it. ne V Gorici, v torek dne 11. oktobra 1910. Ubija trikrat na teden, in sicer v brefc, četrtek in «oMo ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na doni pošlljana : vse leto . . 15 K J/, ' „ . . 10 „ * -¦ •/» "»v»»*.. ,*¦" .¦•¦:¦-:* '"^"»t '¦* « F6s'aiti1Crre Stevilke*5*anejo.lO vin. V Gorici se, prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. «SOČA" ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu .Kažipot' po Goriškem in J&radiščanskenr in dvakrat v letu "VoMi red že* lesnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČita brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, TafiajHL. fjredulštvo j nahaja V.-Gosposki Ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St< 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po* godbi. Večje črke po prostoru.: Reklame in spisi v. uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. > : " A. Gabrščck (od3ov. J. Fabčič) tiska in zal." Deželni zbor - zaključen. V soboto proti večeru — ali za list že prepozno smo dobili obvestilo, d a je deželni zbor z a k 1 j u č e n. Kakor blisk se je raznesla ta vest po goriškem mestu. Na eni strani odobravanje na drugi dolgi obrazi! »Vendar enkrat energičen korak vlade« • >ne, ni mogoče, prenagljena vest«. V Gorici je bil namestnik princ Ho-hetilohe. Uradni list istega dne pa je priobči! razglas: »V I e d N a j v i š j e g a u k a z a i e J e ž eIn i z bo r pokn e ž e ne g r o -t o v i n e g o r i š k e in g r a d i š k e / d a n a š n j i m d u e v o m z a k I j učen. Trst, dne s.' o k t ob ra 1 9 1 u. C. kr. n a m e s t n i k H o h e n I o It e, s. r.•< Dogodki v seji 5. oktobra so pokazali, kako daleč so zašli zavezniki od prave poti. Pred dvema letoma jim je šla vlada na roko. kei je bila zopet dvignila Pajer-ja na površje in ni znaki UKrotiti jih, ko \o piskali na parlamentarne šege in navade ter smo videli obstrukeijo s predsedniškega mesta. Sledil je razpust, ojačili so se. Pajer in Gregorčič vedno v ospredju, sledilo je razveljavljenje treh mandatov iz slovenskega veieposestva, odstopila sla še ostala dva poslanca iz petoriee; pri novih volitvah so se vrnili vsi v zbornf-co. To pot pa niso razveljavili mandatov iz. veieposestva. ampak spravili so se na izvolitev, proti kateri ni bilo nobene pritožbe-in glede katere so konštatirali popolno pravilnost, Vse it* prav, so rekli, ali deželni zbor je a v t o n o-m en in stori kar h o č e. In res so štorih, kar so hoteli, ali pri tem so se pošteno urezali. Mera je bila polna, tako ne »ojde več naprej. Vlada je bila p r s-s i 1 j e n a. poseči tu vmes, .ter narediti konec nasilstvom, s kakoršmini je omadeževal parlamentarizem goriški deželni zbor. To je le še s a m o v o I j a večine, ki ' delil .s poslanci iz manjšine že prav kar hoče. Ce sodi, da jej kateri poslanec ni všeč, nima besede in ven ž njim! Ne sprejmemo ga! Kar razveljavi se volitev, čisto pravilno volitev, drugo pa se pahne '.v verifikacijski odsek, kateri naj sklene nepotrditev. I Ce bi vlada molčala na tako kršenje ustave, če bi držala križem roke nasproti nasilstvom. potem bi odobrila ne-. vame precedentne slučaje. I Kaj bi bilo, če bi začeli tudi po drugih deželnih zborih v Avstriji delati tako. kakor dela Pajer-Uregorčičeva zveza v goriškem? Kjer bi se zdelo večini, pa bi ven vrgla poslance iz manjšine, ki bi bili agil-nejši. ki bi