naš prapor 3:0 (15:4, 15:7,15:11)
NAS PRAPOR: Boškin 1+10, Cevdek 2+8, Devetak 0+1, Figeli 1+0, KorečiC 3+7, Sergo 3+8, UršiC 2+5, Poletto 0+0.
Čeprav so naši odbojkarji pokazali dober pristop do tekme in so igrali požrtvovalno, so vseeno izgubili, ker so delali preveč napak. Prislužili so si sicer veC menjav, do točk pa niso prišli, prav zaradi teh napak. Pomanjkljivi so bili predvsem v obrambi in bloku, tako da niso uspeh razviti protinapadov. V tretjem setu bi lahko tudi zmagali, saj so gostitelje skoraj ulovih (11:12).Sledile pa so tri napake in set je s tem šel po vodi.
Namiznoteniško DR Vanja Milič podprvakinja med posameznicami 2. kategorije
Namiznoteniški odsek SK Kras je bogatejši še za eno medaljo. Na članskem državnem prvenstvu v Novari je Vanja Milic osvojila svojo drugo srebrno medaljo, tokrat v posamični konkurenci drugokategornic. V finalu jo je premagala mladinska državna reprezentantka, naturalizirana Kitajka Ding Van. Med šestnajsterico v drugi kategoriji so se uvrstile Katja Milic, Daša Bresciani in Sonja Milic, ki bodo zato smele danes nastopiti v najvišji absolutni kategoriji. O ostalih rezultatih iz državnega prvenstva bomo obširneje poročali v torkovi prilogi. (J.J.)
____________ODBOJKA / ZENSKA C LIGA_________
Nuova kreditna vse bližja napredovanju
Kot Olympia Kmečka banka sinoči spet gladko zmagala - Točka za okrnjene valovke
Nuova kreditna - Libertas Furlanina Fiume Venelo 3:0 (15:3,15:5,15:12)
NUOVA KREDITNA: Ciocchi 1+0, Coretti 2+2, Crissani 1+0, Fabrizi 6+4, Furlan 3+3, Gregori 1+1, Kalc, Mamillo 3+3, Pertot 9+6, Prestifilippo, Srichia 4+3, Žagar 1+0.
Ekipa Nuove Kreditne se vedno bolj bliža prestopu v B-2 ligo. Včerajšnjo tekmo proti skoromnemu Libertasu so naše igralke osvojile v manj kot eni uri igranja. Obe ekipi sta dokazali, da je mesto ki ga zasedata na lestvici (Nuova Kreditna je prva, Libertas Forlanina pa dvanajsta), povsem realna, saj je bila razlika na igrišču vec kot očitna. Trener Cae je vse tri sete poslal na igrišče drugačno postavo, ne da bi se učinek kaj zmanjšal. Izenačen je bil le tretji set, vendar ni bil izid kljub temu nikoli v dvomu. Trener Cac je takole ocenil devetnajsto zmago svoje ekipe: »Zadovoljen sem z nastopom naših igralk. Pohvalo pa zasluži tudi Katja Fabrizi, ki je odlično vodila ekipo in bila vseskozi v oporo mlajšim soigralkam«. V soboto Čaka naše igralke prav gotovo težja tekma, saj bo na sporedu derbi s tržaško SGM Consluting, ki se prav na to srečanje že dalj Časa intenzivno pripravlja. (INKA)
Oljmpia Kmečka banka - Asfjr Čedad 3:0(15:6,15:2,15:4)
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Corsi 1+2, Bulfoni 3+0, Silvana Princi 4+2, Vanja Černič 4+2, Braini 2+2, Trapuzza-no, Ditta 6+4, Lucia Princi 3+0, Mirjam Černič 10+4.
OIympia je proti Cedajski pepelki opravila z levo roko. Gostje so sicer povedle s 6:2, to pa je bilo tudi vse. Po minuti odmora so se Goricanke zbrale in z delnim izidom 13:0 pokazale nasprotnicam, koliko je ura. Preostala dva seta, v katerih je Lucia Princi zamenjala sestro Silvano, Vanja Černič pa Hadrijano Corsi, sta bila Cista formalnost, saj so nesamozavestne nasprotnice kmalu popustile, Oljmpia pa je do konca igrala kot je treba.
Val Siderimpes - Autoricambi Favento 2:3 (15:9,12:15,15:7,10:15,11:15)
VAL SIDERIMPES: Michela Tomasin 13+8, Monica Tomasin 10+0, Ambrosi 3+2, Paolo Uršič 2+4, Barbara UršiC 6+3, Zuccarirno 7+6, SimCiC 1+0, Danielis 0+0, Plesničar 0+0, Del Fabbro, Cej.
Proti tržaškemu Virtusu so valovke nastopile v močno okrnjeni postavi. Zaradi obolelih podajaCic je igro organizirala Monica Tomasin, ki pa zato v napadu ni mogla nuditi svojega običajnega doprinosa. Kljub vsem težavam so valovke zaigrale požrtvovalno in motivirano in izid tekme bi lahko bil tudi drugačen. Posebno jim je lahko žal za poraz v drugem setu, v katerem so sicer zaostajale s 13:2, a so dosegle devet zaporednih točk in se nasprotnicam približale do rezultata 13:11, žal pa jim preobrat ni uspel. Po zmagi v 3. setu so se upanja Goricank spet povečala, žal pa so v Četrtem setu naredile preveč napak, zlasti pri serviranju. V tie-breaku so vodile s 6:4, po treh zaporednih napakah v napadu pa je Virtus
prevzel vodstvo in si priigral dve pomembni točki, valovke pa so se morale zadovoljiti z eno.
Pozitvno noto predstavlja krstni nastop v C ligi mladih igralk letnika 1984 Giade SimCiC (dosegla je tudi točko) in Jane Plesničar.
ZENSKA D LIGA
Bor Friulexport - U Pozzo 0:3 (7:15, 13:15, 7:15)
BOR: D’Aniello 2+6, Jana Miličevič 5+4, Sadlovvski 2+0, Zadnik 4+5, Fai-mann 5+9, Stemad 2+2, Zorka Miličevič 0+0, Gruden, Rogelja
Servis (točke/napake): Bor 9/14,11 Pozzo 8/11. Napake: Bor 11,11 Pozzo 7.
II Pozzo včeraj na »1. maju« res ni upravičil svoje vodstvo na prvenstveni lestvici in mimo lahko zapišemo, da so borovke zamudile lepo priložnost, da bi ga premagale. Treba je sicer omeniti, da so borovke nastopile brez obeh standardnih centrov Ažmanove in Flegove, v svojih običajnih vlogah pa sta od standardnih igralk zaigrali le Faimannova in Sadlovvskijeva. Kljub tem »olajševalnim okoliščinam« je treba reci, da bi borovke lahko in tudi mogle pokazati vec, žal pa smo v njihovi igri pogrešali borbenost in prepričanje v svoje možnosti. Izenačen je bil že prvi set, žal pa so borovke v tem delu zgrešile kar osem servisov, se bolj pa so lahko jezne za poraz v drugem setu, v katerem so že vodile s 13:8. Za dober nastop si pohvalo zasluži Antonella Fai-mann.
