21 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Vol. 72, No. 1, 21-34 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a03 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: ales.straze@bf.uni-lj.si IDENTIFIKACIJA VERIG VREDNOSTI V SLOVENSKEM GOZDNO-LESNEM BIOGOSPODARSTVU IDENTIFICATION OF VALUE CHAINS IN THE SLOVENIAN FOREST AND WOOD BIOECONOMY Aleš Straže 1* , Dominika Gornik Bučar 1 , Jože Kropivšek 1 UDK članka: 630*83 Prispelo / Received: 30.3.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 21.4.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: V slovenskem gozdno-lesnem gospodarstvu je primarni cilj ustvarjanje vrednosti in dobava želenih izdelkov kupcem oz. uporabnikom, kjer se učinki v celotni gozdno-lesni verigi vrednosti multiplicirajo z delovanjem vseh njenih členov. Uspešnost delovanja celotne verige vrednosti je pomembno razumeti z vidika potenciala dosegljivih količin, stopnje tehnološke predelave in mejne kakovosti vhodnih surovin ter lastnosti proizvedenih produktov. Cilj te študije je bil evidentiranje posameznih verig vrednosti v celotni domači gozdno-lesni verigi, analiza delovanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v visokotehnološke izdelke in materiale, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Identificirali smo pet primarnih verig vrednosti (P1…P5), dve verigi za zagotavljanje krožnosti (K6, K7), ter tri verige višjih predelovalnih stopenj za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo (S8…S10). Pri predelavi lesa listavcev je pereče nedelovanje primarne verige »Furnir« (P2) ter omejeno delovanje verige »Žagan les« (P1), s čimer slabo izkoriščamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Za doseganje kriterija t. i. zelenih verig vednosti je treba krepiti verige, ki zagotavljajo krožnost (K6 – Ostanki, K7 – Odslužen les), in so trenutno delujoče v manjšem obsegu ter se prehitro zaključujejo. Ključne besede: verige vrednosti, gozdno-lesna veriga, biogospodarstvo Abstract: The Slovenian forestry and timber industry are primarily about creating value and delivering the desired products to customers or users, multiplying the impact throughout the forest-wood value chain through the functioning of all its links. It is important to understand the performance of the entire value chain from the point of view of the potential of the achievable volumes, the level of technological processing and the marginal quality of the input raw materials and the characteristics of the manufactured products. The aim of this study was to map the individual value chains in the entire domestic forest-wood value chain, to analyse the functioning of the circular economy and the potential for processing hardwood into high-tech materials and high value-added products. We identified five primary value chains (P1…P5), two chains to ensure a circular economy (K6, K7), and three chains of higher processing stages to produce higher value-added products (S8…S10). In hardwood processing, the non- functioning of the primary chain “Veneer” (P2) and the limited functioning of the chain “Lumber” (P1) are of concern, which means that we are not using the potential of the highest value wood raw material. In order to achieve the so-called criterion of green value chains, it is necessary to strengthen the chains that ensure a circular economy (K6 – Residues, K7 – Waste wood), which currently function at a lower level and are phasing out too quickly. Keywords: value chains, forest-wood chain, bioeconomy. 1 UVOD 1 INTRODUCTION V gozdno-lesnem sektorju in drugod je ustvar- janje vrednosti za kupca oziroma dobava želenega izdelka po sprejemljivi ceni eden izmed osnovnih imperativov deležnikov, poslovnih subjektov, ki de- lujejo na začetku dobavnih verig, pa vse do tistih, ki v sekundarnih sektorjih proizvajajo izdelke za konč- ne uporabnike (Nicholls & Bumgardner, 2018). V gozdno-lesno verigo so vključeni številni deležniki. 22 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy Na primarnem nivoju gre za lastnike in upravljalce gozdov ter pridelovalce in proizvajalce primarnih proizvodov, kot sta denimo žagan les in furnir. Ti pri- marni subjekti so še posebej povezovalni (integral- ni), saj s poslovnimi odločitvami značilno vplivajo na vrste in vrednosti primarnih lesnih proizvodov, ki se uporabljajo kot ključni materiali v sekundar- ni proizvodnji. Velja pa tudi obratno – za dobavno verigo so vedno pomembnejši predelovalci na višji stopnji in na koncu potrošniki. Slovenska lesna industrija se sooča z več izzivi, zaradi značilne izvozne usmerjenosti tudi in zlasti na mednarodnih trgih. Panoga tekmuje s svetov- nimi proizvajalci, pogosto z globalnimi dobavitelji surovin, tudi tistih na osnovi lesa ali lesne bioma- se, pa čeprav razpolagamo s primernimi domačimi lesnimi zalogami. Pretekla izguba proizvodne infra- strukture, predvsem na področju predelave furnir- ja, lesnih kompozitov in celuloze, za velik delež su- bjektov v gozdno-lesni verigi prinaša visoko stopnjo odvisnosti od mednarodnih trgov ter negotovost pred morebitnim nedelovanjem dobavnih verig. Največji pomen in skrb imata pri tem sposobnost konkurenčne proizvodnje in vzdrževanje dobavnih verig, kar pa zagotavlja stabilnost drugim členom celotne gozdno-lesne verige. Številni poslovni su- bjekti v več sektorjih domačega gozdno-lesnega gospodarstva čutijo posledice nekaterih nedavnih ali trenutnih kriz, kot so dobavne motnje surovi- ne zaradi naravnih ujm ter podnebnih sprememb, pretekla kriza gradbenega sektorja, pandemija Co- vid-19, energetska kriza in umirjanje gospodarske rasti zaradi vojne v Ukrajini, idr. Z Evropskim zelenim dogovorom (angl. “The Green Deal”) leta 2019 se je Evropska unija (EU) zavezala k ukrepanju za dosego podnebne nevtral- nosti do leta 2050 (The international wood industry in one information service, 2020a). To je enkratna priložnost za krepitev zelenih verig vrednosti, med katerimi je ena pomembnejših tudi gozdno-lesna veriga (European Organisation of the Sawmill In- dustry (EOS), 2020). V teh dokumentih je posebej izpostavljena uporaba lesa v konstrukcijske name- ne, predvsem za lesno gradnjo, kjer pa les trenu- tno predstavlja le 3 % vseh uporabljenih materialov (The international wood industry in one informati- on service, 2020b). To odpira nove možnosti tudi za slovensko lesarstvo. Med dolgoročnejše izzive domače gozdno- -lesne verige spada tudi pričakovana spremenjena struktura domače dobavne verige gozdno-lesnih sortimentov, kjer se bo zaradi podnebnih spre- memb povečeval delež listavcev, ob hkratnem na- raščanju deleža sortimentov slabše kakovosti. Po- raba lesa listavcev v Evropi upada, kar pripisujejo manjšanju gradbeniškega sektorja ter zmanjševa- nju konkurenčnosti pohištvene industrije na global- nem trgu (Prislan, 2015). V lesni zalogi slovenskih gozdov prevladujejo listavci (56 %), med drevesni- mi vrstami pa sta najbolj zastopani smreka (30,4 %) in bukev (32,7 %), delež slednje pa počasi narašča (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021, 2022). V letu 2019 se je v Sloveniji pora- ba žaganega lesa listavcev v primerjavi z letom 2018 zmanjšala za 5 %, glede na leto 2010 pa za 22 %. Poraba okroglega lesa listavcev za energetske na- mene je v letu 2021 predstavljala 52 %, v letu 2020 pa 54 % celotne porabe okroglega lesa listavcev (Ščap, 2020). Povpraševanje po kakovostnem lesu listavcev je majhno, še posebej po lesu neodpornih lesnih vrst, kot je na primer bukovina. Les listavcev se po mnenju mnogih preveč uporablja zgolj za proizvodnjo energentov in lesne kompozite, čeprav nudi številne druge možnosti rabe v izdelkih široke potrošnje, v gradbeništvu in v izdelkih z visoko do- dano vrednostjo, ter v novih, naprednih materialih na osnovi lesa listavcev (Kropivšek & Čufar, 2015). Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njeni členi. Med posameznimi verigami so razlike tako v stopnji (trenutnega) razvoja kot v potencialu nadaljnjega razvoja. Cilj raziskave je bil evidentiranje obstoječih verig vrednosti v sloven- skem gozdno-lesnem biogospodarstvu ter prever- janje zagotavljanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v materiale, polizdelke in izdelke z višjo in visoko dodano vrednostjo. Verige vrednosti so bile koncipirane z upoštevanjem mejne kakovosti vhodne surovine in stopnje tehnološke predelave ter potencialom dosegljivih količin, ob predpostavki intenzivnejše mobilizacije lesa listavcev v teh veri- gah. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS V raziskavi smo uporabili koncept verig vred- nosti, ki sistemsko omogočajo vrednotenje (Wang, 23 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu 2015), pri čemer smo za njihov obstoj in delovanje upoštevali mejno kakovost vhodne surovine. Kon- cept mejne kakovosti vhodne surovine (angl. margi- nal log) sloni na določitvi namena uporabe hlodovi- ne glede na njeno kakovost (Ringe & Hoover, 1987). To omogoča, da razpoložljivo hlodovino izkoristimo za proizvodnjo izdelkov s čim višjo dodano vredno- stjo. Ker se dodana vrednost izdelkom močno pove- čuje s stopnjo tehnološke predelave in obdelave, to med celotno gozdno-lesno verigo pomeni tudi več- je možnosti za vlaganje v njen razvoj, v tehnološko posodobitev in digitalizacijo, hkrati pa močno pove- čuje izkoriščanje potenciala lesne surovine (Kropi- všek et al., 2017; Kropivšek & Gornik Bučar, 2017). Za evidentiranje obstoječih in koncipiranje novih verig vrednosti v slovenskem gozdno-les- nem biogospodarstvu smo diagram poteka (angl. FlowChart) izdelali s spletnim orodjem Draw.io (diagrams.net). S to tehniko smo na osnovi kako- vostnih razredov lesa listavcev (žagarska hlodovina (P1), furnirska hlodovina (P2), hlodovina za celulo- zo in plošče (P3), drug industrijski les (P4) in okrogli les najslabše kakovosti (P5) izdelali razvejan sistem verig vrednosti, kjer se mnoge verige zaključujejo tudi v drugih panogah izven gozdno-lesnega sek- torja (slika 1). Verige so med sabo prepletene, nas- tali (pol)proizvodi in ostanki znotraj verig pa lahko predstavljajo začetek drugih verig, ali pa se vključu- jejo vanje v eni od faz. S tem smo dobili obsežen vpogled v dejavno- sti, polproizvode in končne izdelke, ki so povezani z gozdno-lesnim biogospodarstvom. V raziskavi je v nadaljevanju identificiranih le nekaj vzorčnih, ti- pičnih izdelkov ali skupin izdelkov. Mišljeno je, da lahko posamezna veriga vrednosti razvija tudi le del identificiranih proizvodov ter da ima tudi možnosti in potencial za razvoj drugih izdelkov. 2.1 DIAGRAM POTEKA 2.1 FLOW CHART Diagram poteka znotraj posameznih verig smo razčlenili skladno z zahtevnostjo ter inovativnostjo uporabljane tehnologije na tri stopnje: X.1 – eno- stavna, X.2 – tehnološko zahtevnejša, X.3 – visoko- Stavbno mizarstvo in tesarstvo (C16.2) Oskrba s toploto, z električno energijo, plinom in paro … (D35) Proizvodnja pohištva (C31) Proizvodnja tekstilij (C13) Proizvodnja papirja, vlaknin in kartona (C17.1) Proizvodnja oblačil (C14) Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (F41.200) Obdelava in predelava lesa… (C16.1) Gozdarstvo (A2) ŽAGARSKA HLODOVINA FURNIRSKA HLODOVINA Les za celulozo in plošče žagan les ostanki proizvodnja konstrukcijskega žaganega lesa žagarski obrat Deske, plohi, trami, gredice proizvodnja lesenih konstrukcij LVL, CLT... lahki leseni kompozitni elementi Proizvodnja lesenih hiš proizvodnja decimiranega lesa proizvodnja polizdelkov iz masivnega lesa decimirani elementi širinsko/dolžinsko lepljen les, lepljene plošče... proizvodnja pohištva Klasične iverne plošče WPC oz. lesno- plastični kompozit proizvodnja rezanega furnirja Notranja oprema kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroško-mladinsko pohištvo, omarno pohištvo, pisarniško pohištvo, ... rezan furnir konstrukcijski furnir obdelava plemenitih furnirjev plemenit furnir (spojen furnir, robni furnir, za navtiko, pohištvo...) Proizvodnja vezanega lesa in furnirnih/lepljenih) plošč lepljen furnirski les (vezane plošče, lameliran les...) proizvodnja luščenega furnirja Ostanki proizvodnja konstrukcijskih elementov lepljeni nosilci, lahki ploščni kompoziti, cevni kompoziti,... LEGENDA ELEMENTOV V SHEMI PANOGA po SKD POSTOPEK (proizvodnja, izdelava...) IZDELKI (tradicionalni) proizvodnja "mizarskega lesa" Proizvodnja celuloze SKD??? Kemijska proizvodnja C20 Proizvodnja lesene embalaže C16.24 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (C32) Proizvodnja drugih plovil in vozil C30 16.24 sodobna (dizajnerska) embalaža, sodarstvo ali pintarstvo (različne dr. vrste ) odlične do dobre kakovosti C32.3: GLASBILA: godala, orgle, pihala, klaviature, brenkala, piščali, ustniki za glasbila, tolkala, melodična tolkala, ohišja za zvočnike … navtika, plovila, letalska industrija Stavbno pohištvo (vrata, obloge, stopnice, ograje,…) pametno pohištvo, AAL (pameten dom - Active&Assisted Living) Galanterija, lesene igrače, šolske potrebščine, orodja in merila, kolarski izdelki, umetniški izdelki pomožni materiali (mozniki, lamele, robni trakovi) Konstrukcijske iverne plošče z usmerjenimi ivermi (OSB, LSB, QSB, MFP koncept) viskoza wood-based textile pulps, umetna svila Lesovina, papir, karton Kemična celuloza, Lignin Celolozna vlakna, nanofibrilirana celuloza (NFC) in nanokristalinična celoloza (CNC) (1) tradicionalne kemikalije proizvedene iz lesa (tanin, ksilan, vodni acetat, katran, kreozot, lesni kis, ksilolit, lesna smola za lake,…) (1) Biopolimeri (PLA plastika, biokompoziti,…); (2) biokemikalije, ki jih je mogoče proizvesti z industrijo fosilnih goriv (etilen, propilen, jantrna kislina, aceton, benzol, parafin, toluol,…); (3) biokemikalije, ki jih ni mogoče proizvesti z industrijo fosilnih goriv (mlečna kislina, metilni alcohol, utekočinjen les, pinosilvini,…); (4) Drugi materiali (bio pene, prehranska dopolnila,...) Proizvodnja kompozitov iz vlaken Drva, sekanci, peleti, briketi, oglje, bioetanol, butanol, lesni bioplin (biometanol)... S cementom vezane iveri Z lignoceluloznimi vlakni ojačana iverna plošča Plošča iz skorje skorja Iverna plošča ojačana z NFC vlakni Part-fib plošče (kombinirane plošče iz iveri in vlaken) Vlaknena plošča Plosko stisnjene 3D stisnjene/oblikovane (kalupi) Opeka Izolacija (fasadna, instalacijska...) Panelni sistem Lahki panelni sistemi - lahke sestavljene plošče Mobilni lahki panelni sistemi C30.1 - gradnja ladij, čolnov, kanujev, kajakov in splavov, proizvodnja delov ladijskih trupov C43.3 Zaključna gradbena dela C43.32 Vgrajevanje stavbnega pohištva vrata, okna, vratni podboji, okenski okviri, kuhinjsko pohištvo, stopnice, oprema za trgovino iz lesa ali drugih materialov C43.33 Oblaganje tal in sten s parketom in drugimi lesenimi oblogami proizvodnja glasbil in športne opreme Zunanja oprema vrtno pohištvo, urbano pohištvo drug masivni žagan les železniški pragovi, jamski les konstrukcijski les, D24,D30, D40, D50 EWPs based on Veneers: Plywood Mass plywood panels laminated veneer lumber High-pressure laminated veneer Ojačani furinirski kompoziti (karbon, nanocluloza...) Vlaknena plošča Part-fib plošče (kombinirane plošče iz iveri in vlaken) Iverna plošča ojačana z NFC vlakni Modularna gradnja 3D building units pametno, interaktivno pohištvo upcycle-downcycle-recycle furniture pohištvo za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami 2nd cycle- vintage design furniture 3d tiskano pohištvo personalizirano pohištvo začasno pohištvo (npr. pohištvo iz kartona) 3D tiskane hiše BIM based building design design for a life time affordable solutions for living 16.29 Proiz. drugih izdelkov iz lesa, plute in slame 16.23 Stavbno mizarstvo in tesarstvo 16.22 Proizvodnja sestavljenega parketa kinestetično pohištvo F42: mostovi Hybrid EWPs I-joist and box beams wood sendwich panels aged wood charred wood montažne lesene hiše (brunarice, skeletne...) polproizovodi za leseno gradnjo in pohištvo masivno pohištvo nišni proizvodi lahko pohištvo (za navtiko, za avtodome...) pametna lesena fasada, brisolei, pametna ograja... pametni mozniki, pametni robni trakovi... antibakterijske pametne igrače za razvijanje kognitivnih sposobnosti oprema za glamping: IR savna v sodu, jaccuzi računalniki... lesen jedilni pribor 4d embalaža glasbila in športna oprema iz inovativnih materialov in proizvedena po inovativnih postopkih (zgoščen les, termična modifikacija, 3D kompoziti...) pametna športna orodja in glasbila (s senzorji...) C32.3 športna orodja - gimnastična in atletska oprema (gredi, letveniki, bradle, loparji, …) športni rekviziti (smuči, smučarske deske, kiji, loki, samostreli, kopita športnega strelnega orožja,...) C15.120: škatle za glasbila C32.4 Glasbila - igrače, proizvodnja C32.91 Proizvodnja metel, krtač, ščetk, čopičev, ročaji za orodja... C32.99 Druge nerazvrščene predelovalne dejavnosti kadilske pipe, krste, sprehajalne palice...) proizvodnja plovil in drugih vozil Gradnja pametna plovila (s senzorji) C29 - proizvodnja motornih vozil prikolic in polprikolic karoerija, protidrsne površine, 3D kompoziti... Proizvodnja motornih vozil, prikolic... C29 ostanki in lubje proizvodnja biogoriv agrofostry biosubstrati, nastilj gnojila, zastirke... za hišne ljubljenčke... Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (F41.200) inženirski objekti (nizka gradnja, športni objekti...) vprašanja: - ali morajo biti vsi linki na nadaljevanje verige (npr. gradbeništvo) - kako prikazati krožnost - kako podrobno definirati F42/43 - ostanki - nismo posebej označevali med procesom INOVATIVNI IZDELKI ostali inovativni izdelki karbonizacija - eletroprevodni materiali prosojen les za embalažo, za gradnjo pametna obuvala (cokli) in kopita kemikalije na osnovi lesa F42.2 - oskrbna infrastruktura (drogovi, piloti...) Proizvodnja sekancev Sekanci Termo-Mehanična proizvodnja celuloze Proizvodnja lesenih izolacijskih pen Izolacijska pena iz lesa Kemična proizvodnja celuloze Naravna vlakna Proizvodnja kompozitov iz iveri Črna lužnica "Black liquor" Kemijska predelava lužnice Lignin Bioplastika Predelava bio-nafte Proizvodnja lesne moke Lesno- plastični kompoziti proizvodnja mešanice lesne moke in polimerov ter eksturdiranje Papir (??) Karton Mehanska proizvodnja celuloze Bruševina Celuloza Grafični papir Proizvodnja papirja Toaletni papir Drugi papirni izdelki.... Primarne kemikalije (Furfural, mlečna kislina, etanol) Sekundarne kemikalije (etilen) Fine kemikalije (Emulzije, lubrikanti, detergenti, smole) Biopolimeri Končni izdeki (Krma, goriva, barve, lepila) Drug industrijski les Ekstrakcija Hidrofilni ekstraktivi: Tanini, stilbeni, lignani, flavanoidi,... Furfural Strojila, krma, živila in prehranska dopolnil, bioaktivne učinkovine, farmacevtiki, adhezivi, insekticidi, fungicidi, enologija (vinarstvo), barve, premazi, kolofonija, terpentin, kozmetika... izdelava drogov Telefonski in električni drogovi, piloti Okrogel les najslabše kakovosti Energetska izraba lesa Toplota Elektrika Biorafinerizacija lesa Encimatska hidroliza C5 in C6 sladkorji (glukoza) Fermentacija / katalizacija Bio-osnovane kemikalije (Furfural, mlečna kislina, etanol, druge kisline,...) Celofan, celuloid, lyocell,... skorja UVOZ ZA AVTOMOBILSKO INDUTRIJO, NAVTIKO, GRADBENIŠTVO NA SPLOŠNO, IZDLEKI ŠIROKE POTROŠNJE... UVOZ UVOZ UVOZ UVOZ UVOZ UVOZ pametna embalaža (s senzorji) (paleta, zaboji, za hrano, ,,,) EMBALAŽA Meljavina Skorja UVOZ Proizvodnja vlaken Proizvodnja polimerov Proizvodnja mikrokristalinične celuloze Proizvodnja nanoceluloze Proizvodnja C5 in C6 sladkorjev Talovo olje Kemijska predelava talovega olja Umetna vlakna Prehranski dodatki, nosilci za učinkovine, kozmetika,... Medicina, farmacija, naftna industrija, barve, adhesivi, separatorji, bionanokompoziti,... Kolofonija Premazani, nepremazani, grafični, toaletni, sanitarni papir, idr. UVOZ UVOZ Mehanska priprava surovine Sečni ostanki Lipofilni ekstraktivi: maščobne kisline, terpeni (steroli, eterična olja, smolne kisline,...) Ekstrahiran les C5 sladkorji Dehidriranje Natrijev acetat Biomasni ostanek Proizvodnja hemiceluloz Odslužen les zbiranje sortiranje Sekanci Konstrukcijski les .... recikliranje S10 P1 P2 P3 P4 P5 K6 K7 K6 K6 K6 S9 S8 K6 Slika 1. Pregledna shema verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu (P1…P5 – primar- ne verige vrednosti, K6, K7 – verige vrednosti za zagotavljanje krožnosti, S8…S10 – sekundarne, sestavljene verige vrednosti). Figure 1. Scheme of value chains in Slovenian forestry and wood bioeconomy (P1…P5–primary value chains, K6, K7–value chains ensuring circular economy, S8…S10–secondary value chains). 24 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy tehnološka. Za gradnike diagramov poteka smo de- finirali simbole za vhodno-izhodni blok, ki definira bodisi storitev ali (pol)proizvod verige vrednosti, za procesni blok ter povezave med bloki. Za posame- zno verigo smo uporabili svojo identifikacijsko šte- vilko in barvo (slika 2). Znotraj posameznih verig smo na osnovi razi- skav in poznavanja delovanja slovenske lesne indu- strije ter ekspertiz strokovnjakov definirali delujoče in nedelujoče povezave. Slednje predstavljajo šib- ke, kritične člene posamezne verige, ki bodisi ovira- jo ali preprečujejo učinkovito delovanje posamezne verige vrednosti. V okviru raziskave smo posebno pozornost namenili identifikaciji visokotehnoloških in inovativnih proizvodov in za te v vseh verigah uporabili enotno vijolično barvo. 