bili dobri govorniKi ter bi znali ' ubirati večini neljube strune. Vlada ni md-gla več molčati ter tako odobriti čin nasilne nezakonitosti in sankcionirati pre-eedeut, nevaren in nemoralen ne samo za goriški deželni zboi, ampak za vse avstrijske deželne zbore. ! Zato mora vsakdo, ki žeii dobro naši 1 deželi, ta Korak vlade le odobravati. Kon-i čno vendar enkrat kajti zadnji čas je, da se spravi v kraj ljudi, ki vzročajo škandalozna nasil tva ter so prizadjali s svojim gospodarstvom deželi škodo, katero l)o občutila v obili merj leta in leta. i Pokazalo se je. da Pajer ne tiče več na predsedniško mesto; v deželnih zborih pa tudi ne sme stati osebna strast in oseb-; i i sovraštvo rntd konstitucijo. Kam pa bi i prišli po ti poti Pajer-Oregorčičevi? j V Gregorčiču je prikipelo osebno so- I vraštvo do vrhunca, mera se je napolnila, \ da je šlo črez: grešili so. največ dr. j (1 r e g o rč i č. Sedaj se menda kesa jo, ali i kes je vedno prepozen! i O d i g r a I i s o s v o je u I o g e t r i- | je: d r. P a j e r. dr. G r e g o r či č i ii s u j u u i p r v i p o m o č n i k d r. , P e t-' t a r i n. Naj sledi, kur ima še slediti. 1 ^ Dr. Gregorčič je pletel vrv,, da za- ' 'drgne ž njo svojega političnega nasprotnika; vrv pa je ostala zanj, za dr. Gregorčiča. Močna je in trdna '— naj obvisi na njej! DOPISI. Bramieiibiirg na Bavarskem. (Dva :r oris k a r o j a k a p o n e s r ee i 1 a.) Na Gor. Bavarskem izdelujejo električno železnico na hrib »Wendelstein«. Dne 3. t. m. okoli ,V/S popoldne je bilo narejenih 11 min; nabasal jih je primerno z dinamitom 24 letni Štefan Pisk fz Lokovca. Ko so se mine sprožile, je zaklical »fertig«, Ljudje so bili takoj zraven, pri II. je bila pa le razpoklina v skalovje, je zakasnela; ta čas pa je ravno tje stopil delovodja Andrej Manfreda iz Loma. star okoli 34 let. Na enkrat se je ta mina sprožila, vrgla je j Andreja Manfredo kakih 3(1 m daleč na j materija!* piska je tudi Juldo-janilo, ali, ta iMogoče ozdravi v bolnišnici'.'Manfreda je bil hudo ranjen na čelu, po obrazu, desno roko nit! je zlomilo na 2 krajih in po životu je imel dosti ran. Po vsem tem je še /avel tako pol ure. Zaklical je dvakrat: Bog mi pomagaj in Mati božja! ter izdihnil. Odnesli so ga v barako, kjer sta cula pri njem dva. drugi dan so ga peljali v Brannenburg na mrtvaški oder. Zelo krasen je bil njegov pogreb 6. t. m. okoli 10. ure dopoldne. Udeležili smo se ga vsi delavci iu tukajšnji domačini, nad 200 ljudi. Nosilo ga je 6 delavcev, ^red njimi duhovnik. O velikih vencev z i.apisom; ob grobu je govoril duhovnik, povdarjaje, kako lepo je živel in kako skrbel za svoje stariše. Vse je bilo ginjeno. Tudi inženirjem so blestele solze v očeh. Fotograf je trikrat fotografiral lep mrtvaški sprevod. Pokojni ihta- brata poddelnvodjo Jožefa iji dve sestri. Ljudmilo in Suzano, katerim izrekamo svoje sožalje! Ubogi Andrej pa naj mirno počiva v tuji zemlji! Iz ajdovskega okraja. Iz Gor. Branice. — Gotovi ljudje nimajo mini, ako se ne obregnejo vsako toliko časa ob mojo osebo. Kdo je dopisnik »Prim. Lista«, je kaj težko uganiti. Prvi, kateri .a latinski, je g. Šmid. Toda on ni pisal, -ver on se vedno podpiše pod svoje dopise, kakor je sam rekel. Da pa g. Šmid besedo drži, to vsak verjame, najbolj pa jaz. Oni pa, kateri tega ne verjame, je neverni Tomaž. Drugi, kateri zna latinski, je g. Kodre, jurist. Da sem temu gospodu na želodcu, ne bom tajil. Ravno tako so mu na želodcu ljudje, katere imenuje neznani dopisnik,»»Plim, ,L.