Neželeno vedenje: kaj je, kako ga ocenju- jemo in kako ga spreminjamo? Gloria Orgolič, specialna in rahabilitacijska pedagoginja, OŠ Franceta Prešerna Maribor V šolah in tudi že v vrtcih prihajajo učenci v stik z vrstniki iz najrazličnejših okolij ter z najrazličnejšimi biološkimi predispozicijami. Vsak je po svoje edinstven in s tem tudi edinst- veno reagira na okoliščine, v katerih se posameznik znajde. Reakcije oziroma vedenje, ki se iz situacije razvije, je lahko bodisi sprejemljivo ali nesprejemljivo. Težave nastanejo takrat, kadar se nesprejemljivo vedenje pojavlja prepogosto ali le-to ogroža otroka, ki se tako vede, in mor- da celo druge. Takrat začnemo govoriti o neželenem vedenju, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Vedenje je smiselno oceniti, zastaviti cilje in vključiti tudi osebe iz posameznikovega bližnjega socialnega okolja. Pri tem je tako posameznika kakor tudi njegovo okolje potrebno opremiti s konstruktivnimi tehnikami odzivanja na neželeno vedenje, posameznika pa mo- ramo hkrati podkrepiti s pričakovanim in želenim vedenjem. Uvod Rizični in varovalni dejavniki Emerson (v Kostov in Štante Vouk 2014, 73) nežele- Za raznovrstno nesocialno vedenje nikoli ni kriv no vedenje opredeli kot »kulturno nesprejemljivo samo en dejavnik, ampak pride do sočasnega vedenje takšne jakosti, pogostosti ali trajanja, da delovanja večih dejavnikov, ki so med seboj po- obstaja verjetnost, da bo ogrožena varnost ose- vezani in prepleteni. Enako pravilo imamo tudi v be in/ali ljudi v njenem okolju. Zelo verjetna po- mislih, ko posegamo v moteče vedenje in ga sku- sledica za osebo s takšnimi vedenjskimi vzorci je šamo odpraviti. tudi omejevanje vključevanja v okolje.« Za vpraša- njem, zakaj se takšno vedenje pojavi, leži preplet Ob pojavu takšnega vedenja lahko delujemo na raznolikih dejavnikov, ki posredno ali neposredno posameznikovo razdražljivost (temperament in vplivajo na posameznika. Da bi dejavnike odkrili hitrost odziva), škodljivost (neobčutljivost, agre- in s tem preprečili pojav nadaljnjega neželenega sivno dejanje proti drugim, ki se ga zavedamo) in vedenja, se moramo lotiti ocenjevanja vedenja, ki samostojnost (prepiranje, odklanjanje, neupošte- mora biti premišljeno, postopno in temeljito. Ne vanje navodil). samo, da mora biti temeljito ocenjevanje, temveč tudi zastavljanje naslednjih korakov, med kateri- Na sodelovanje staršev in šole močno vpliva so- mi se lahko poslužimo spreminjanja trenutnega cialno-ekonomski status družine in njena etična vedenja na eni strani ter preventivnih ukrepov na pripadnost. Pri učencih, ki imajo nižji socialno- drugi. -ekonomski status, sodelovanje staršev in šole vodi k izboljšanju vedenja učenca. Starši, ki so Pojavne oblike neželenega vedenja otrokom na razpolago pri reševanju in razume- Pod pojmom neželeno vedenje ne najdemo vanju nalog, jih čustveno podpirajo in jim posve- samo agresivnega vedenja, ampak tudi nagaji- čajo svoj čas, imajo takšne otroke, ki samostojno vost, nezbranost, neupoštevanje navodil, pomanj- poiščejo pomoč pri učitelju, v kolikor ne razume- kanje spoštovanja drugih, neosvojen bonton in jo snovi, in razvijejo tesnejše odnose z odraslimi hujša antisocialna vedenja (kraja, maltretiranje, (Amato in Rivera 1999 v Vec 2011). spolno nesprejemljiva vedenja, poškodovanje lastnih in tujih stvari, ogrožanje lastne varnosti in Ocenjevanje neželenega vedenja varnosti/življenja drugih). Vsa našteta vedenja se Opredelitev in ocena