3 REZULTATI 3 RESULTS Gozdno-lesna veriga spada med kompleksne in primarne verige, ki za svoje delovanje porablja (ob- novljive) vire iz narave. Cilj vsake verige vrednosti je učinkovitost in gospodarnost porabe virov (oz. surovin). Slednji so na razpolago v omejenih koli- činah ter različne kakovosti, ki opredeljuje njihovo nadaljnjo rabo. Smiselno in ekonomično je upošte- vati koncept mejne kakovosti (Hurmekoski et al., 2018) in torej te vire porabiti za tiste načine pre- delave, ki izkoriščajo njihov največji potencial; npr. hlodovino visoke kakovosti uporabimo za izdelavo furnirja in žaganega lesa najvišje kakovosti in ne za proizvodnjo sekancev. To dejstvo je narekovalo, da smo to kompleksno gozdno-lesno verigo razčlenili na manjše segmente, ki smo jih v prvi vrsti delili gle- de na kakovost vhodne surovine. Tako smo dobili 5 temeljnih primarnih verig vrednosti (P1…P5), ka- terih rezultati so produkti (outputi), namenjeni na- daljnji predelavi v izdelke višje vrednosti, predvsem v lesarstvu, pa tudi v drugih panogah (npr. v grad- beništvu, kemijski in živilski industriji, v proizvodnji papirja idr.) (Pogl. 3.1). 3.1 PRIMARNE VERIGE VREDNOSTI 3.1 PRIMARY VALUE CHAINS Primarne verige vrednosti (P1…P5) predsta- vljajo: • P1 – Žagan les, • P2 – Furnir, • P3 – Les za celulozo in plošče (kompoziti, pa- pir), • P4 – Drug industrijski les (kemijska predelava) in • P5 – Okrogli les najslabše kakovosti (energe- tika). V Sloveniji je količinsko precej manj proizvo- dnje žaganega lesa listavcev (l. 2016: 136.000 m³) kot proizvodnje žaganega lesa iglavcev (l. 2016: 500.000 m³) (Ščap, 2020; Ščap et al., 2021). Veriga predelave žaganega lesa listavcev (P1) je delujoča do 2. stopnje tehnološke zahtevnosti, kjer pa ne deluje predelava v konstrukcijski žagan les (slika 3). Podobno kot pri lesu iglavcev ter drugih materia- lih je za rabo lesa listavcev v konstrukcijske name- ne treba poznati njegove mehanske lastnosti, kar pa zaradi njegove variabilnosti, v prvi vrsti zahteva ocenjevanje s predpisano stopnjo zanesljivosti in razvrščanje v ustrezne trdnostne razrede skladno s SIST EN 338: 2016 standardom (Gornik Bučar, 2009), ki pa trenutno ne deluje. Večja gostota lesa listavcev povečuje konku- renčnost pri gradnji z lesom in izdelavo vitkejših konstrukcij v primerjavi z lažjimi lesnimi vrstami iglavcev ali glede na druge gradbene materiale. Visoka upogibna trdnost in upogibni modul elastič- nosti odražata odlično stabilnost pogosto upogibno VHODNA SUROVINA IZHODNI (POL)PROIZVOD PROCESIRANJE X.1 ENOSTAVNA X.2 TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠA X.3 VISOKOTEHNOLOŠKA Y.Z Nedelujoči člen Vhod iz druge verige IZHODNI INOVATIVNI (POL)PROIZVODI Slika 2. Definiranje tehnološke zahtevnosti in grad- nikov verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu ter opredelitev delovanja verig vrednosti in tehnološke zahtevnosti proizvodov. Figure 2. Definition of technological complexity and building blocks of value chains in Slovenian forestry and wood bioeconomy, and definition of function- ality of value chains and technological complexity of products. 25 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu obremenjenih vitkih konstrukcijskih elementov. Les gostejših listavcev, kot so jesen, hrast in bukev, v prečni smeri tudi do 10-krat bolje prenaša strižne obremenitve v primerjavi s smrekovino, kar je tudi posledica razlik v anatomski zgradbi (Čufar et al., 2017). V zadnjem času se na področju gradnje z lesom razvijajo sodobne inženirske rešitve tudi pri upora- bi listavcev, kot so lamelirani nosilni konstrukcijski elementi, križno lepljen les, t. i. hibridni lamelirani nosilni elementi, tudi v kombinaciji z lesom iglav- cev ter drugih lesnih kompozitov (I-profili, škatlasti profili), kjer smrekov lameliran les ojačamo s pasni- cami lesa listavcev (Straže, 2022). Ti visokotehnolo- ški in inovativni izdelki se v domači primarni verigi vrednosti »Žagan les« (P1) trenutno ne proizvajajo. Tovrstni izdelki pa bi lahko predstavljali pomembno tržno nišo visokotehnološko opremljenim podje- tjem z vitko proizvodnjo, za izpolnjevanje specifič- nih potreb zahtevnih kupcev. Za optimalno rabo lesa listavcev je vsekakor nujna proizvodnja konstrukcijskega kot tudi pleme- nitega furnirja, kjer se v verigi kot osnova uporablja hlodovina najvišje kakovosti (P2 – Furnir, slika 4). Furnir je osnova za izdelavo že uveljavljenih veza- nih plošč ali nosilnih konstrukcijskih elementov iz slojnatega furnirnega lesa (LVL). Furnirni slojnat les predstavlja velik potencial v inovativnih konstrukcij- skih kompozitnih elementih, bodisi ploskovnih, li- nijskih ali prostorsko ukrivljenih elementih, ki imajo bistveno boljše mehanske lastnosti kot npr. smrekov lepljen lameliran les (Saražin et al., 2017; Šernek, 2009). Razmerje med maso in upogibno nosilnostjo je pri bukovih kompozitih ugodnejše kot pri smre- kovih, konstrukcijski elementi z enako nosilnostjo pa so vitkejši (Straže, 2022). Odlična nosilnost in 7.2 ŽAGARSKA HLODOVINA ŽAGAN LES ŽAGARSKI OBRAT MASIVNI ŽAGAN LES, PRAGOVI, JAMSKI LES PREDELAVA ŽAGANEGA LESA KONSTRUKCIJSKI ŽAGAN LES DECIMIRANI ELEMENTI POMOŽNI MATERIALI (mozniki, lamele,...) 1.1 ENOSTAVNA 1.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 1.3 VISOKOTEHNOLOŠKA 1.1 MASIVNI KONTRUKCIJSKI ELEMENTI GLT, CLT, LAHKI KOMPOZITNI ELEMENTI INŽENIRSKI GRADBENI LES (I-, škatlasti- profili, hibridni nosilci...) 7.1 PROIZVODNJA LES. KONSTRUKCIJ 1.2 Slika 3. Struktura primarne verige vrednosti P1 – Žagan les po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 3. The structure of the primary value chain P1–sawn timber according to the degree of complexity of technological processing. Slika 4. Struktura primarne verige vrednosti P2 – Furnir po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 4. The structure of the primary value chain P2–Veneer according to the degree of complexity of technological processing. 2.2 2.1 ENOSTAVNA 2.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 2.3 VISOKOTEHNOLOŠKA FURNIRSKA HLODOVINA PLEMENIT FURNIR FURNIRNICA KONSTRUKCIJSKI FURNIR PLEMENIT-, SPOJEN FURNIR OBDELAVA PLEMENITIH FURNIRJEV ROBNI FURNIR LEPLJEN FURNIRSKI LES PROIZVODNJA VEZANEGA LESA IN FURNIRNIH PLOŠČ LAMELIRAN LES 2.1 LEPLJENI NOSILCI PROIZVODNJA KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV LAHKI PLOŠČNI KOMPOZITI CEVNI KOMPOZITI, OJAČANI FURNIRSKI KOMPOZITI 2.1 POSEBNI FURNIRJI 26 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy inovativen dizajn vsekakor omogočata proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in uporabo v lesni gradnji. Les pri gradnji ima tudi nenosilno funkcijo, kot sta toplotna in zvočna izolativnost, ko ga uporabljamo za stenske, stropne in talne oblo- ge, za stavbno pohištvo ter razne druge nenosilne elemente. Smiselna je tudi uporaba hitrorastočih, redkejših lesnih vrst, kot sta npr. trepetlika (Populus 7.2 7.1 7.2 7.1 6.1 6.1 7.2 3.1 ENOSTAVNA 3.