« moje sedanje »boljše« prijatelje. Pa tudf tega gospoda ne sumim, da bi bil dopisnik Prim. L.« Drugega ni v Gor. Braniti, kateri bi kaj znal latinskega. Sedaj pa naj človek ugane, kdo je dopisnik. Sicer pa ne bom poizvedoval po dopisniku. Ako ima dopisnik pogum, ga prav ponižno prosim., naj se v. drugič podpiše pod svoj dostojni dopis, da bom vedel, s kakim resnieoljubim človekom imam opraviti. Zapomni si. dragi, neznani, resnicoljubni dopisnik, da imam jaz obilo lepega gradiva in ako bo treba, ga priobčim, kar ne bo ljubo gotovim gospodom, ker bi marsikdo spoznal, da gotovi »gospodje« niso popolnoma nič tnož-beseda, ampak ljudje, kateri lahko vzamejo patent na laž. V Gor. Braniei, dne 9. vinotoka 1910. V. Peče k, šolski vodja. Iz krminskega okraja. Vesti iz Knnina. — Cesar je povodom osemdesetletnice povzdignil Krmin v mesto. Dotično poročilo je prejelo občinstvo že IS. avgusta, a do danes ni natančneje ničesar znano. — V slovenski šoli družbe sv. Cirila je letos še več otrok vpisanih kakor lani. Ako bodo vsi Slovenci v Krminu storili svojo narodno dol-' žnost, bode šola prav lepo napredovala. In tako bo prav. — Kapitan Ilatteras aH Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lalei Teme. — Prevel 0. I. <[>«Jje). Lden izmed bizonov se je v srce zadet zvrnil na tla, drugi pa je hotel v svoji najhujši besuosti predreti nesrečnemu kapitanu trebuh, ko skoči predenj Altamont, mu porine z eno roko v odprte čeljusti nož, z drugo pa mu s sekiro prekolje glavo. To je bilo čudovito hitro narejeno, tako da bi bil skoro en blisk lahko razsvetlil ves prizor. Drugemu bizonu so se izšibila kolena in se je mrtev zvrnil na tla. •Živ to, živio!« vzklikne Clawboimy. Hatteras je bil rešen. Dolgoval je torej življenje človeku, ki ga je najbolj sovražil na svetu! Kaj se je-v tem hipu godilo v njegovi duši? Kaki občutki so se vzbujali v njej, ki jih ni mogla udušiti? Tu je pred"nami srčna skrivnost, ki je ni mogoče pojmiti. • Naj bo termi tako ali tako, Hatteras je stopil k svojemu tekmecu brez obotavljanja ter ga resno nagovoril: »Vi ste mi oteli življenje, Altamont.« »Vi pa meni,-s odvrne Amerikauec. Na to sledi kratek molk. Potem pristavi Altamont: »Midva sva pobotana Hatteras.« »Ne, Altamont,* odvrne kapitan; »ko je doktor vas potegnil iz ledenega grobu, jaz nisem vedel, kdo ste, vi pa ste me rešili z nevarnostjo svojega lastnega življenja kljub temu, da veste, kdo sem jaz!- H. moj vrstnik.« odvrne Altamont,<• iu nai bo kakor hoče, Amerikauec ni plašljivec."- • . ¦ »Gotovo ne. pravi dok*or. --on je tudi mož kakor vi Hatteras!« »In kakor jaz naj bo deležen slave, ki nas čaka.« »Slave namreč, da prodremo do severnega tečaja," !c":e Altamont. »Da, pritrdi kapitan nekam ponosno. >Torej sem vse uganil!« vzklikne Amerikance. »vi ste se torej upali zamisliti tak načrt! 'drznili ste se poizkusiti dospeti do te nedostopne točke! O, to je lepo. Jaz vam rečem: to je vzvišeno!« -Toda ali niste bili tudi vi \akor mi na potu proti tečaju?« vpraša hitro Hatteras. Altamont se navidezno oboUvlja odgovoriti. »Torej?« de doktor. »No torej, ne!