neželenega vedenja sta prvi med seboj razlikujejo po intenziteti in družbeni korak obravnavanja in spreminjanja le-tega, kajti nesprejetosti. Pri tem je pomembno zavedanje, ocena je osnova za snovanje vedenjskih interven- da visoka intenzivnost pojavljanja vedenja še ne cij. Pri tem želimo ugotoviti, ali je problem klinič- pomeni, da je stopnja težave tudi visoka. Stopnjo no (ne)pomemben, in upoštevamo razvojne zna- oz. zahtevnost težav, ki se pojavljajo na kontinuu- čilnosti otroka in druge dejavnike, ki v večji meri mu, lahko ocenimo na podlagi kriterija zadovolje- vplivajo na njegovo vedenje. Prvi korak je prepo- nosti osnovnih psihosocialnih potreb. Motečega znavanje neželenega vedenja, sledi postavitev vedenja nikakor tudi ne smemo enačiti z moteno cilja, ki ga želimo doseči s pomočjo terapevtske osebnostjo (Vec 2011). obravnave oz. vedenjskimi intervencijami, in izbi- 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO ra primerne metode, tehnike ocenjevanja. Najpo- zavzemamo tudi za to, da takšno vedenje posta- gosteje uporabljene tehnike so vedenjski intervju, ne nekoristno. Odrasli, ki so vpleteni v otrokovo neposredno opazovanje in beleženje vedenja ter življenje, morajo ozavestiti tudi to, da je vedenje ocenjevalne lestvice. Ocenjevanje vedenja izvaja- velikokrat odvisno od njihovega ravnanja, torej mo pred, med in po koncu postopka obravnave morajo tudi oni sami spremeniti svoje odzivanje v (Stropnik 2014). tem procesu. Spreminjanje vedenja poteka v oko- lju, kjer prihaja do nastanka le-tega. Če je to samo Cilj procesa ocenjevanja je ugotoviti, ali je določen v enem okolju, program vrši oseba, ki je vključena problem klinično pomemben ali ne (VanScoyoc v to okolje, v kolikor pa se to pojavlja v različnih in Christophersen 2009 v Stropnik 2014). Metoda, okoljih, se v intervencije vključi še starše in dru- ki jo bomo uporabili pri ocenjevanju, je odvisna ge odrasle, da program doseže največjo možno od njegovega namena. Pri ocenjevanju se osre- mero uspešnosti (Jurišić in Kodrič 2014b). dotočimo in ocenjujemo: - trajanje vedenja, Poučevanje želenega vedenja - pogostost vedenja, Na pojavnost neželenega in motečega vedenja - stopnjo intenzivnosti vedenja, lahko v vsakem trenutku vplivamo že preventiv- - beležimo predhodno vedenje in neželeno ve- no, s poučevanjem želenega vedenja. Jurišić in denje, Kodrič (2014a) v svojem prispevku razdelita po- - iščemo funkcijo neželenega vedenja. učevanje želenega vedenja na štiri stopnje, kot je prikazano na spodnji piramidi. Postavljanje ciljev – sprememba vedenja Opredelitvi neželenega vedenja sledi cilj, ki ga Pozitivni odnosi z otroki, njihovimi družinami želimo tekom vedenjskih intervencij realizirati. in sodelavci Izberemo tudi način, kako bomo beležili nežele- Na otroka, pri katerem se pojavlja neželeno ozi- no vedenje. Pri tem moramo definirati vedenje, roma moteče vedenje, bomo lažje vplivali, če ki bo nadomestilo neželeno vedenje. Cilji morajo imamo z njim oblikovan dober, pozitiven odnos. biti specifični in jasni, merljivi, realni in formulirani Da sploh pričnemo graditi odnos med nami kot pozitivno oz. realno. učitelji in učencem, pa moramo vključiti tudi učenčevo družino, ki ga bolje pozna. Jurišić in Ko- Kako spreminjamo vedenje? drič (2014a) v svojem članku navajata strategije, Pri spreminjanju neželenega vedenja upošteva- z uporabo katerih lahko bolje spoznamo učenca. mo učinkovita načela spreminjanja vedenja, kjer Med te strategije spada tudi