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 3.3 VISOKOTEHNOLOŠKA KLASIČNE IVERNE IN VLAKNENE PLOŠČE PROIZVODNJA KOMPOZITOV IZ IVERI IN VLAKEN 7.1 PROIZVODNJA LESNE MOKE MEHANSKA IN KEMIČNA PROIZVODNJA CELULOZE LESNA MOKA CELULOZA, BRUŠEVINA, MELJAVINA, SKORJA PLOŠČE Z USMERJENIMI VLAKNI (OSB, QSB, LSB,...) PROIZVODNJA ZAHTEVNIH IVERNIH IN VLAKNENIH KOMPOZITOV CEMENTNO IVERNE PLOŠČE 3.1 PLOSKOVNI KOMPOZITI (WPC, PANELNI IZOLATIVNI, OJAČANI,...) PROIZVODNJA VISOKOTEHNOLOŠKIH IVERNIH IN VLAKNENIH KOMPOZITOV 3.1 3D KOMPOZITI, KALUPI,... EKSTRUDIRANI LESNO PLASTIČNI KOMPOZITI PROIZVODNJA MEŠANICE LESNE MOKE IN POLIMEROV 3.1 PAPIRJI, KARTONI PREDELAVA CELULOZE, BRUŠEVINE, MELJAVINE in SKORJE 3.1 POLIMERI (celofan, celuloid, lyocell,...) KEMIČNA PREDELAVA CELULOZE MIKROKRISTALINIČNA IN NANO-CELULOZA (prehranska dopolnila, kozmetika, barve, lepila, seperatorji,...) 3.1 SLADKORJI IN HEMICELULOZE (bio- osnovane kemikalije) DRUGO (lužnica, lignin, kolofonija, talovo olje,...) 6.1 LES ZA CELULOZO IN PLOŠČE VLAKNA Slika 6. Struktura primarne verige vrednosti P4 – Drug industrijski les po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 6. The structure of the primary value chain P4 – Other industrial timber according to the degree of complexity of technological processing. Slika 5. Struktura primarne verige vrednosti P3 – Les za celulozo in plošče po stopnjah zahtevnosti tehno- loške obdelave. Figure 5. The structure of the primary value chain P3 – Timber for cellulose and wood-based composites according to the degree of complexity of technological processing. 7.2 7.1 4.1 ENOSTAVNA 4.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 4.3 VISOKOTEHNOLOŠKA DRUG INDUSTRIJSKI LES HIDROFILNI EKSTRAKTIVI (tanini, stilbeni, lignani,...) MEHANSKA PRIPRAVA SUROVINE IN EKSTRAKCIJA LIPOFILNI EKSTRAKTIVI (maščobne k., eterična olja, steroli,...) IZDELAVA DROGOV ELEKTRIČNI IN PTT DROGOVI 6.1 STROJILA, KRMA, BIOAKTIVNE UČINKOVINE, PESTICIDI, HERBICIDI PREDELAVA HIDROFILNIH EKSTRAKTIVOV PREHRANSKA DOPOLNILA 4.1 ADHEZIVI, BARVE C5 sladkorji, furfural, natrijev acetat STROJILA, KRMA, BIOAKTIVNE UČINKOVINE, PESTICIDI, HERBICIDI PREDELAVA LIPOFILNIH EKSTRAKTIVOV PREHRANSKA DOPOLNILA 4.1 ADHEZIVI, BARVE C5 sladkorji, furfural, natrijev acetat 27 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu tremuloides) ter tudi pavlovnija (Paulownia tomen- tosa) (Straže, 2022). Velike možnosti za uporabo lesa listavcev pred- stavlja izdelava številnih lesnih kompozitov kot so na primer iverne plošče, vlaknene plošče, leso-ce- mentne plošče, WPC (lesno-plastični kompoziti) ter številni inovativni 3D, izolativni, ojačani in drugi kompoziti (Šernek, 2009). Iz lesa listavcev kvalitete za celulozo in plošče (P3; slika 5) lahko pridobivamo tudi osnovne kemikalije ter napredna biogoriva kot sta etanol in butanol. Novejši postopki delignifika- cije omogočajo energetsko učinkovito in ekološko sprejemljivo proizvodnjo celuloznih vlaken za izde- lavo papirja, tekstila, polimerov ter nanofibrilirane in nanokristalinične celuloze (Zule et al., 2017). Ve- riga vrednosti P3 trenutno deluje v zelo omejenem obsegu na primarni tehnološki stopnji (3.1) le v se- gmentu vezanih plošč. Pri več domačih lesnih vrstah listavcev sta upo- rabni tudi hemicelulozna in ligninska frakcija. Pre- delava biomase poteka v skladu s konceptom bio- rafinerije. Drug industrijski les listavcev (P4; slika 6) trenutno predelujemo le na osnovni tehnološki stopnji (4.1). S predelavo hidrofilnih in lipofilnih ek- straktivov v prihodnje pa bi se odprle številne mož- nosti pridobivanja zelenih kemikalij z uporabnostjo v kemiji, prehranski industriji, agronomiji in drugje (Zule, 2015). Vse večja skrb za čisto okolje z zahtevami po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ob hkra- tnih vse večjih potrebah po energiji se kažejo tudi v povečani rabi lesne biomase, ki se je v Sloveniji denimo v obdobju od 2010 do 2019 več kot pod- vojila (l. 2010: 60.000 t; l. 2019: 134.000 t) (Gornik Bučar et al., 2021). Naraščajoče energijske potrebe povzročajo tudi pritisk na surovinsko dobavno ve- rigo, kjer pa ne smemo dovoliti, da bi se za ener- getske namene uporabljala lesna surovina z višjim kakovostnim potencialom (Zule et al., 2017). Veri- ga vrednosti je šibka v segmentu vstopanja druge lesne mase kot surovinskega vira (K6, K7), pogos- to zaradi težav z zbiranjem surovin in prisotnosti anorganskih onesnažil v njih (Humar, 2010), neiz- koriščen potencial pa ima na področju biorafinacij (Zule, 2015). 3 .2 VERIGE VREDNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE KROŽNOSTI 3.2 VALUE CHAINS TO ENSURE A CIRCULAR ECONOMY Skladno z Vizijo 2040 za evropski gozdno-lesni sektor (Vision 2040 of the European Forest-Based Sector, 2023), ki stremi h krožnemu gospodarstvu brez odpadkov (zero waste) in zapiranju snovnih to- kov, je zelo pomembna ponovna uporaba in poraba ostankov v vseh členih gozdno-lesne verige. Izraba gozdne lesne surovine naj bi se dvignila na 90 %, po drugi strani pa naj bi ponovno uporabili kar 70 % vseh vgrajenih materialov in iz njih naredili nove Slika 7. Struktura primarne verige vrednosti P5 – Okrogli les najslabše kakovosti po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 7. The structure of the primary value chain P5 – The lowest quality timber according to the degree of complexity of technological processing. 7.2 7.1 6.1 7.1 6.1 7.2 7.1 5.1 ENOSTAVNA 5.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 5.3 VISOKOTEHNOLOŠKA OKROGEL LES NAJSLABŠE KAKOVOSTI SEKANCI PREDELOVALNI OBRAT PELETI BRIKETI 6.1 TOPLOTA ENERGETSKA IZRABA ELEKTRIKA 5.1 SEKUNDARNE KEMIKALIJE BIORAFINACIJA 5.1 28 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy izdelke (Vision 2040 of the European Forest-Based Sector, 2023). Zato smo k zgoraj naštetim verigam vrednos- ti dodali še dve primarni verigi, ki pa svojih virov ne črpata neposredno iz narave, ampak surovinsko izhajata iz posameznih segmentov primarnih (P1… P5) kot tudi sekundarnih verig vrednosti (S8…S10), vključno z izdelki po koncu njihove uporabe. Nasta- li sta povezovalni verigi za zagotavljanje krožnosti, katerih viri so: • (K6) Ostanki in • (K7) Odslužen les. Lesni ostanki, v obliki procesnih stranskih pro- izvodov v treh osnovnih primarnih verigah (P1… P3; skorja, žagovina, sekanci …), se v povezanih in delujočih gozdno-lesnih verigah vrednosti v tuji- ni prvenstveno uporabljajo kot glavna surovina ali pa pomemben surovinski vir v proizvodnji ivernih in vlaknenih kompozitov ter celuloze (P3, P4) (Hur- mekoski et al., 2018). Podatki kažejo, da je pretekla izguba proizvodne infrastrukture v Sloveniji, pred- vsem na področju predelave furnirja, lesnih kom- pozitov in celuloze, povzročila naraščanje neopti- malnega koriščenja tega surovinskega vira zlasti v energetske namene, manjka pa njihova tehnološko zahtevnejša predelava (Krajnc & Piškur, 2006) (slika 8). Veriga vrednosti K7 – Odslužen les deluje le na osnovni tehnološki stopnji, z večinsko izrabo razpo- ložljive surovine v energetske namene, manjka pa zahtevnejša tehnološka obdelava, ki omogoča ka- skadno rabo (Humar & Lesar, 2016; Saražin et al., 2017) (slika 9). Odslužen les je za vključevanje v na- daljnje verige problematičen zaradi pogosto visokih koncentracij anorganskih onesnažil ter sintetičnih vezivnih sredstev in sredstev površinske obdelave (Humar, 2010). Za zagotavljanje krožnosti surovine so obetavni postopki hidrotermične obdelave in kompostiranja ter rabe v druge namene (Ugovšek, 2011). 