« reče Amerikauec. »Ne! resnica naj bo nad sauioljitbljem! Ne! jaz nisjni imel te velike misli, ki je nas pripeljala do tu sem. Jaz sem skušal s svojo ladjo prodreti severozahodni prehod, to je vse* »Altamont,« reče Hatteras ter seže Amerikancu v roko, »bodite naš sodrug slave in pojdite z nami, da odkrijemo severni tečaj!« Tedaj si ta dva moža podasta roke in jih pošteno in gorko stisneta. Ko se obrneta proti doktorju, je ta jokal. »Oh, prijate!"i moja!« jeclja in si briše oči, »kako naj prenese moje srce veselje, s katerim je vidva napolnjujeta! Draga moja prijatelja! Zr.tvovala sta. to nesrečno narodno vprašanje, /"Jiav s.v;-/.:-.:l«i« :« *«!«¦.« ¦!- I «iM»n*n nd strankarske strasti, skušal v kruha! Javnost Te ve" koliko ie takim ti-čem verjeti. Če nas pa Pri3^#Somo mi govorili, bo smrdelo še rSirKol pod oknom gfakinje, da veste! Svetujemo Vam, d^^-žite pregovora: Poift^tf tiaj prej prei'^|iim pragom^ Nedavno ste poročali "wii! veselici, % se niste mogli zdržati da? ff^ki nadeli ob oseške Sokole, kakolpso^lm ti nagajali. Poročali pa nist&C$&ko stffl&atujski Orli pri odhodu Iz Gsefci pozivi naše pite na koralžo, kakor kaki/Pretepači ter so odšli iz Oseka, ko so se"«* «a varnem, streljali, z revolverji. Enako Je bilo/to. so potem Sli skozi Črniče. Zahvalijo naj se usodi, # ie biTo tako! Nadalje ste pri toliki politiki pozabili poročati, kako se. je pri veselici predstavijato »Angeljsko petje«/ Dovolite torej, da mi o tem povemo. Bilo je namreč čisto priprosto: Dve deklici s kratkimi krili stopita na mizo ter na tak način zevati, da bi jima lahko 8 vin. kruha v usta zagatil. Izobraževalno, kaj ne? Povedali bi si še lahko marsikaj, kakor o Mrzovcu, potem o sokolskem plesu v Oseku, kjer da smo nekoga močno pretepli ter da smo se zato mogli pred sodnijo zagovarjati itd.; a to za danes pustimo, ker pričakujemo, da nas, ker je že pričela letošnja učna sezona, naši, pod Čavnom zrastli pesniki, zapuste ter nastopi mir, katerega onr dosti kale! Na zdar! Iz Renč. — (O s t u d n a 1 a ž.) »Novi čas« z dne 7 okt. 1910. je objavil pod naslovom »Zopet lep liberalen župan« ostudno laž, da je Josip i*ahor bil oproščen, ker je dokazal na razpravi, da je župan Žniderčič res tat. Resnica je pa ta, da je Josip Pahor bi! oproščen edino le radi tega, ker mu je župan Žniderčič odpustil. O tem se lahko vsakdo prepriča na sodri ij i. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila In Metoda K 6.— (odstotki pokalic tovarne v Kojskem) daruje gostilničar g. Pavlin iz Oslavlja ter še posebej K 4.— katere je nabral o raznih prilikah. V Biljani v zapadnih Brdih je nabral v nedeljo popoldne pri javnem plesu tamkajšnji rojak V. Š. 15 K 2ž v. za šolo C. M. D. v Krminu. Lepo je bilo videti, ko so se posebno priprosto ljudstvo z navdušenimi vskliki odzvali temu rodoljubnemu delu. Bog jim stotero povrni, a našim bratom v morju italijanstva kličemo: ne vstrašite se, naša srca živijo za Vas! Domače vesti. Gabršček je dosegel polno zadoščenje z Najvišjega mesta. -— Deželni zbor je zaključen. Nasilstva Pajerja in Gregorčiča so obsojena z Najvišjim odlokom. — Nad nasilstvi. katera sta zagrešila Pajer in Gregorčič, se škandalizujejo v najvišjih merodaj"nih krogih. Neposredni razlog za-ključenja deželnega zbora je pač razve-IjaVljenje Gabrščekovega mandata. Upoštevalo se je gotovo, da je bii Gabršček že trikrat izvoljen z ogromno večino v slovenskih trgih, volilci njegovi po trgih in mestih pa so vendar zavedni možje, katerih deželni' zbor ne sme tako nesramno žaliti. Vofilci v trgih in mestih so dobili z omenjenim cesarskim odlokom Najvišje zadoščenje. Na Najvišjem mestu so brli deležni takega upoštevanja, da je izšel odlok, ki je poslal domov kliko, ki je hotela zborovati brez kontrole in kritike. Pošteno lekcijo so dobili zavezniki pod Pajer-Gregorčičevim vodstvom ali vlada se ne bo mogla zadovoljiti s to prvo lekcijo, marveč mora razbrati zbor in razpisati nove volitve. Č?