sodelovanje s starši. otroke učimo, kako zmanjšati njihovo potrebo po Strategije, ki jih navajata, so: vprašalnik za starše pojavnosti neželenega vedenja, istočasno pa se o učenčevih interesih, močnih področjih, obisk Piramida poučevanja (prirejeno po Fox idr. v Jurišić in Kodrič 2014a) 42 Didakta družine na domu, pozanimamo se o učenčevi šega zavedanja tako prijetnih kot neprijetnih ču- najljubši knjigi in jo preberemo skupaj v razredu, stev ter primerno izražanje čustev in poučevanje če se učenčev materni jezik razlikuje od jezika, tehnik umirjanja. Pri tem se mora učenec zaveda- govorjenega v šoli, se lahko naučimo tudi fraz v ti, da določena vedenja niso primerna. Le na tak njegovem jeziku itd. način bomo uspešni pri vpeljevanju poučevanja uravnavanja čustev in s tem omejili neželeno ve- Praksa preprečevanja neželenega vedenja denje (Jurišić in Kodrič 2014a). Med učinkovite prakse spadajo preventivne strate- gije, ki vsaj do določene mere lahko preprečijo na- Tako kot katerokoli drugo poučevanje tudi to potre- stanek neželenega vedenja. Takšne prakse vklju- buje skrbno načrtovanje ter prilagojeno poučevanje čujejo urejanje okolice, torej prilagajanje učilnice, glede na vsakega učenca posebej, torej individu- ponujanje izbire, dostopnost različnih pripomočk- alizacijo. Najprej pri takem poučevanju pričnemo ov, utrjena rutina in uveljavljene strategije, ki pri- s spoznavanjem čustvenega besednjaka, tako da pomorejo k lažjemu prehodu z različnih aktivnosti učenec prepoznava obrazno mimiko, primerno za na druge, kadar rutina ni mogoča. Strategije, ki jih določeno čustvo, dodamo socialne zgodbe, didak- Jurišić in Kodrič (2014a) navajata, so: tične igre ipd. (Jurišić in Kodrič 2014a). • plakat s pozitivno oblikovanimi pravili skupine oziroma razreda, Intenzivni individualni postopki • urnik dejavnosti, Pogosto je težko določiti, kdaj je pravi trenutek za • spodbujanje pričakovanega vedenja v vsaki vpeljevanje intenzivnih individualnih postopkov, rutini, vendar so lahko takšni programi koristni za otroka • menjavanje oziroma sprememba dejavnosti, v kateremkoli trenutku. Intenzivni program PPV • opozorilo med spremembo dejavnosti, (podpora pozitivnemu vedenju) pomaga učencu • opozorilo – pričakovano vedenje, razvijati socialne in komunikacijske spretnosti ter • krepitev želenega vedenja, spodbuja navezovanje pozitivnih odnosov z drugi- • razmerje med pozitivnim in negativnim ko- mi. Program temelji na prepoznavanju okoliščin, mentarjem 4:1 ter stikov ali dogodkov, ki težavno vedenje v prvi vrsti • usmerjene besedne pohvale. sploh sprožajo, ter prepoznavanju namena takšne- ga vedenja. Šele ko ugotovimo, katere so tiste si- Strategije poučevanja socialno-čustvenih spret- tuacije, osebe ali stiki, ki povzročajo osebi stisko in nosti zaradi katerih se moteče vedenje pojavi, lahko po- Strategije poučevanja socialno-čustvenih spret- iščemo pravilne rešitve in s tem ustrezen intenzivni nosti zajemajo poučevanje prepoznavanja in bolj- individualni postopek (Jurišić in Kodrič 2014a). 