domači šport
Danes
Nedelja, 11. aprila 1999 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
16.00 na Proseku: Primorje - Ponziana, 16.00 v Palmanovi: Palmanova - Vesna; 16.00 v Miljah: Muggia - Zarja/Gaja
1.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Slovrencu: San Lorenzo - Sovodnje; 16.00 v Percotu: Union 91 - Juventina
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Doberdobu: Mladost - Turriaco; 16.00 v Trstu, Ul. Camaro: Chiarbola - Breg; 16.00 v Me-deuzzi: Medeuzza - Primorec
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Repnu: Kras - Sagrado; 16.00 v Dolini: Breg B - Venus; 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: CUS - Zarja/Gaja
NARAŠČAJNIKI (Poprvenstvo)
10.30 na Proseku: Primorje Telita! - Lucinico;
10.30 v Comu: Como - Sovodnje
ZAČETNIKI
10.30	v StandreZu: Juventina - Real Isonzo
KOŠARKA
C1 LIGA
18.30	pri Briscikih, »Ervatti«: Jadran Nuova Kreditna - Ardita Gorica
C2 LIGA
20.15 v Pordi: Porcia - Bor Radenska DRŽAVNI KADETI
11.30	pri BrišCikih: Kontovel La Nuova Edile -Portogmaro; 18.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulex-port - Intermuggia
DEŽELNI KADETI
15.00	pri Briscikih, »Ervatti«: Jadran - Dom Robo DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI
11.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Arniči del Basket
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI
15.30	v Tržiču, Ul. Povvell: Italmonfalcone - Kontovel
DEČKI
9.30	pri BrišCikih, »Ervatti«: Kontovel - Adi Ron-chi; 11.00 v Tržiču, Ul. Povvell: Italmonfalcone -Bor Friulexport
ODBOJKA
2. ZENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Rossetti: Nuova Pallavolo -Breg Comec
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah: Sloga Multinvest B - Virtus NARASCAJNICE
11.00	na Proseku: Kontovel - Bor Friulexport (polfinale play off)
TENIS
MOŠKA B LIGA
10.00	v Mirandoli: Mirandola - Gaja POLJSKO LOKOSTRELSTVO TROFEJA ASCAT
9.30	v Dragi: nastopa tudi Zarja
Jutri
Ponedeljek, 12. aprila 1999 KOŠARKA
DEŽELNI MLADINCI
21.00	v Trstu, Addobati: Ferroviario - Bor Friu-lexport
ODBOJKA
2. ZENSKA DIVIZIJA
19.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - NPT NARASCAJNICE
19.00	v goriskem Kulturnem domu: Val Zadružna kreditna banka - Farra (finale za naslov)
A LIGA / V 28. KOLU
Mesini derbi RomoLozio
Pomembna tekma tudi v Milanu - Udinese v Cagliariju
Današnje, 28. kolo italijanske nogometne A lige bo zelo zanimivo, saj bosta na sporedu dva de-rija derbiji in vrsta drugih zelo zanimivih srečanj.
V ospredju sicer bogatega sporeda bo mestni derbi v Rimu, kjer bo vodilni Lazio igral proti Romi. Trener Eriksson ima skoraj težave z izbiro postave, sedaj ko je nared še BoksiC, toliko je namreč kakovostnih igralcev, ki lahko pokrivajo vse dele igrišča. V tej tekmi naj bi bil favorit Lazio, derbi pa je derbi, zato bo tekma gotovo zelo izenačena in odprta.
Drugo zelo pomembno srečanje bo v Milanu, kjer bo Zaccheronijevo moštvo igralo proti Parmi. Za obe ekipi bo to bržkone zadnja priložnost, da lahko z zmago neposredno posežejo v boj za državni naslov. Trener Zaccheroni ima nekaj težav s postavo, saj bosta gotovo odsotna Albertini in Ziege. Parmin trener Malesani pa ne bo mogel gotovo računati na Asprillo in verjetno na Boghossiana.
Težko gostovanje Čaka Udinese v Cagliariju. Sardinsko moštvo je predvsem zelo nevarno doma, tako da bi se Vi-demCani lahko zadovoljili tudi s točko. V tem kolu pa bo nekaj tudi ključnih srečanj, glede boja za obstanek. V Genovi mora domača Sampdoria nujno osvojiti tri točke proti Venezii. Podobno bo tudi v Piacenzi, kjer bo gostovala Perugia. In tudi Vicenza mora nujno premagati Empoli.
Skratka, obeta se izredno razburljiva nedelja.
DANAŠNJI SPORED
(16.00): Cagliari - Udinese (v prvem delu 1:2), Fiorentina - Bari (0:0), Juventus - Bologna (0:3), Milan - Parma (0:4), Piacenza - Perugia (0:2), Roma - Lazio (3:3, ob 20.30), Salernitana - In-ter (1:2), Sampdoria -Venezia (0:0), Vicenza -Empoli (0:1).
B liga: pomembna
zmaga Napolija
NEAPELJ - V včerajšnjem anticipiranem srečanju 29. kola italija-snke nogometne B lige je Napoli doma zasluženo premagal Brescio z 2:0 (1:0). Strelca sta bila Murgita in Schvvoch.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Atalanta - Verona (v prvem deluu 0:1), Chievo - Reggiana (1:1), Cremonese - Genoa (1:4), Lecce - Lucchese (2:2), Monza -Cosenza (3:2), Pescara - Torino (2:1), Ravenna - Ternana (2:2), Reggina - Cesena (2:0), Treviso - F. Andria (3:1).
PROMOCIJSKA LIGA / DANES V 27. KOLU
Primorje doma proti Ponziani
Zarja/Gaja v Miljah in kriška Vesna v Palmanovi vsaj za osvojitev točke
Primorje - Ponziana
»Proti Ponziani bo treba igrati na vso moC in osvojiti tri točke, da bi se tako dokončno pomakniti navzgor na lestvici, daleč od nevarnih vodah. Tudi točka bi verjetno bila za nas pretesna.Na prvi tekmi v Trstu smo proti Ponziani tesno izgubiti, tako da je za nas zmaga še motiv veC. Razen tistih igralcev, ki so že precej Časa poškodovani, nimamo drugih pošk-dovanih in tudi ne izključenih, tako da bi ne smelo biti posebnih težav s postavo. Treba pa je zmagati,« je dejal predsednik Primorja Dario Kante.
Ponziana, ki bo nastopila v okrnjeni postavi zaradi diskvalificiranih nogometašev, ima dve točki manj od proseške ekipe, tako da je danes na Proseku pričakovati ogorčen boj.
SODNIK: Stefanutti iz TotineCa.
Muggia - Zarja/Gaja
Tudi za Zarjo/Gajo bo današnja tekma v Miljah zelo pomembna v boju za obstanek v ligi. Naša združena ekipa sicer ni še v nevarnih vodah, a danes v Miljah je treba osvojiti vsaj točko, da bi se izognila nevšečnostim...
Naloga našega moštva bo vse prej kot lahka, saj bo nastopila v dokaj okomjeni postavi. Zaradi poškodb bodo odsotni vratar Faletti, Sclaunich in Maks Grgič.
Naj omenimo, da je Zarja/Gaja v prvem delu prvenstva zmagala z 1:0. Zmagoviti zadetek pa je dal Ispiro prav v zadnji minuti tekme. V bazovskem tabo-m seveda upajo, da bi se enak razplet ponovil tudi danes...
SODNIK: Zaffanella iz Tricesima.