$. e, da napočijo novi časi na Goriškem, ko začne resnično koristno delovanje za naše ljudstvo v deželni hiši ! . ¦*' > Politično društvo »Edinost« v Trstu za dr. Gregorina. — Priobčilo je v »Ed.« tako-le izjavo:; »Odbor Političnega društva »Edinost« v Trstu, dobro poznavajoč velike zasluge, katere si je društveni odbornik g. d e ž e j ni p o s 1 a n e c d r. Gustav Gregorin z dolgoletnim nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem pridobil za Slovenstvo v Trstu obžaluje, slepljen od strankarske strasti, skušal v javni seji deželnega zbora goriškega | vspričo najhujih narodnih sovražnikov iz- j podkopaM. mM K- dra. Oregorina ta. ga prik»#ti nevrednega časti narodnega ia-.siopttfc in da-si ve, da tak napad ne more zmanjšati ugleda, ne zaslug g. dra. Gregorina, čuti se vendar dolžnega Izrazit! javno tudi o tej priliki svojemu zaslužnemu odborniku neomejeno zaupanje in spoštovanj« Poroka. — Včeraj se je poročila gospodična M i 1 i c a O a b r i j e I č i č, hčerka gosp. dvornega svetnika J^lne5 Oafcri-jelčiča n*fhinajn. z gospodom Rudolfom Makarovičem. trgovcem v Splitu. Naše najsrčnejše čestitke! imenovanje. — Računska rcvidentn Hektor Huber in Narcis Mieholich sta bila imenovana računskima svetnikoma ad personam. Pevsko in glasbene društvo v Gorici (podružnica »Glasebne Matice« v Ljubljani) vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bo v soboto, dne 22 oktobra t. i. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — Dnevni red: l. Poročilo odborovo; a) tajnikovo, b) blagajnikovo; 2. Poročilo preglednikov računov; 3. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov, c) 2 preglednikov računov; 4. Določitev glasila za društvena naznanila; 5. Slučajnosti. — Odbor. Kdo je glavni krivec? — Glavni krivec, da goriški deželni zbor ne more delovati, je dr. Anton Gregorčič. On je tisti, ki je v sredo 5. oktobra dopolnil mero nasilnosti ter s svojimi izbruhi peklenskega sovraštva pogazil parlamentarne običaje tako, da ni moglo slediti drugo nego za-ključenje deželnega zbora. Vsi vidimo glavnega krivca, glavnega škodljivca goriške dežele. Gregorčič, je vendar že star parlamentarec. Pravijo, da je »kunšten« gospod. No, potem Di bil že lahko zraču-nil, kaj se utegne zgoditi, če bo divjal po zbornici ter če doseže, da se ugodi njegovim iz skrajnega sovraštva izvirajočim željam. Lahko je vedel, kaj bo — al i v s e j e d n o j e p o s t a v i I s v o j e so v-raštvo pred potrebno deželno-z b o r s k o delovanje. Kaj njemu mar, če dežela trpi -~ saj on ne trpi nič; on vleče vsakega prvega veliko plačo in že-Ijice, presrčne željice so izpolnjene! »Al bene dei popolo iriulano». — »Corriere« je napisal članek o zaključenjtt deželnega zbora. Čudi se zaključenju, se jezi na vlado ter pravi, da je vlada tako hotela irtesniti avtonomijo deželnega zbora radi sklepa glede g. Andreja Ga-brščeka, potem pa zdihuje po zimskem letošnjem zasedanju ter pravi: »deželni z b o r j e v svojem zimskem .zasedanju dokazal deželi ne s a m o. da zna delati, ampak tudi da hoče posvetiti vse svoje moči v dobrobit furlanskega ljudstva.