3 .3 VERIGE VREDNOSTI VIŠJIH STOPENJ PREDELAVE 3.3 VALUE CHAINS OF HIGHER PROCESSING LEVELS Na osnovi petih primarnih (P1…P5) in dveh povezovalnih verig vrednosti (K6, K7), smo defini- rali verige višjih stopenj predelave in obdelave lesa (S8…S10), ki zagotavljajo tudi proizvodnjo izdelkov iz lesa z višjo dodano vrednostjo. To velja seveda tudi za les listavcev, katerega uporabnost je sicer zelo široka (Kropivšek & Čufar, 2015). Pridemo do naslednjih sekundarnih sestavljenih verig: (S8) Končni leseni proizvodi (notranja opre- ma in vse druge rabe–galanterija, glasbila, športno orodje, embalaža, obloge …), (S9) Lesena gradnja (povezava z gradbeništvom – F41, F42) in Slika 8. Struktura verige vrednosti za zagotavljanje krožnosti K6 – Ostanki po stopnjah zahtevnosti tehno- loške obdelave. Figure 8. The structure of the value chain to ensure a circular economy K6 – Residues according to the degree of complexity of technological processing. 6.1 ENOSTAVNA 6.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 6.3 VISOKOTEHNOLOŠKA OSTANKI ZBIRANJE SORTIRANJE, OBDELAVA, SKLADIŠČENJE RAZLIČNE KATEGORIJE OSTANKOV 7.1 ENOSTAVNA 7.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 7.3 VISOKOTEHNOLOŠKA ODSLUŽEN LES ZBIRANJE SORTIRANJE, RECIKLIRANJE RAZLIČNE KATEGORIJE ODSLUŽENEGA LESA ZAHTEVNEJŠA OBDELAVA 7.1 RAZLIČNE KATEGORIJE ODSLUŽENEGA LESA Slika 9. Struktura verige vrednosti za zagotavljanje krožnosti K7 – Odslužen les po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 9. The structure of the value chain to ensure circular economy K7 – Waste wood according to the degree of complexity of technological processing. 29 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu (S10) Plovila in prevozna sredstva (povezava s prevoznimi sredstvi – C29, C30). Znotraj teh verig nastajajo številne nove rabe lesa listavcev in s tem tudi inovativni izdelki, ki dvi- gujejo potencial količinske rabe lesa kot tudi do- dano vrednost v izdelkih. Te verige so razmeroma visokotehnološke in zahtevajo tudi velika vlaganja v investicije. Inovativne izdelke najdemo sicer tudi v primarnih verigah (P1…P5), ki so osnova za razvoj kompleksnejših končnih proizvodov, ki nastajajo v nadaljnjih verigah vrednosti v gozdno-lesnem sek- torju (S8…S10) in ostalih panogah, ki te izdelke po- rabljajo (slika 10, slika 11, slika 12). Eden izmed pomembnih vzrokov za slabše iz- koriščanje in predelavo lesa listavcev je slabo de- lujoča gozdno-lesna veriga, ki je na več mestih prekinjena, zato določenih rab in predelave lesa (listavcev) na višjih tehnoloških stopnjah, ki deni- Slika 10. Struktura verige vrednosti višjih stopenj predelave S8 – Končni leseni proizvodi po stopnjah zah- tevnosti tehnološke obdelave. Figure 10. The structure of the value chain of higher processing level S8 – Final wood products according to the degree of complexity of technological processing. Slika 11. Struktura verige vrednosti višjih stopenj predelave S9 – Lesena gradnja po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 11. The structure of the value chain of higher processing level S9 – Building with wood according to the degree of complexity of technological processing. 7.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 1.3 1.3 PAMETNO POHIŠTVO NAPREDNO POHIŠTVO in IZDELKI LAHKO-, KINESTETIČNO, PERSONALIZIRANO, 3D TISKANO POHIŠTVO, ... PAMETNE LESENE FASADE (3D, 4D tisk,...) INOVATIVNA GLASBILA, ŠPORTNA ORODJA, IGRAČE,... 8.1 ENOSTAVNA 8.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 8.3 VISOKOTEHNOLOŠKA NOTRANJE POHIŠTVO PREDELAVA MASIVNEGA LESA LES. OBLOGE STOPNICE 1.2 PAMETNA EMBALAŽA (4D, senzorika,...) OBDELAVA LESNIH KOMPOZITOV GALANTERIJA EMBALAŽA ŠPORTNA OPREMA IN ORODJA GLASBILA IGRAČE 1.2 STAVBNO POHIŠTVO IZGOTOVLJENE TALNE OBLOGE IZDELKI ZA ENKRATNO UPORABO (embalaža za hrano,...) 8.3 8.2 8.3 8.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 9.1 ENOSTAVNA 9.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 9.3 VISOKOTEHNOLOŠKA BRUNARICE, LAHKE KONSTRUKCIJE LESENA GRADNJA VISOKO- TEHNOLOŠKA GRADNJA BIM lesena gradnja 3D modularna gradnja 3D tiskane hiše NIZKA GRADNJA, MOSTOVI MONTAŽNE, LESENE HIŠE, VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI, JAVNA INFRASTRUKTURA, GOSPODARSKA POSLOPJA,.. 1.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 1.2 -3 PAMETNE ZGRADBE,... 30 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy mo temeljijo na osnovi konstrukcijskega furnirja, vezanega lesa in nekaterih kompozitov, v trenutnih pogojih sploh ni mogoče izvesti (S8…S10). S tem iz- gubljamo potencial in se soočamo z večjo porabo drugih materialov, ki niso prijazni do okolja, slabšim poslovanjem posameznih členov verige, nizkimi do- bički, slabšo implementacijo konceptov trajnosti in krožnosti ipd. Rešitev je torej v iskanju inovativnih izdelkov, do katerih pa lahko pridemo z razvojem in uvajanjem sodobnih tehnologij in digitalizacijo, predvsem pa z vzpostavljanjem novih, tudi komple- ksnejših verig vrednosti, ki se ne zaključijo v lesni panogi, ampak sežejo v druge panoge. S tem zago- tovimo večplastnejšo izrabo surovine, krožnost (iz- raba ostankov in ponovna uporaba) ter s tem višjo dodano vrednost. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Glavna lastnost verig vrednosti je doseganje multiplikativnega učinka, ki se kaže v stopnji do- delave in posledično dodane vrednosti v izdelkih. Delovanje in medsebojna povezanost verig je to- rej ključni pogoj, da to tudi dosežemo. Zato je po- membno, da v gozdno-lesnem sektorju zagotovimo delovanje vseh verig vrednosti, saj v nasprotnem pride do neizkoriščanja polnega potenciala lesne surovine in s tem izgube za panogo in celotno druž- bo. V tej raziskavi smo se predvsem osredotočali na nedelujoče verige ali dele verig, kakor tudi na možnosti razvoja novih verig vrednosti v panogi in širše. Ugotovili smo, da je predvsem pereče nedelo- vanje verige »Furnir« (P2), zaradi česar izgubljamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Tudi de- lovanje verige »Žagan les« (P1) je omejeno, kar ve- lja predvsem za del verige »proizvodnja konstruk- cijskega lesa«. To je tudi eden od razlogov za izvoz (kakovostnejše) hlodovine, kar negativno vpliva tudi na delovanje nadaljnjih verig oz. njihovih po- tencialov. Z izvozom hlodovine (in potem uvozom polizdelkov za nadaljnjo predelavo, npr. žagan les, lepljenci, lesne plošče ipd.) poleg izgubljene doda- ne vrednosti vplivamo s transportom posredno tudi na obremenjevanje okolja, kot tudi zmanjšujemo možnosti surovinske samooskrbe. V primeru, da hlodovina višje kakovosti zaključi svojo pot v izrabi za pridobivanje energije, je dosežena zelo nizka do- dana vrednost, hkrati pa ne omogoča krožnega in trajnostnega gospodarstva. Da bi zadostili kriterijem t. i. zelenih verig, mo- ramo velik poudarek v prihodnje namenjati vzdrže- vanju in krepitvi povezovalnih verig, ki zagotavljajo krožnost (K6, K7). Verigi »Ostanki« (K6) in »Odslu- žen les« (K7) sta trenutno prisotni v manjšem obse- gu ter se prehitro zaključujeta, predvsem z rabo teh surovin v energetske namene. Slika 12. Struktura verige vrednosti višjih stopenj predelave S10 – Vozila in plovila po stopnjah zahtevnosti tehnološke obdelave. Figure 12. The structure of the value chain of higher processing level S10 – Transport vehicles according to the degree of complexity of technological processing. 