Palmanova - Vesna
Kriška Vesna bo od naših prestav-nikov gotovo pred najtežjo nalogo. Pomerila se bo v Palmanovi z domačo ekipo, ki premočno vodi v tem prvenstvu in si je že pred koti matematično zagotovila prestop v višjo ligo. Vesna pa mora danes v Palmanovi osvojiti vsaj točko, da lahko ohrani vsaj kanček upanja za obstanek v ligi. Križani bodo nastopiti danes v zelo okrnjeni psotavi, saj bodo odsotni kar štirje standardni igralci, ki so diskvalificirani (Naleti, Sambaldi, Sirca in Bartoli). Ce dodamo še, da je Palmanova v prvem delu prvenstva zaradi zasneženega igrišča v Križu vložila priziv na zvezo in da so sledile tudi burne polemike, je na dlani, da bo danes Palmanova gotovo igrala na vso moC. V prvem delu prvenstva je Palmanova zmagala v Križu z 2:0, oba gola pa je dosegla v zadnjih sekundah prvega in drugega polčasa.
SODNIK: Cargnelutti iz TotineCa.
2. AMATERSKA LIGA / DANES V PREDZADNJEM KOLU
V Doberdobu pripravljajo veliko slavje
Ob napredovanju Mladosti v 1. amatersko ligo -V 1. AL težko za Sovodnje in Juventina
bodo danes gostovali pri Chiarboli, ki ima dve točki manj od Bregove enajsterice. Tekma bo verjetno le gola formalno' st za obe ekipi, saj sta že na varnem. V Bregovein taboru pa upajo na zma' go, da bi tako še popravili položaj na lestvici.
SODNIK: Ronchese iz Vidma.
1. AMATERSKA LIGA
San Lorenzo - Sovodnje
Po delnem spodrsljaju v Aiellu (0:0) Čaka danes Sovodenjce težka preizkušnja v Slovrencu, kjer morajo osvojiti vsaj točko, da bi se Cimprej izvlekli iz nevarnih voda. San Lorenzo je Četrti na lestvicim kar pomeni, da je to solidna in Čvrsta ekipa, ki je še posebno nevarna na domačih tleh.
Sovodenjci, ki bodo nastopili s popolno postavo, morajo danes igrati na vso moC. Za to tekmo so se dobro pripravili.
Igrali so tudi trening tekmo z Mosso, ki je bila, kljub porazu (0:2), zelo koristna.
SODNIK: Schettino iz Pordenona.
Union - Juventina
Standreško moštvo, ki je bilo še pred kratkim skoraj obsojeno na izpad iz lige, igra pod vodstvom novega trenerja-predsed-nika Marka Kerpana kot prerojeno. Juventina bo na tej pomembni in zelo težki tekmi (Union je namreč drugi na lestvici) igrala v popolni postavi, saj ni diskvalificiranih igralcev in tudi poškodo-
Jadranovci na Športelu
Jutri ob 22.30 si boste na programu koprske TV lahko spet ogledali oddajo Sportel. V studiu bodo predstavniki združene košarkarske ekipe Jadran, s katerimi se bodo pogovarjali o bližnji končnici za napredovanje v B-2 ligo. Pripravljajo prispevek s tekme ženske odbojkarske C lige med Nuovo kreditno in Fur-lanino. Sportelova kamera je spremljala slavje nogometašev Mladosti, ki so spet preskočili v višjo ligo. Od jeseni bodo nastopati v 1. amaterski ligi. Ekipa pe je obiskala tudi košarkarje Kontove-la, ki se borijo za obstanek v D ligi. Ne spreglejte še nagradne igre »VeC sreče prihodnjič« ter rubrike »Šport pod Triglavom«, v kateri bodo govorili o klasičnem padalstvu.
MLADINCI / DEŽELNO PRVENSTVO
Zarja/Gaja je naposled le zmagala
Tekma na Padričah je bila zelo razburljiva - Kriška Vesna je doma igrala neodločeno
Zarja/Gaja - Zaule Rabuie-se 3:2 (1:1)
STRELCA	ZA
ZARJO/GAJO: Martinuzzi (2), Mase
ZARJA/GAJA: Jaš Gregori, Sulcich (Damjan Gregori), Zomada, Kariš, Longo, Mase, Martinuzzi, Primosi, Furlani (Oblatti), Berce, Skrl.
Mladinci združene ekipe so si priboriti zmago, potem ko so bili gostje vedno v vodstvu in le malokdo je verjel v preobrat. Zmaga je vedno dobrodošla toda po porazu v teku tedna, ki ga je utrpela naša ekipa proti Foglianu je res malo upanja v osvojitev končnega prvega mesta. Manjka še eno kolo pred koncem, dvojica Opicina in Lucinico pa ima tri točke prednosti. Sama tekma je bila borbena in zanimiva, saj smo videti kar pet zadetkov, poleg tega pa je sodnik piskal bolj malo. Naši so slabo zacelil,
Martin Mase, strelec odločilnega gola
saj so gostje takoj povedli, Martinuzzi pa je kmalu izenačil. Vsekakor so imeti naši nogometaši v prvem polčasu nekaj veC od igre, saj so nekajkrat prav za las zgrešli cilj in predvsem Damjan Gre-
gori ni imel sreče, Furlani pa je zadel prečko. Tudi gostje niso stali križen rok in nekajkrat resno ogrožali domačega vratarja, kljub temu se je polčas zaključil pri remiju. Po odmoru so gostje imeti nekaj lepih priložnosti in so tudi podvojili. Naši igralci pa so igrati zmedeno, k sreči pa Martinuzzi z mojstrskim strelom od daleC spet remiziral. Proti koncu tekme pa je bil Mase tisti, ki je z glavo v pravem trenutku dosegel odločilni zadetek. Ekipa iz Zavelj je poskušala na vse načine a zaman, (d-gr.)
Vesna - Domio 1:1 (1:1)
VESNIN STRELEC: La-ghezza iz 11-m.
VESNA: Esposito, Ravali-co, Martincich, Polh, Blasina, Biagini (S. Germani), Laghez-za, Bartoli, Rgimura (Luci-gnano), Scarbi (Spangaro), Milo (Šarfi).
Neodločen izid je pravič-
no plačilo za obe ekipi, ki sta si biti v glavnem enakovredni. Prvi so povedli gostitelji v 20. minuti: Laghezzo so na-sporotniki zrušili v kazenskem prostoru in sam La-ghezza je tudi uspešno izvedel enajstmetrovko. Gostje so reagirali in v 40. minuti po napaki kriške ekipe tudi stanje izenačili. V drugem polčasu so imeti več od igre nogometaši od Domja, toda večje število priložnosti pa so imeti domačini, ki pa jih niso znati izkoristiti.
Obvestilo
SK DEVIN organizira danes, 11. aprila Xin. že tradicionalni pohod iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno z društvenimi kombiji.
vani so si opomogli. Ma-cuzzi in Kobal bosta tako lahko igrala. Tudi »vojak« Gambino je na razpolago. V Jvuentini-nem taboru bi se verjetno zadovoljiti tudi s točko.
SODNIK: Cosma iz Pordenona.
2. AMATERSKA LIGA
Mladost - Isonzo
V Doberdobu je vse nared za današnje veliko slavje ob prestopu v višjo kategorijo. Današnja domača tekma proti Isonzu iz Turjaka bo namreč za Mladost le gola formalnost, kajti moštvo si je že v prejšnjem kolu z zmago v Medeii matematično zagotovilo napredovanje v 1. amatersko ligo. Mladost bo danes sicer nastopilo brez treh diskvalificiranih igralcev (Mania, Sita in Vitturelli), vseeno pa bi ne smelo imeti težav s to ekipo, ki je zadnja na lestvici in je že nazadovala v nižjo ligo. Res škoda, bi namreč bilo, da bi se doberdobski nogometaši poslovili od svojega zvestega občinstva s porazom.