« To je res. da je dokazal, kako hoče delati za Purlane. Saj smo mi to tudi rekli takrat. Sedaj trdi to z nami tudi »Corriere«. Mi pa hočemo tak deželni zbor, ki bo hotel posvečati vse svoje moči tudi *al bene del popolo sto-veno«, tudi v korist slovenskega ljudstva! Zato pa kličemo: Proč z deželnim zborom, ki posveča vse svoje moči le v korist furlanskega ljudstva! bahal Gregorčič po svojih listili glede teh podpor. Ali kaj pomagajo deželne podpore na papirju! Ljudje prihajajočo podpore n ne dobijo nič, Tisoč izgovorov na to in ono stran; nič ne dobijo, tak je rezultat vselej! Poživljamo županstva, korporacije, društva, katerim je bilo kaj dovoljeno, pa se še niso zglasili, naj se zglasijo čim prej za podpore! Bomo videli, koliko se izplača in k o I i k o p o d p o r zapade! Bojimo se, da zapade ogromna večina. Fur-laniji bodo že plačali kar mogoče, ali Slo-vecem!!! O napadih na duhovščino je govoril v seji v sredo dr. Gregorčič, ko je divjal na Gabrščeka. »Napadal je duhovščino« — tako je zakričal. — Če pride iz kake vasi dopis v »Sočo«, pisan največkrat s kmet-sko roko, ter je tam ožigosano razsajanje kakega politikujočega duhovnika v cerkvi, kjer tako radi napadajo naprednjake — pa je Gabršček napadel duhovščino! Kar so spisali po deželi proti pofitikujoči duhovščini, vsega je kriv le< flabrlček! Je že preneumno tako klepetanje. - Gregorčič naj bi bil rajši povedal, kako je o n svoj čas napadal duhovščino. Gregorčič piše strupeno; to je okusil svoj čas marsikateri duhovnik. Dejstvo je, da doslej n i k d o na Goriškem ni napadal v listih duhovnikov tako grdo kakor dr. Gregorčič!! Shod radi draginje mesa so sklicali v nedeljo pri Gorjupu soc. demokratje v Gorici. Govorila sta Todcschini in Kristan. Spočetka je bilo še nekaj ljudi ah ker Kristan ni znal nehati, so odšli skoro vsi; ostalo je le majhno številee poslušalcev, ki so potem menda -sprejeli neko resolucijo, ki ne bo nič pomagala in nič škodovala. Dve ponočni tlčici je ujela policija v Gorici. Obe sta iz Italije. Ena se imenuje Ivana Carguelutti, druga Marija Silvestri. Ta je bila povedala tudi napačno ime, zato je dobila 24 ur zaporu. Tičiei vrnejo Italiji. Padel je železniški delavec Andrej Trevižan iz Št, Petra ter se pri padcu močno poškodoval, vjrfed česar so ga prenesli k usmiljenim bratom. Priloga. —- Današnji številki smo priložili položnice »Dijaške kuhinje«. Kdor zmore, naj kaj daruje tej prepotrebni ustanov'. Listnica uredništva: G. dop. v Gor.: Poslano priobčimo prihodnjič. Tudi iined duhovniki so možje, ki obsojajo Gregorčičevo politikovanje. Že zdavnaj so na jasnem, da je delo Gregorčičevo pogubonosno za Slovence. Priobčili smo bili pred par leti okrožnico, v kateri so obsodili njegovo politično delovanje; ko je glasoval proti škofu v zbornici, so po večini rohneli proti njemu: sedaj je vzročii škandale, ki mečejo temo na celo duhovščino. Glejte ga, katoliški duhovnik je tisti, ki tako greši proti parlamentarizmu, da sledi zaključenje deželnega zbora v času, ko je deželni zbor tako potreben delovanja. Duhovščina uči včasih ljubezen in odpuščanje, tu pa kaže skrajno sovraštvo v javni seji dež. zbora katoliški duhovnik, pa na tak