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO učiteljice. Do trenutka, ko se je učenec umiril, je v razred že prihitela mama, ki je bila poklicana s strani razredničarke. Skupaj so se v miru pogo- vorili in sklenili, da se takšno vedenje ne sme več ponoviti. Ne dolgo zatem, nekaj dni kasneje, se je isto vedenje ponovilo pri drugem predmetu, pri drugi učiteljici. Vedenje, ki se je ponovilo že dru- gič, je potrebovalo konkretno obravnavo, in to je učencu šola tudi ponudila. Učenec je prišel v obravnavo pri svetovalni delav- ki. S to se je učenec že dobro poznal in je bil v po- govoru z njo sproščen in umirjen. Skozi pogovor je svetovalna delavka želela spoznati tri okolja, v katere je učenec neposredno vključen: družina, šola in širše socialno okolje. O družini je sama že veliko vedela, zato je bilo na mestu preprosto vprašanje: »Ali se je doma zgodilo kaj, o čemer bi se rad pogovoril?« Odgovor na vprašanje je bil ne- gativen, zato je delavka prešla na drugo učenčevo okolje, to je šola. Spraševala ga je o dogajanju v ra- zredu, kako se tam počuti, kdo je njegov najljub- ši sošolec in kakšni so odnosi med učencem in ostalimi. Na tem mestu je bilo opaziti pri učencu nelagodje. Spregovoril je o sošolcu, ki ga nenehno izziva, se mu posmehuje in ga izključuje iz skupi- ne, ker je drugačen, ker ima motnjo. Na tem me- stu je bila analiza dejavnikov končana. Za njegove izbruhe neprimernega in neželenega vedenja je bil kriv sošolec, ki se mu je posmehoval za nekaj, na kar sam nima vpliva. Počutil se je drugačnega, nemočnega in nerazumljenega. Na tem mestu Zgodba s terena moram opozoriti, da ni nujno, da bo ocenjevanje Za praktično ponazoritev zapisanega bom pred- vedenja vedno potekalo tako »enostavno« in da stavila konkretni primer učenca, s katerim sem se bodo vsi učenci že na prvem srečanju odprli in individualno delala približno pol leta. Učenec je spregovorili o težavah. obiskoval 5. razred osnovne šole, šele pred krat- kim pa je bil diagnosticiran z ADHD. Gre za mo- Sedaj ko poznamo izvor vedenja, si je potrebno tnjo hiperaktivnosti in pomanjkanja pozornosti, ki zastaviti konkretni cilj. Poiskati moramo tudi na- se lahko izrazi samo v obliki hiperaktivnosti, samo čin oziroma obliko želenega vedenja, ki bo nado- pomanjkanja pozornosti ali v kombinaciji oboje- mestila trenutno neželeno, pri tem pa mora nova ga. Pri učencu je šlo za kombinacijo, torej na eni oblika vedenja zadovoljiti otrokovo potrebo, ki jo je strani pomanjkanje pozornosti in na drugi hipe- zadovoljeval preko neželenega vedenja. Cilj, ki smo raktivnost. si ga v konkretnem primeru zastavili, se je glasil: V obdobju enega meseca učenec svojih čustev Zaradi motnje so ga tako učitelji kakor tudi sošolci ne izkazuje več z izbruhi, temveč svoje občutenje opisovali kot nemirnega, motečega, tudi zasanja- verbalizira. Drug cilj je bil seznanitev njegovih so- nega, neprisotnega in neposlušnega. Vsekakor šolcev z naravo motnje, s katero se učenec srečuje gre za opise, ki so bili z vidika ostalih utemeljeni. vsak dan, pri tem pa dati priložnost tudi učencu, V obdobju skupnega dela, je prišel mesec, ko se da predstavi svoja močna in šibka področja. je učenec pričel vesti precej moteče. Učenec je vstajal od mize, se sprehajal po razredu, nenehno Z učencem smo v nadaljnjih tednih delali tako v klepetal, prekinjal učiteljico in še kaj bi se našlo. razredu kakor tudi v individualni obliki. V indivi- Vse skupaj je privedlo do tega, da se je učiteljica dualnih situacijah se je učenec učil prepoznava- odločila učenca presesti v kotiček, kjer ne bo mo- ti svoja čustva in jih ubesediti, v razredu pa se je til ostalih, prav tako pa bo sam imel svoj mir. V tre- tega učil na konkretnih primerih. Učiteljica ga je nutku, ko je učiteljica premaknila mizo, je učenec prvih nekaj dni vodila in mu konkretno sporoča- mizo ustavil, jo prevrnil, za tem prevrnil tudi stol la: »V tej situaciji moraš