Sicer bolj kot sama tekma vsi v Doberdobu pričakujejo slavje, ki bo sledilo današnjemu srečanju. Poskrbljeno bo za pijaCo in jedačo za vse igralce in navijače. Predviden je tudi sprevod avtomobilov po vasi. Skratka, na sporedu bo prava »fešta«, ki so si jo igralci in ves odbor tudi zaslužili, saj so v tem prvenstvu premočno zmagali.
SODNIK: Cossutta iz Tricesima.
Chiarbola - Breg
Brežani, ki na zadnjih tekmah precej popustili,
Mariano - Primorec
Trebence Čaka danes težka preizkušnja v Nte' rianu, saj je ta ekipa na drugem mestu lestvice n1 je še zlasti močan v obrambi, saj je doslej prejel le 16 zadetkov (naj' manj jih je dobila le g°' riška Azzurra, 13). V Pr' morCevem tboru bi se za' to verjetno zadovljili tud s točko.
SODNIK: Bagnariol iz Pordenona.
3. AMATERSKA LIGA
Kras - Sagrado
Derbi tega kola v tej b gi bo gotovo v Repna; kjer bo Krasova ekipa, 10 si je že zanesljivo zagot^ vila nastop v končnici pr. venstva, gostila voidl111 Sagrado Krašovci so P zadnjih tekmah pokaza dobro igro in formo, ta*^ da lahko tudi danes P° skrbijo za podvig.
Breg B - Venus	j
Brežani so danes pr°^ predzadnjemu na lest ci, ekipi Venus nesp0^._ favoriti za zmago. Z n°ge mi točkami pa bi se bolj povzpeli na lestvi (Breg B nastopa izv® konkurence) in tako p ^ dili zelo dober nastop tem prvenstvu.
Cus - Zarja/Gaja
Možnost za zmago J tudi druga eklpa Zarje/Gaje.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA • GLEDALIŠČA
__FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
trst
Gledališče Rossetti
Se danes, 11. aprila bo Centro Teatrale Brescia-n° izvajalo delo Thomasa Bernharda »Alla meta«, katerega režiser je Cesare Lievi.
Od 13. do 18. aprila bo Stalno gledališče iz Veneta podalo Shakespearovo delo »Dvanajsta n°č«. Rezija Egisto Marcucci.
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Do 18. aprila bo Gledališče La Contrada izvajalo »Alida Valli che nel '40 iera putela«. Režija Mario Licalsi.
Gledališče Miela
Do 17. maja so na sporedu gledališka prepletanja. Danes, 11. aprila ob 17.00 in ob 21.00 Bo-nawentura, Barbara Della Polla »Valigie«. Jutri, 12' aprila ob 21.00 C.R.T. Milano, Silvio Casti-glioni »Remengon«. 13. aprila ob 21.00 Mauri-zio Milani »II pubblico alTuscita si lamenta«.
14.	aprila ob 21.00 Mladinsko gledališče iz Ljubljane, »Who is afraid of Tennessee VVilliams?«.
15.	aprila ob 21.00 Michele Abbondanza, »Spar-tacus«.
GORICA Kulturni dom
V	okvira Gorica kinema bodo v Četrtek, 15. aprila ob 20.45 predvajali film »Velvet goldmine«. Režija Todd Haynes.
Kulturni center »L. Bratuž«
V	torek, 13. aprila ob 11.00 gostuje SSG z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jasa Jamnik.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 14. aprila ob 20.30 gostuje SSG s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - da-
nes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di ca-baret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pa-zienza« skupine Papu.
VIDEM
Gledališče Zanon
Od 13. do 18. aprila ob 21.00 v produkciji Teatra del Lemming »Dionizij - Teatrska tragedija«. Režija Massimo Munaro.
Gledališče »Giovanni da Udine«
Do 18. aprila bo filmski festival »Far east film«.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v so-
boto, 17. aprila ob 20.30 bo na sporedu Brechtova ljudska igra »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Režija Bojan Jablanovec.
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 14. aprila bo amaterska skupina Quei de scala santa, podala v narečju delo Manuele de San ti »No saria mai de fidarse«.
IZOLA
V	petek, 16. aprila ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice«. Režija Vladimir Jurc.
KRANJ
Prešernovo gledališče
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje s komedijo Alana Ayckbourna »PloviCne resnice«. Režija Vladimir Jurc. Jutri, 12. aprila ob 19.30, v torek, 13. aprila ob 19. uri.
JURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRSI
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Se danes, 11. aprila ob 16.00 bo na sporedu Predstava »Les dialogues des Carmelites« Fran-cisa Poulenca.
»Turandot«, Giacomo Puccini. V torek, 27. aprila ob 20.30 premiera. Ponovitve: v sredo, 28., v četrtek, 29. in v petek 30. aprila ob 20.30, v nedeljo, 2. maja, v torek, 4. maja, in v Četrtek, 6. fiiaja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00.
Dvorana Tripcovich
Jutri, 12. aprila ob 18.00, »Eno uro z ... Elisabet-1° Fiorillo«.
Glasbena matica
^ torek, 13. aprila ob 20.30, sedmi abonmajski koncert GM v Deutscher Hilsverein, Ul. Coro-Ueo 15; Duo SiškoviC Črtomir - violina, Simona kfallozzi - harfa.
Gledališče Rossetti
^ priredbi tržaškega koncertnega društva bo juhi, 12. aprila ob 20.30 nastopil Stanislav Bunin.
OPČINE
Prosvetni dom
Danes, 11. aprila ob 18. uri bo 2. koncert pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj. Nastopata violinistka Anja Bukovec in pianistka Miona Babič.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
V	soboto, 17. aprila ob 20.30 koncert revije Primorka poje '99.
GORICA Kulturni dom
Jutri, 12. aprila ob 20.30 bo koncert Glasbene matice. Nastopila bosta SiškoviC Črtomir - violina, Simona Mallozzi - harfa.
Kulturni Center Lojze Bratuž
Danes, 11. aprila ob 17.00, koncert in nagrajevanje zmagovalcev 17. mednarodnega natečaja Alpe Jadran za mlade violiniste in 7. mednarodnega natečaja za mlade Čeliste.
V	četrtek, 15. aprila 1999, ob 20.30 bo na sporedu koncert Črnske duhovne glasbe »I saw the Light«. Izvaja New Svving Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 12. aprila ob 20.30 nastop komika Paola Mendla.
VIDEM
Vila Manin
Nedeljske matineje
Danes, 11. aprila ob 11.15 bo koncert ansambla »Godalni kvintet gledališča Verdi«.
V	nedeljo, 18. aprila ob 11.15 bo koncert orkestra gledališča Verdi.
PORDENON
Avditorji Concordia
V	torek, 27. aprila ob 21.00, bo v sklopu cikla »Glasbeni ekran 99« nastopila»KoCani Orkestar - Gipsy Brass Band«.
______________VENEJO__________________
TREVISO
Palaverde
Jutri, 12. aprila bo nastopil Franco Battiato.
______________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V Četrtek, 22. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran Dukič in v Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih uCencev kitare primorskih glasbenih šol.
NOVA GORICA Kulturni dom
Jutri, 12. aprila bo na sporedu koncert Dejana Laziča-klavir, klarinet in Voces Quarteta iz Bukarešte.
V	ponedeljek, 19. aprila bo na sporedu zaključni koncert ob 30-letnici delovanja New Svving Quarteta z gosti.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	torek, 13. in v sredo, 14. aprila ob 19.30, En-gelbert Humperdinck »Janko in Metka«.