način, da mora biti sram zbog tega vsakega pravega duhovnika. — RaznaŠa se vest po Gorici, da je tudi nadškof in knez obsodil Gregorčičevo tako škodljivo divjanje po deželnem zboru! Deželne podpore. — To je lepa reč s temi deželnimi podporami! Kako se je Deset zapovedi o ljudskem štetju za obmejne Slovence. — I. Priglasi-še edi-nole k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik! X Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda! 5. Ne poriemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! S. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti t denarjem! Imejte to vedno v mislih. In na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje svojih očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe so. C. in, m.! 1 J j^*vl4JPf^V- Vel^p^glavtet^ našemu soli. delu je delalo pomanjkanje' dobrih slovenskih sokolskih teoretičnih in izobraževalnih knjig. Temu se je v zadnjem času odpomoglo. Izšle so: dr. Mur-nikove; R e d o ;v n e vaje; Predavanja izobraževalni ifaiudkfi^fž^vadlJellsleT-te*^ Čaj Č. O. S. K. Vaničkovi.:.V"Šcrk'.o4s1si evangelij 1. in II. del. Pryi dve ktei sti za vsakega vaditelja, sploh Sokola telovadca neobhodno potrebni, ostali dve knjigi pa sti priporočava ne-Je za Sokole, ampak za Vse Slavence/, ki se hočejo'«L/ znaniti z'našo Sokolsko idejo." Vse zgoraj naznanjene knjige dobe se pri podpisanem predsedstvu. Dr. Mumik: Redovne vaje stanejo s poštn. 1*96 K; Predavanja stanejo s poštn. 91 vin.. XXX. K; Vaniček: Sokolski evangeliji"I. kolikor 11, tlet s pt)štn. 41 vin. Na zdar! Predsedstvo Primorske So-, kolske 2upe. Bratskim društvom! Obvezne vaje za vsa društva za leto 1911.su one za H. Hrvatski Sokolski zlet v Zagrebu. Vaje >e bodo doposlale vsem društvom še* tekom tega meseca. Na zdar! Vaditeljski /bor P. S. Z. Boriška koiespka zveza.. - * '^I*H*a*lialno!^ društvo »Idrijska dolina« s "sedežem *Va Slapu se je vršilo v nedeljo dne 9. t. m. v prostorih gosp. M. Hvala. — Udeležba in zanimanje je bilo veliko, ter je takoj pristopilo ,30 članov. .Predsednik L .koles,. 4w^h4-»Gori««*.je v imenu' G. K.fi1Z. pozdravil nav^oče/in.spodbujal h kolesarski športni organizaciji. ''.' tel s tem odtrgati od Angleške njenega: zvestega zaveznika. Nemški.cesar revo-lucijonarec. To? je pa res rekord. In cejo nemški cesar, ki je nedavno od tega govoril »Von Gottesgnadentum«. Tpfsko-obrtoe in gospodarske vesti. Tolstovrška slatina, (Konec.) - 2. Učinek na prenavljanju: Želodčni krči se po prosti ogiikovi kislini Tolsto v rške slatine pomirijo, nepotrebne kisline v želodcu se neutraliziraio s čemur se .odpravi zgago, dispesije, želodčni in črevesni katarji in uredi odvajanje. 3. Učinek na vo-doodvujanjc; Protin in kainemttvarjenjc se vsled pomnoženega odvajanja vode odstrani.- 4. Pa tudi mnoge akutne mrzlične (vročinske) bolezni kot: legar, davi-ca, škrlatica, ošpice itd. se po rabi Tolsto-vrške slatine ozdravijo, kajti v njej se nahajajoče oglikovo kisle alkalije vpli/ajo »godno na sluznice pri dmanjti in preba-vljanju. Taka je sodba zdravniškega strokovnjaka cesarskega svetnika medic. dr. Fran VVikuliHa o Tolstovrškj slatini. Dr. \Vikulill pa je - kakor že rečeno.....Tol- stovrško slatino leta in leta preskušal ter njegova sodba ni prenaglena temveč izvira i/, večletnih skušenj in temeljitih študij. Lahko bi navedli še obilo priznanj, ki jih je dobila