8.3 8.2 7.2 7.1 3.3 3.2 3.1 2.3 2.2 1.3 10.1 ENOSTAVNA 10.2 TEH. ZAHTEVNEJŠA 10.3 VISOKOTEHNOLOŠKA PROIZVODNJA PLOVIL in DRUGIH VOZIL 1.2 DELI ČOLNOV, LADIJ in drugih plovil DELI TRANSPORTNIH IN MOTORNIH VOZIL, PRIKOLIC,... DELI DRUGIH TRANSPORTNIH SREDSTEV 31 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu Tudi v verigah vrednosti višjih stopenj predela- ve, v t. i. sekundarnih verigah (S8, S9, S10), opazimo številne še nedelujoče dele, ki zahtevajo predvsem določene investicije, uvedbo sodobne organizi- ranosti (npr. mrežna organiziranost) in predvsem povečanje kompetenc zaposlenih v teh verigah, da bodo sposobni izdelovati izdelke višje dodane vred- nosti. Ob naraščajoči digitalizaciji (in avtomatizaciji) procesov v teh verigah to hkrati pomeni na eni stra- ni večjo učinkovitost, na drugi strani pa nižji ogljič- ni odtis oz. okolju bolj prijazno delovanje celotne gozdno-lesne verige. V verigah vrednosti višjih stopenj predelave, ob primernih investicijskih vlaganjih in aktivaciji različ- nih vrst listavcev za namene lesne gradnje, lahko z inovativnimi rešitvami in s prilagojenimi (ciljnimi) izdelki za končne uporabnike postanemo vodilni na področju, v ostalih verigah pa se lahko bolj foku- siramo na visokotehnološke in inovativne izdelke. Potenciali teh verig segajo mnogo širše od gozdno- -lesnega sektorja in imajo zato lahko precej večje multiplikatorne učinke na gospodarstvo. Čeprav nekatere od teh verig omogočajo minimalne širitve in posodobitve ter tako izkazujejo majhen potenci- al rasti, to še ne pomeni, da so manj pomembne, saj lahko predstavljajo ključne člene pri delovanju celotne verige vrednosti v slovenskem gozdno-les- nem biogospodarstvu. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Dodana vrednost izdelkom se močno poveču- je s stopnjo tehnološke predelave in obdelave, kar tekom celotne gozdno-lesne verige pomeni večje možnosti za vlaganje v njen razvoj, v tehnološko posodobitev in digitalizacijo, hkrati pa močno pove- čuje izkoriščanje potenciala lesne surovine. Pri evidentiranju obstoječih in koncipiranju novih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu smo na osnovi petih kakovostnih razredov lesa listavcev ugotovili, da se verige vred- nosti večinoma ne zaključujejo v gozdno-lesnem sektorju, ampak se širijo v več drugih panog in imajo velike multiplikatorne učinke na gospodarstvo (S8, S9, S10). Te verige so med sabo pogosto prepletene in soodvisne, saj določeni (pol)proizvodi in ostanki ene verige predstavljajo začetek druge ali pa se va- njo vključujejo v kasnejši fazi. V prehodu v zeleno in krožno gospodarstvo je pričakovati povečevanje porabe lesa, kar bo z vidi- ka omejenosti naravnih virov potrebno pokriti tudi z boljšim izkoriščanjem lesne surovine listavcev kot tudi z zagotavljanjem krožnosti in ponovne rabe lesa (K6, K7). Večinoma gostejši les domačih listav- cev, npr. bukve, hrasta in jesena, omogoča izdelavo inovativnih izdelkov, nove konstrukcijske rešitve ter rabo v trajnostno usmerjenih in pametnih stavbah. Za boljšo izrabo lesa listavcev v Sloveniji bomo morali oživiti in/ali povečati proizvodnjo tradicio- nalnih in novih (pol)izdelkov, še posebej konstrukcij- skega in plemenitega furnirja (P2), ploščnih kompo- zitov (P3) kot tudi izdelkov kemične predelave (P4). Za »energetske« potrebe bomo morali uporabljati le tisto surovino in ostanke (P5), kjer predelava v druge produkte stroškovno, energijsko-tehnološko in okoljsko ni smiselna. 6 POVZETEK 6 SUMMARY It is important to understand the performance of the whole forest-wood value chain from the point of view of the potential of the achievable quantities, the level of technological processing and the marginal quality of the input raw mate- rials and the characteristics of the manufactured products. For the efficiency of the entire chain, it is important that all its links function. The long-term challenge for the Slovenian forest wood sector also lies in the expected change in the structure of the domestic supply chain of forest wood assortments, in which the share of hardwood will increase due to climate change, with a simultaneous increase in the share of low-grade assortments. Demand for high quality hardwood is currently low, especially for wood from non-resistant species, such as Euro- pean beech. The objective of the study was to map the ex- isting value chains in the Slovenian forestry-wood bioeconomy and to review the circular economy and the possibility of processing hardwood into materials, semi-finished products and higher and high added value products. The value chains were designed considering the marginal quality of the input raw material and the technological process- ing level, as well as the potential of the achievable 32 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identification of value chains in the Slovenian forest and wood bioeconomy volumes assuming more intensive mobilization of hardwood in these chains. We have captured 5 basic primary value chains whose outputs are products destined for further processing into higher value products, mainly in the timber industry, but also in other industries (e.g., construction, chemicals, food, papermaking, etc.). The primary value chains (P1…P5) are: P1 – Sawn timber, P2 – Veneer, P3 – Wood for pulp and panels (composites, paper), P4 – Other industrial wood (chemical processing), and P5 – Lowest qual- ity roundwood (energy). In the processing of hard- wood at the primary level, the non-functioning of the primary chain “Veneer” (P2) and the limited functioning of the chain “Sawn timber” (P1) are the most important issues, which means that the po- tential of the highest quality wood raw material is poorly used. The P3 value chain also has great po- tential. Here, there are opportunities to use hard- wood in many wood composites such as particle- board, fibreboard, wood cement board, WPC, and in many innovative 3D, insulating, reinforced, and other composites that to date have been underuti- lized. Newer delignification processes that enable the energy-efficient and ecological production of cellulose fibres from which we can produce paper, textiles, polymers, and nanofibrillated and nano- crystalline cellulose are currently underutilized in this value chain. In order to achieve the criterion of green val- ue chains, it is necessary to strengthen the circu- lar chains (K6–Residues, K7 – Waste wood), which currently function to a lesser extent and end too quickly. We note that