Jutri, 12. aprila ob 11.00 in v petek, 16. aprila ob 15.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
PRIMORSKA
POJE
TRENTA - Infocenter INP - danes, 11. aprila ob 17.00 HRVATINI - Kulturni dom - danes, 11. aprila ob 17.00 TRST - Marijin dom Sv. Ivan- danes, 11. aprila ob 17.00 GORICA - KC Lojze Bratuž - petek, 16. aprila ob 20.30 RENČE - Kulturni dom -16. aprila ob 20.00 SELO - Kulturni dom -17. aprila ob 20.00 BOUUNEC - OG F. Prešeren - sobota, 17. aprila ob 20.30 POSTOJNA - Postojnska jama - nedelja, 18. aprila ob 17.00
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
_JURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
^ XII dvorani Miramarskega gradu razstava ki-P°v iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja.
^ bivših konjušnicah miramarskega gradu bo Po 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
^tiramarski park in muzej sta odprta vsak dan pd 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure), kostna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-hčete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. haja razstava pod naslovom »sedmo srečanje ^JTetnikov«.
krpanje Puntin Arte contemporanea: razstava z Jtaslovom Atlante furlanskega umetnika Paola t offotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila, palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava raiita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit Prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je h*°goCe ogledati vsak dan od 10. do 13. in od t7. do 20. ure.
ttižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razdava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Grnik: od torka do sobote ter 25. aprila in 1. haja od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa 9- do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
ApT (Ul san Nicold 20): do 13. aprila razstavlja ®v°)a dela Luigi Perrella. Urnik: od ponedeljka ^j0 petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 0 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. ^alerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema °bdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto 0d 9-00 do 13.00.
ogled fotografska raz-z naslovom Samo od i do 20. aprila ob de-
^ABRIžina
edanes, H. aprila bo v župnijski dvorani XX. aiikonocna razstava.
Miti!
t^ka hiša - sedež občinskega muzeja: do ok-ra 1999 bo odprta razstava arheoloških pred-t0v, ki so jih odkopali na miljskem območju.
Prosvetnem domu je na
stava Varde Polah Sahm i uha. Razstava bo odprt: avnikih od 16. do 19. ure
Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Kulturni dom: spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga. Odprta bo do 22. aprila.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja do 22. aprila akademska slikarka Anka Krašna.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
_____________SLOVENIJA________________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
Galerija Meduza Koper: do 22. aprila bo pregledna razstava grafik Franceta Miheliča.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Boži-
darja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
SOCERB
Grad: stalna prodajna razstava.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
SEŽANA
Galerija KC Srečka Kosovela - na ogled je razstava slik Marka Andloviča.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 22. aprila bo odprta razstava Ivana Čarga po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila JejCiCa. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Cankarjev dom - Mala galarija: na ogled je razstava Dušana Frice »Ukradene podobe«. Razstava bo odprta do 9. aprila.
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj.
Poslovni center Mercator: odprta je likovna razstava Vide Slivniker
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
BISTRA
V	Tehniškem muzeju Slovenije bo do 2. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak*
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Comenius se poslavlja TV dnevnik Športna tribuna Med dvema ognjema
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2
e
RAI 1
Euronevvs
Nan.: Očetov pes (i. Richard Mulligan)
Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo - Vrt Variete: La Banda dello Zecchino, vmes Topo Gi-gio in risanke Barbarossa Aktualna odd.: Linea verde
Nabožna oddaja: A sua
immagine
Maša
Nabožna oddaja Angelus in papežev bla-I goslov
Aktualno: Linea verde -V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik
Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini) Dnevnik
Avtomobilizem Fl: VN j Brazilije Dnevnik Šport
Nan.: Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. G. Scarpati, Lino Banfi, Claudia Pandolfi)
Dnevnik
Aktualne teme v tedniku: Frontiere (vodi Lamberto Sposini)
Dokumenti: Pot severnih jelenov
Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Rossella Falk
Aktualno: 7 minus 7 Jutranja odd.: In famiglia - V družini (vodita Tibe-rio Timperi, R. Capua) 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Variete: Nedeljski Disney, vmes risanke Nanizanka
Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik
TG2 Motorji, vreme Nan.: Hunter Variete: Quelli che la do-menica..., 15.55 Quelli che il calcio...
Vremenska napoved Šport: Stadio sprint, 18.20 90. minuta, 19.00 Domeni-ca sprint, vmes IP v košarki Avtomobilizem Fl: VN Brazilije Dnevnik Tg2 Nan.: Sotto inchiesta (i. Karen Sillas, P. Casnoff) Športna nedelja Dnevnik
Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vreme, 0.25 Sportiva-mende, 1.25 EP v skokih v vodo, finale, sinhro moški in ženske
RAI 3
Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc T3 Evropa
Aktualno: TeleCamere,
12.30	Okkupati
14.30	SP v kolesarstvu: Paris-Roubabc Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik
Film: Mani di fata (kom., It. '83, i. R. Pozzetto)
Nan.: Un volto, due don-ne, 6.50 Renzo in Lucia Pregled tiska Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio Maša
La domenica del villaggio
Dnevnik
Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4
Film: Stella solitaria (vest., '54, i. C. Gable)
Film: California (vestem, It. '77, r. M. Lupo)
Nan.: Dellaventura, vmes (18.55) dnevnik Film: La časa degli spiriti (dram., '93, i. J. Irons, Meryl Streep)
Film: Via da Las vegas (dram., ZDA '95, r. M. Fig-gis, i. N. Gage, E. Shue) NoCni dnevnik
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le frontiere dello spirito Nan.: Happy Days - Biti h ne biti
TV film: II mio amico Willy VVuff (kom., Nem. '95, i. Esther Rupproch, Nadia Rupproch)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby)
Dnevnik
Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti)
Nan.: Le redini del more Variete za najmlajše, vmes risanke
Variete: Mai dire gol Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.30 Zadnje novice iz športnih igrišč
Glasbena odd.: Super (vodi V. Incontrada) Glasbena odd.: Gianluca Grignani - Un giorno per-fetto
Nan.: Detective Extralar-ge - Black and White (i. Bud Spencer), 16.30 Dio vede e provvede (i. A. Fi-nocchiaro, A. Cenci) Odprti studio Risanke
Variete: Benny Hill Show Variete: Mai dire gol Nan.: X-Files (i. G. Anderson, D. Duchovny) Športna odd.: Pressing (vodi Raimondo Vianel-lo)
Italija 1 šport, šport studio
TV film: Detonator -Bomber (pust.,ZDA '96, i. Scott Baio)