svoja občutenja verbalizi- in kriče odšel iz razreda, neozirajoč se na besede rati,« kasneje pa je zgolj opazovala, kako se sam 44 Didakta znajde v različnih situacijah. Na koncu se je učen- Literatura in viri čevo vedenje spremenilo na bolje, kar mu bo zelo Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (2014a): Spodbujanje želenega vedenja je zmanjševanje motečega. V: Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. stro- koristilo tudi tekom nadaljnjih let šolanja, ko se bo kovni posvet- podpora pozitivnemu vedenju, str. 57 - 71. Društvo srečeval z najrazličnejšimi posamezniki, ki bodo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza Levca, Ljubljana. Dostopno na: http://www.downov-sindrom.si/ njegove težave dojemali različno. prenosi/7-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023. Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (2014b): Načrtovanje spreminjanja mo- Zaključek tečega vedenja. V: Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni po- Neželeno, moteče oz. težavno vedenje je vede- svet- podpora pozitivnemu vedenju, str. 57 - 71. Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza Levca, Lju- nje, ki mora biti tako ali drugače naslovljeno. Ne bljana. Dostopna na: http://www.downov-sindrom.si/prenosi/7- glede na to, ali gre zgolj za reakcijo na določeno -strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023. situacijo ali gre za zelo dolgotrajno, večkrat poja- Kostov, P. in Štante Vouk, M. (2014): Odzivanje na neželeno in tve- vljajoče se vedenje, morajo odrasli na to reagirati gano vedenje. V: Jurišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni po- svet- podpora pozitivnemu vedenju, str. 72 - 85. Društvo Downov in skušati vedenje omejiti. V vsakem primeru je sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza Levca, Lju- najbolj smiselno delovati že preventivno in s tem bljana. Dostopno na: http://www.downov-sindrom.si/prenosi/7- -strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023. preprečiti možnosti, da bi do kakršnegakoli neže- lenega vedenja sploh prišlo. V kolikor zares pride Stošić J. (2014): Podpora pozitivnemu vedenju - teoretična izhodišča in pregled učinkovitosti pri osebah z Downovim sindromom. V: Ju- do takšnega vedenja, se moramo zavedati, da rišić, D. B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni posvet- podpora pozitivnemu je dejavnikov, ki vplivajo na vedenje, veliko. Brez vedenju, str. 57 - 71. Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški inštitut in Center Janeza Levca, Ljubljana. Dostopno na: http://www. poznavanja dejavnikov in razlogov, zakaj je do ta- downov-sindrom.si/prenosi/7-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023. kšnega vedenja sploh prišlo, bomo le stežka izo- Stropnik, S. (2014): Ocenjevanje neželenega vedenja. V: Jurišić, D. blikovali takšno intervencijo, ki bo zares učinkovi- B. in Kodrič, J. (ur.): 7. strokovni posvet- podpora pozitivnemu vede- ta. Navsezadnje posameznik s takšnim vedenjem nju, str. 57 - 71. Društvo Downov sindrom Slovenija, Pedagoški in- štitut in Center Janeza Levca, Ljubljana. Dostopno na: http://www. nekaj sporoča, mi pa moramo biti le dovolj odprti, downov-sindrom.si/prenosi/7-strokovni-posvet.pdf, 4. 9. 2023. da sporočilo tudi sprejmemo in se nanj tudi pri- Vec, T. (2011): Moteče vedenje: Ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj merno odzovemo. vplivajo. Socialna pedagogika, let. 15 (št. 2): str. 125–152. 45 Didakta