the past loss of production infrastructure in Slovenia, especially in the field of processing veneers, wood composites and cellu- lose, has led to an increase in the suboptimal use of these raw material resources, especially for energy purposes, while their technologically more sophis- ticated processing is missing. In the value chains of higher processing stages, in the so-called secondary chains (S8, S9, S10), we also found many parts that are not yet functioning, which primarily require certain investments, the introduction of more modern organization (e.g. a network organization) and, above all, an increase in the qualification of the employees in these chains so that they can produce products with higher add- ed value. With the increasing digitalization (and automation) of the processes in these chains, this means at the same time greater higher efficien- cy on the one hand and a lower carbon footprint on the other, and thus the more environmentally friendly operation of the entire forest-wood chain. In order to better utilize hardwood in Slovenia, we need to revive and/or increase the production of traditional and new (semi-)products, especially structural and sliced veneers, panel composites and chemically processed products. For energy purpos- es, it is necessary to use only those raw materials and residues whose processing into other products does not make sense from a cost, energy and envi- ronmental point of view. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Delo je nastalo v okviru ciljnega raziskovalnega programa V4-2016 Možnosti rabe listavcev v slo- venskem biogospodarstvu, financiranega s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost repu- blike Slovenije ARRS, ter v okviru dela na programih Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije ARRS, P4-0015 Les in lignocelulozni kom- poziti ter P4-0430 Gozdno-lesna veriga in podneb- ne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo. VIRI REFERENCES Čufar, K., Gorišek, Ž., Merela, M., Kropivšek, J., Gornik Bučar, D., & Straže, A. (2017). Lastnosti bukovine in njena raba. Les/Wood, 1, 27–39. European Organisation of the Sawmill Industry (EOS). (2020). Timber in construction and bioeconomy in the EU Green deal reso- lution. URL: https://eos-oes.eu/2020/01/17/timber-in-con- struction-and-bioeconomy-in-the-eu-green-deal-resolution/ (25.3.2023) Gornik Bučar, D. (2009). Sistem notranje kontrole proizvodnje–Zahte- va za vse proizvajalce. Les/Wood, 61(11), 451–454. Gornik Bučar, D., Prislan, P ., Smolnikar, P ., Stare, D., Krajnc, N., & Gos- podarič, B. (2021). Usefulness of non-native invasive tree spe- cies wood residues for pellet production. Les/Wood, 70(1), 45– 58. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2021.v70n01a04 Humar, M. (2010). Vsebnost klora v ostankih slovenske pohištvene industrije. Les/Wood, 62(2), 55–57. Humar, M., & Lesar, B. (2016). Odslužen les–surovinski vir z velikim potencialom. Gozdarski vestnik, 74(7–8), 275–286. 33 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek J.: Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., Le- skinen, P ., & Hetemäki, L. (2018). Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Jou- rnal of Forest Research, 48(12), 1417–1432. DOI: https://doi. org/10.1139/cjfr-2018-0116 Krajnc, N., & Piškur, M. (2006). Tokovi okroglega lesa in lesnih ostan- kov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80, 31–34. Kropivšek, J., & Čufar, K. (2015). Potencialna raba bukovine in vred- notenje dodane vrednosti v izdelkih iz bukovine. Gozdarski ve- stnik, 73(10), 470–478. Kropivšek, J., & Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost v izdelkih v gozdno-lesni verigi–Primer: primarna predelava bukovine. Les/ Wood, 66(1), 61–72. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wo- od.2017.v66n01a06 Kropivšek, J., Milavec, I., & Likar, B. (2017). Analiza poslovanja slo- venske lesne panoge: Slovenian wood industry sector analysis. Les/Wood, 66(2), 47–56. DOI: https://doi.org/10.26614/les- -wood.2017.v66n02a05 Nicholls, D. L., & Bumgardner, M. S. (2018). Challenges and oppor- tunities for North American hardwood manufacturers to adopt customization strategies in an era of increased competition. Forests, 9(4). DOI: https://doi.org/10.3390/F9040186 Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021. (2022). URL: http://www.zgs.si/zavod/publikacije/letna_porocila/in- dex.html (6.3.2023) Prislan, P . (2015). Znanstvena razprava Stanje žagarske panoge v Slo- veniji 2013/2014 Situation of the Slovenian sawmill sector in 2013/2014. Gozdarski vestnik, 73(10), 442–453. Ringe, J. M., & Hoover, W. L. (1987). Value added analysis–A method of technological assessment the United States forest products industry. Forest Products Journal, 37(11–12), 51–54. Saražin, J., Šernek, M., Humar, M., & Ugovšek, A. (2017). Upogibna trdnost in togost slojnatega furnirnega lesa (LVL) iz termično modificirane in nemodificirane bukovine. Les/Wood, 66(2), 29– 36. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n02a03 Ščap, Š. (2020). Strokovna razprava Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014 – 2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RS. Gozdarski vestnik, 78(4), 178–184. Ščap, Š., Krajnc, N., & Prislan, P . (2021). Stanje žagarske panoge v Slo- veniji v letu 2019. Gozdarski vestnik, 79(10), 363–375. Šernek, M. (2009). Uporaba različnih lesnih vrst za konstrukcijske kompozite. M. Humar in H. Kraigher (ur.). Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi (s. 115-123). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica. Straže, A. (2022). Povečana raba lesa listavcev kot obnovljivega vira je prihodnost krožnih stavb. V: Človek v pametni in krožni zgradbi (s. 152–155). The international wood industry in one information service. (2020a). EU “Green Deal” creates new opportunities for timber. URL: https://www.globalwoodmarketsinfo.com/european-green- deal/ (23.3.2023) The international wood industry in one information service. (2020b). EU “Green Deal” creates new opportunities for timber–Global Wood Markets Info. URL: https://www.globalwoodmarketsin- fo.com/eu-green-deal-creates-new-opportunities-timber/ (23.3.2023) Ugovšek, A. (2011). Ravnanje z odsluženimi lesnimi ploščnimi kom- poziti. Les/Wood, 63(1–2), 2–7. Vision 2040 of the European Forest-based Sector (s. 12). (2023). The European Forestry House. URL: https://environment.ec.euro- pa.eu/strategy/circular-economy-action-plan_en (23.3.2023) Wang, L. (2015). Value chain analysis of bio-coal business in Finland: Perspectives from multiple value chain members. Biomass and Bioenergy, 78, 140–155. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biom- bioe.2015.04.005 Zule, J. (2015). Možnosti kemične predelave bukovega lesa. Gozdar- ski vestnik, 73(10), 479–487. Zule, J., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2017). Inovativna raba bu- kovine slabše kakovosti in ostankov. Les/Wood, 66(1), 41–51. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a04 34 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023