# TE1E 4
Im	Sharky in George	
RJ]	Zdravje	
H	Automobilissima	
	Film: L’ ultimo ricatto	
	Športna nedelja	
S	Osebnosti in mnenja	
m	Komedija: Scondariole	
I	Športna nedelja	
ili	Film: Diario di un Miler	
Napovedniki
Ziv žav: ris. Svet Petra
Zajca, 8.25 Tabaluga,
8.50 Srebrnoglavi konjič,
9.20 Telerime, 9.25 nan.
Pika Nogavička
Ozare
Veliki skladatelji Dok.: Gospodarji živali Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Napovedniki 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
Tedenski izbor: Sou bo šel, 14.55 Pajčevina TV Poper
Trik - Trak, 16.30 Parada plesa
Po domaCe
Obzornik, vreme, šport
Alpe-Donava-Jadran
Mojstrovine Slovenije
Risanka, 19.20 Loto
TV Dnevnik, vreme, šport
Zoom
Intervju
Poročila, vreme, šport Fantastična simfonija (balet pariške Opere)
Trik-Trak
TV PRIMORKA
16.00 Videostrani Zborovsko petje na Primorskem (Rudi Simac)
50 let tehn. šol. centra Dober večer, predsednik Program za otroke Dovolite, nasmejmo se Nova dvčna zakonodaja Avtocenter Bajc Daevvoo Brez šminke: K. Tratnik Kaj storiti, Ce se zgodi... Spolna zloraba in nasilje
Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natalijo Film: The Man Upstairs (ZDA)
Dok.: Zvezde Hollywoo-da - Richard Burton Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Nan.: Murphy Brown Polcija na naši strani Euronevvs
Košarka NBA Action Teniški magazin DP v odbojki (finale, Z) DP v vaterpolu Košarka (slov. pokal, M) Videoring s Sergejo TV nad.:	Charlotte
Sophie Bentinck (1. del) Dok. serija: Vrag - Neavtoriziran življenjepis Šport v nedeljo Film: Pošast (It., i. R. Benigni)
6C Koper
Euronevvs Risanke: Shogun Film: Ne dotikaj se bele zenske (vestem, It. '75, r. M. ferreri, i. M. Ma-stroianni, C. Deneuve) Odmev
Program v slovenskem jeziku: TV Poper TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... Košarka (finale slov. p.) Vsedanes - TV dnevnik Športna nedelja Potovanje po Nemčiji TV Dnevnik-Vsedanes
	Vreme, dnevnik, deželne		Nan.: Due per tre (i. J.		
	vesti, športne vesti Aktualno: Tisoč in ena		Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica	(#) MONTECARLO 1	
	Italija		Dnevnik TG 5 in vreme		
	Variete: Blob		Film: Trne Lies (pust.,		
	Oddaja o zdravju: Elisir		pust., ZDA ’94, r. J. Ca-		18.45, 20.40, 22.40. 1.50
	Dnevnik, deželne vesti		meron, i. A. Schvvarze-		dnevnik
	Aktualno: Ragazzi del ’99,		negger, Jamie Lee Curtis) Aktualna odd.: Nonsolo-		Aktualno: Bine & Bine
	23.55 TeleCamere				Film: Carta che vince,
	Dnevnik, vreme		moda		carta cheperde (kom.)
	Fuori orario, film: Su tut-		Parlamento in		Film, M ste ga vi izbrali
	te le vette e pace (dok.,		Nočni dnevnik		Nan.: Omicidi d’ Elite
	It. ’99)		Film: Rita, Rita, Rita		Šport: Goleada, 20.15
	Nan.: Star Trek Voyager,		(kom., VB ’83, i. Michael		Planet B, 22.00 Processo
	2.55 EvropsM policaji		Caine, Julie VValters)		per direttissima
	Film: Young Americans		Nanizanka: Hill Street		Aktualno: Moda
	(thriller, VB '93, i. Har-		noC in dan		Film: Madame Bovary
	vey Keitel)		NoCni dnevnik		(dram., ZDA ’49)
OVEN 21. 3. - 20. 4,: h ene skrajnosti vas zanaša v drugo. Prepogosto pozabljate na to, da je v dobrih Časih treba pomisliti tudi na slabe in se nanje pripraviti. Na delu boste zgubljali potrpljenje.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Dobro boste znali razporediti svoj Cas. Ne glede na to, da vas na delovnem mestu čakajo dodatne obveznosti, vam energije ne bo zmanjkalo.
DVOJČKA 21.5.-21.6.; Pred ljudmi boste naravnost žareli. Sproščeni in očarljivi boste znali tudi druge spraviti v dobro voljo. Na delovnem mestu uporabite nekaj svojih zvijač.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Čeprav od prihodnjega tedna veliko pričakujete, vam bo le s težavo uspelo izpeljati vse svoje načrte. Zadali si boste paC prezahtevne cilje.
Radio Trst A
8.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: FEK (Z. Saksida, r. M. Prepepluh); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Primorski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Odjek ženske - Tina Modotti (A. Bressan, r. M. Sosič); 15.05 Z naših prireditev; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104.3- 107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7)15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pesem tedna; 10.00-11.00 Primorski kraji in
ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice;
19.00	Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih;
22.00	Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja;
18.00	Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.30 Maša; 9.05 Sledi časa;
9.35	Kvizi bizi; 10.05 Program Abraham;
11.05	Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO;
16.00	Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža;
17.35	Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost;
13.00	Šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.00 Nogomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Rock.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solistii; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori;
14.05	Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrim. glasba; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky); 18.00-18.30 Studio ob 18-ih; -13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.
M
Al
M

J?
kh

LEV 23. 7. ■ 23. 8.: Cepra ste zelo radodarne narave, pa ste pri stvareh, ki vam veliko pomenijo, boi) natančni ter občutljivi kot kdor koli. Kar je za vas sveto, mora biti tudi za vse drugače.
DEVICA 24. 8. • 22. 9.: Veliko boste razmišljali o svojih čustvih. Imeli boste občutek, da vas nihče ne razume. Se največ skupnega boste našli s partnerjem, saj vas bo zvesto poslušal.
TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Večino Časa boste hiteli sem ter tja, učinkoviti pa pri tem ne boste najbolj, edino ce imate namen, da se Cim bolj utrdite-Naredite si urnik in se ga skušajte držati.
ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT.: Gluhi boste na
vse. kar bo dišalo po obveznostih in odgovornostih-Težko se bo pogovoriti z vami o stvareh, ki vam niše ravno najbolj pogodu.
STRELEC 23. TT.-2T. T2.: Skrbi, ki vas tarejo, se krive da ste nesproščeni in nejevoljni, imeli boste občutek, da ste komaj kos vsem obveznostim, cepwv bi z dobro voljo poiskali cas za Športno rekracijo.
KOZOROG 22. T2. - 20. T.: Primanjkovalo vam bo energije, zato si na delovnem mestu ne nalaga) preveliko obveznosti. Bolj kot pridne roke vam tokrat koristila iznajdljiva glava.
VODNAR 2T. T. - T9. 2.: Vase počutje bo pr«*) spremenljivo, odvisno od tega, kaj boste trenu počeli. V slabo voljo vas bodo spravljale predvsen misli na posel.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Planeti so vam večinoma naklonjeni. Svoje odločitve boste izpeljali taktno m sledno. Včasih boste vendarle nekoliko preveč mišljeni ter zaradi tega tudi manj učinkoviti.
RAI 3
slovenski
program
Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
*a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prijateljica lutka (pripravlja Nerina Švab)
TV DNEVNIK, nato Športna tribuna
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
10.00
H.30
'1.35
'2.25
'3.30
'4.05
'5.00
'5.20
'5.50
'2.00
'2.35
'7.45
'8.00
'8.35
'9.30
20.00
20.35
20.40
20.50
22.50
22.55
0.15
0.45
'15
'■40
Euronews Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Destinazione Pio-varolo (kom., It. ’55, i. Totd, Paolo Stoppa) Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelu (i. Roma Downey)
Dok.: Kvarkov svet Aktualno: Evropski dnevi
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Tin Tin, nan. Lassie in Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna odd.: II fatto Kviz: Navigator Nan.: Commesse - Marta (i- Sabrina Ferilli, V. Pi-vetti, N. Brilly)
Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa)
Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Fai Educational Potihoma
Nan.: Komisar Maigret
RAI 2
Aktualno: 7 minus 7
Jutranji Go cart: Risanke
in nanizanke
Rubrika o protestantizmu
Nan.: L’ arca del Dr.
Bayer
Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vase zadeve Dnevnik
Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Ljubim živali Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila
Vremenska napoved, kratka poročila, Šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. H. Tappert)
Nočni dnevnik V parlamentu Film: Gli spostati (dram., ZDA ’61, i. C. Gable, M. Monroe, M. Clift)
RAI 3
	6.30, 7.00, 7.30 dnevnik
	Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma
	Deset let Harema
	Nan.: Schvvarzvaldska klinika, vmes vreme
	Dnevnik, šport
	Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni
	Deželne vesti, dnevnik
	Tribuna za referendum
	Pravljice in risanke
	Šport: nogomet B in C lige
	Dok.: Geo & Geo, vreme
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti, deželni Šport, vreme
	Variete: Blob
	Nan.: Friends
	Aktualno: Naključni turisti
	Dnevnik, deželne vesti
	Variete: Gnu
	Nan.: Neverjetne zgodbe
	Dnevnik, pregled tiska
	Fuori orario: Pred 20 leti
	Nan: Star Trek Voyager, 2.55 Evropski policaji
gg RETE 4
ITALIA1	$T Slovenija 1 {r Slovenija 2
Nad.: Un volto due don-ne, 6.50 Renzo in Lucia Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Febbre d’ amore S Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Desiree (biog., ZDA ’54, i. M. Brando, J. Sim-_ mons, M. Oberon)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Aktualna odd.: Večerni Forum
Film: Miranda (kom., It. ’85, i. S. Grandi)
Pregled tiska Film: Non sparate sui barabini (dram., It. ’78, r. G. Crea, i. A. Lualdi)
S
CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.20
14.50
16.40
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.50
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 Hiša Via-nello
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske
Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gerry Scotti in gene Gnocchi)
Film: Indipendence Day (fant., ZDA ’96, i. Jeff Goldblum, Bill Pullman, M. Colin, Will Smith) Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street
	Nan.: Ocean Girl	1	Marketing
	Otroški variete, vmes na-	B	Vremenska panorama
	nizanke in risanke	m	Napovedniki
	Nan.: Chips (i. Erik Estra-	KM	TV prodaja
	da, L. Wilcox)		Tedenski izbor: Pote-
	Film: Nick lo scatenato		pincek (dok. nana.,
	(kom., ZDA ’84, i. S. Stal-		Češka, 7. ep.), 9.35 Rdeči
	Ione, Dolly Parton)		grafit, 10.20 Narava in
	Odprti studio, 12.25		Človek, 10.45 Dok. od-
	Šport, 12.50 Fatti e mi-		daja: Izzivi prihodnosti -
	sfatti		Srečanja (ZDA), 11.10 Na
	Nan.: V osmih pod isto		vrtu, 11.35 dok. serija
	streho		Velike romance 20. sto-
	Risanke		letja (VB, 25. del); 12.05
	Variete: Colpo di fulmi-		Alpe-Donava-Jadran,
	ne, 15.00 Fuego!		12.35 Utrip, 12.45 Zrcalo
	Nan.: Gli amici del cuore		tedna
	Variete za najmlajSe Bim		Poročila, vreme, Šport
	Bum Bam, risanke		Film: Mali Virgil in Orla
B	Nan.: Baywatch		Zahar
B	Odprti studio, vreme,		Vremenska panorama
	18.55 Šport studio		4x4, oddaja o ljudeh in
K	Nan.: Družina tretjega ti-		živalih
	pa, 19.30 Tata		Polnočni klub
	Glasb, odd.: Sarabanda		Dober dan, Koroška
	TV film: Ladri si nasce		Radovedni TaCek: Sir
	(kom., It. ’96, r. F. Pingi-		Nanizanka: Pika Noga-
	tore, i. P. Franco, Eva		vička
	Grimaldi, O. Lionello)		Obzornik, vreme, šport
	Športna oddaja: Contro-		Recept za zdravo
	campo		življenje
	Odprti studio, 1.00 Šport		Žrebanje 3X3 plus 6
	studio		Risanka
	Film: Professor Kranz te-		TV dnevnik, vreme. Šport
	desco di Germania		Nan.: Komisar Rex (Av-
			strija, 13. ep.)
			Dosje
# TE1E 4			Odmevi, univerzitetni razgledi, kultura, vreme
			šport
			Dosje (pogovor)
	16.45, 23.00, 1.30 Do-		Recept za zdravo
	godki in odmevi		življenje
	Komedija: Scondariole		
	Košarka TS		
	Športna oddaja		
	Cagliari-Udinese		
	Športna oddaja		
S	Film: Maniac il virus che uccide (thriller ’87)		
TV PRIMORKA
(•) MONTECARLO ,			
			
		ER	16.00 Videostrani
			Nova davčna zakonodaja
	19.45, 22.40, 1.10 Dnev-		Avtocenter Bajc Daevvoo
	nik	rTS	Brez šminke: K. Tratnik
	Film: I ruggenti Anni	hB	Kaj storiti, Ce se zgodi
	Venti (’39, i. H. Bogart)	m|	Program za otroke
	Nan.: Agencija Rockford,		Videostrani
	13.00 II Santo		Dnevnik, vreme, iz tiska
	Film: Madame Bovary	2$	Dovolite, nasmejmo se
	(dram., ZDA ’49, i. J. Jo-		Trgovina klasje
	nes, J. Mason)		Obletnica potresa
	Variete: Tappeto volante		Športni ponedeljek
	Aktualno: Giocamondo		Nogomet: Hit Gorica -
	Šport: Biscardijev proces		Primorje
	Nan.: The Big Easy		Dnevnik TV Primorka
8.45
9.00
10.00
12.00
12.30
13.00
13.50
15.05
15.35
17.00
17.30 18.05
19.00 19.40
20.00
21.00
22.30
23.00
0.25
1.50 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor Sobotna noč: Roxy Musič Rokumentarec: Jazz He-roes (2. del)
Nadaljevanka: Otok Jer-sey (VB, 2. del) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 7. ep.)
Dok. serija: Vrag, neavtoriziran življenjepis (VB, 1. del)
Euronews TV prodaja Kinoteka
Film: Na nevarnih tleh dram., ZDA 1951, r. Ni-cholas Ray, i. Robert Ryan, Don Taylor) Policija na naši strani Po Sloveniji
Nadaljevanka: Sestre (ZDA, 12. del)
Štafeta mladosti Odbojka (DP, finale končnice, ženske) Gospodarska panorama: Poslovni barometer Studio City
TV nan.: Vest in poloče-vina: Divji lov (Vitomil Zupan, i. Boris Cavazza, Dare Valič, Tone Gogala, Alenka Vipotnik, 4. del) Brane Rončel izza odra Film: Na nevarnih tleh (ZDA)
IC Koper
H	Euronevvs
|uPj	Risanke
IHg	Resna glasba in poezija
	Vesolje je
	Istra in...
	Program v slovenskem jeziku: Športna mreža
	Primorska kronika
	Tv Dnevnik, vreme, šport
	Otroška odd.: Gugalnica
ER	Alpe Jadran
	Evropski kulturni magazin: Aliča
	Osebnosti našega Časa
	Vsedanes - TV dnevnik
SE	Euronevvs
	Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih
	Primorska kronika
"A
Radio Trst A
^P0- J 3.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, •00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, 7165 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-'kci; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; .50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Martin emur (D. Jelinčič, prip. V. Jurc); 9.30 Gla-. Q za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi vQjalci; 11,00 Aktualnosti na pladnju (pripr. Valenčič); 12.40 2PSVišarski kvintet; 13.20 Qsba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Dežel-'a kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Pot-t uJ; (5.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Pe-r''h); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in toaSl:ia:	E. Michelazzi, viol. M. Faven-
p, j (8.00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 'JLbljene melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 11.30, n : 0' 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-
13.00	Samo za Vas - Ostali Trst (pon.);
0 Loža v operi - Un palco alf opera.
Radio Koper
(slovenski program)
8'00' 8’3a 9'30' ia3°' 13.30, 14.30 Po-juir"a; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Dobro in r?' Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč r ar'; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.50 Kulturni ®5jar; 10.00 Na rešetu; 11.00 Pregled v ^Dih dogodkov; 13.00 Daj, povej, razve-
drilna odd.; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 20.00 Modri abonma;
22.00	Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večrni pr.; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pravni nasveti; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna;
17.00	Hip hop galerija; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) J
Primmki dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786300. fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
6
66
666
VREMENSKA SLIKA
Nad severovzhodno Evropo je ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla srednjo Evropo in Alpe in bo v noči na ponedeljek oslabljena prešla Slovenijo.
B
1000
J(0BENHAVlfr -V.
DUBLIN o#'’	(*)	X3, |	” -
DNDONo^'STERoAM 8/14 BERLIS 12/15 V,
8/16
——	oBRUSEU
oPARIZ 10/16	- -	,
8/19	^l2rAJ 3/14	C ^
JUBUANA 8/17
o	BEOGRAD 10/17	W10
10/19^ v- 6_6>
*'	OSOFIJA 10/19
:<s
* x SPLIT -/-
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
N,
1020

DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45.
Dolžina dneva 13.18.
^LUNINE MENE <
Luna vzide ob 4.03 in zatone ob 14.10.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.02 najnižje -11 cm, ob 7.19 najvišje 17 cm, ob 13.41 najnižje -36 cm, ob 20.23 najvišje 36 cm.
Jutri: ob 2.31 najnižje -23 cm, ob 8.09 najvišje 25 cm, ob 14.18 najnižje -41 cm, ob 20.48 najvišje 44 cm.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C.


^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............15
1000 m.............10
1500 m..............5
---------
°C
2000 m.............1
2500 m ............-2
2864 m.............-5
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
^if\ii\irčiiA
DANES

Xy
—
GRADEC 2/16
TRBIŽ
O 3/13
KRANJSKA GORA ^
O TRŽIČ 0/16
CEDAD^n^	o
5/19 O	KRANJ
OVIDEM 5/19
S
—*N. GORICA 4/18 GOBICA o
POSTOJNA
N. MESTO 5/17
O
Sprva bo pretežno jasno, čez dan pa se bo od severozahoda postopno pooblačilo. Zvečer in v noči na ponedeljek bo ponekod rahlo deževalo. SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih severno od nas se bo vreme postopno poslabšalo. Drugod bo še delno jasno.
JUTRI
srn~!
GRADEC
5/14
S
M. SOBOTA o 5/13
CELOVEC
TRBIŽ	O 2/13
°	o’'" <r<l
KRANJSKA GORA ,
V	ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme. Pihati bo začel jugozahodni veter.
V	torek bo oblačno s padavinami.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
$ titanom izstrelili vojaški satelit DSP
CAPE CANAVERAL - V vojaškem letalskem oporišču Cape Canave-ral v ameriški zvezni državi Florida so v petek ob 19.01 po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 41 po več krajših preložitvah zaradi tehničnih razlogov izstrelili najmočnejšo ameriško klasično nosilno raketo, dvostopenjski titan 4B (na te-lefoto Ap).
Dodatna stopnja IUS (Inertial Upper Stage ali inercialna zgornja stopnja), ki ima sama pravzaprav tudi dve stopnji na trdo gorivo, naj bi skoraj sedem ur kasneje v prehodno orbito utirila ameriški vojaški geostacionarni satelit DSP-19 za zgodnje opozarjanje na izstrelitve nasprotnikovih izstrelkov, vesoljske izstrelitve in jedrske eksplozije. Posebni senzorji na satelitu opozorijo na vir toplote pred ozadjem, ki ga predstavlja Zemlja, naš planet. Ameriški informacijski viri ne navajajo geografske točke, nad katero bo nad ekvatorjem ustaljen nov satelit. Zato še ni možno soditi ali bi satelit lahko uporabljali tudi v boju proti Jugoslaviji.
Gre za prvo izstrelitev te vrste raket po lanski izstrelitvi titana 4A, ki ga je 12. avgusta lani 41 sekund po izstrelitvi razneslo.
V zadnjih 29 letih so utirili že 18 takšnih satelitov, enega od njih tudi z vesoljskim raketoplanom, ki so del sistema, ki je opozarjal tudi na izstrelitve iraških izstrelkov scud med vojno z Irakom leta 1991.
Satelit ima maso 2340 kg, dolžino 10 metrov, širino 6, 7 metra, življenj-
sko dobo tri leta in je vreden 250 milijonov dolarjev, titan 4B skupaj z IUS pa je, po točnejših podatkih, ki jih je naknadno objavil vojaški letalski Center za vesoljske in raketne sisteme v vojaškem letalskem oporišču Los Angeles v Kaliforniji, veljal kar 432 milijonov dolarjev.
Andre Agassi in Brooke Shields se ločujeta
HONG KONG -Brez srečnega konca se zaključuje še ena od poročnih zvez med zvezdniki:	teniški
igralec Andre Agassi in filmska igralka Brooke Shield se ločujeta. Vest je potrdil Agassi, ki se trenutno nahaja v Hong Kongu, kjer se bo v finalnem dvoboju pomeril z Borisom Beckerjem. Do nesoglasij v paru naj bi prišlo prav zaradi Agassijeve dejavnosti, zaradi katere je dejansko vselej okrog. Vendar pa bosta Agassi in Brooke Shield ostala dobra prijatelja, kot sta izjavila za včerajšnjo izdajo dnevnika New York Post. Poročena sta bila dve leti, spoznala pa sta se leta ’93.
Tekmujejo, kdo bo imel prvega otroka vlefu2.000
Bob in Atheena sta se poljubila preden sta se povzpela v sobo, kjer sta se udeležila tekmovanja za pokal Bree-ders, namenjnenega paru, ki bo v povil prvega otroka tretjega tisočletja.
Tornado razdejal osrednji del ZDA
NEW YORK ' Osrednji del ZDA je sinoči zajelo hudo neurje, ki je povzročilo veliko škodo. Najhuje prizadeto je bilo območje v zvezni državi Ohio v okolici mesta Cincinnati, v zveznih državah Iowa in Nebraska pa so divjali tornadi.
V neurjih in tornadih je doslej umrlo sedem oseb, močni vetrovi pa so uničili celotna naselja. V predmestju Montgomeryje (Ohio) je veter unicn velik nakupovalni center, ruval drevesa, prevračal avtomobile in dvigoval strehe hi5-Okrog 200.000 ljudi je ostalo brez elektrik®’ nekaj sto so jih odpeljali v bolnišnice-Očividci so razdejanj6 po neurju primerjali 2 vojnim območjem.
Predsednik ZDA Bill Clinton je pred kratkim razglasil območja v zvezni državi Louisiana, ki jih je p°' dobna ujma zajela v tednu od 3. do 7. aprila, za območja izrednih razmer, v kratked1 pa ga čaka podoben ukrep. Prizadeto območje lahko v ZDA računa na zvezna sred stva za odpravo posl® dic naravnih nesre namreč šele tedaj, ^ je razglašeno za °D močje izrednih razmet
Na telefoto Ap raZ_ dejanje v okolici Cid cinnatija