Tolstovrška slatina, a vsled nam pičlo odmerjenega prostora,, naj zadostuje >.a sedaj le io. Opozarjamo pa na prospekt, ki se dobi pri oskrbništvu Tol-stovrske slatine. In ta izborim namizna in zdravilna kisla voda je prešla v slovenske roke. Narodna dolžnost Slovencev je. da podpirajo to odslej slovensko podjetje. Zahtevajte torej povsod le Tolstovrško saiino, ki je edina slovenska kisla voda, ki pa glede kakovosti prekaša navadne kisle vode, kpjitn je dostikrat limetno 'pridana oglikova kislina, da močno šume (mosirajo), a, so v resnici le slabe, mine-rainih snovi prazne vode. med tem ko je Tolstovrška slatina -esnično naravna kisla voda. i vsebuje zelo mnogo zdravilnih, osvežujočih in okrepčnjučih rudninskih snovi. Izkaz posredovalnice slov. trgov. društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 2 potnika; 10 pomočnikov mešane stroke; 1, pomočnik železniške stroke«,§ pomočnikov nianufaktrme stroke; 5 pomočnikov špecerijske stroke; 1 pomočnik galanterijske stroke; 2 kontoristinji; 4 prodajalke; 8 učencev; 2 učenki. ~ Službe išče: 2 knjigovodja; 3 kontoristi; 1 poslovodja; 3 potniki; 21 pomočnikov mešane stroke: S pomočnikom železniške stroke. 10 pomočnikov mantiu.Ktunre stro ke; 12 pomočnikov špecerijske stroke; .* pomočnikov modne in galanterijske stroke; 6 kontnristinj; S blagajničark: 10 prodajalk; 7 učencev J učenke. Posredovalnica posluje za delodajalca in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Novo vino v Gorici se ne sme točiti do 20. oktobra t. 1. Kdor bi točil prej, zapade globi do 200 K. PolitiiSni pregleSr Istrski deželni zbor. — Tudi v tem zboru ne more priti do pravega; rtiirnegk dela. Lah je pač Lah," ki rie drži beseda). J Po svoječasniJi pogajanjih za popoln^ sp6Fazum.se je sodilo, da bo mogel istrski dež. zbor v redu delovati; toda temu jif tako. V seji y5eraj se je imel hud spj»' med dež. glavarjem in manjšino radi sel* J nega zapisnika. Seja je bila prdkmjena; Potem so prišli do nekakega sporazuma in seja se je nadaljevala in v miru kpt*T čala. — K zapisniku je govorilo polnip| slov. poslancev. Spinčič je med drughjL rekel, da kam vodi nespoštovanje zakonov, se je pokazalo sedaj tudi v Poi*toga-lil. Po prepiru s predsednikom, ko je bilki prekinjena seja, so peli slov. poslanjgi himno »Liepa naša domovina«. Revolucija na Portugalskem. Zanimivo je vedeti, kako so dosje prve vesti iz »Portugalskega v' svet'g nastali revoluciji. Revolucijonarrji so pretrgali vse telefonične in telegrafične zveze, preprečili dohod in odhod vlakov ter ljudi v Lizbono. V luki je pa bila Indija »Cap Klanco« od proge Hamburg-.Iužna Amerika. Ta ladija je imela na krovu postajo za brezžični brzojav. Najbližja postaja je bila sicer v Alžini v Sev. Afriki, .tcxla do te postaje se niso hoteli obrniti. Oglasila se je pa postaja Sunite Maric de la Mer blizu Marzilja na Južnem Francoskem. Torej 1350 kilometrov daleč je deloval brezžični brzojav in zraven tega je moral prekoračiti še precej visoko gorovje. Iz tega vidimo, kako veliko ulogo igra brezžični brzojav za časa kake revolucije. Enako ulogo je igral v slučaju dr. Crip-pena. morilca svoje žene, ki je ubežal s svojo ljubico iz Londona, in katerega so mogli zaslediti edino ie potom brezžičnega brzoiavljenja med ladijo. na katpri je morilec bežal in med ladijo, iia kateri mu je sledil londonski detektiv. — V novi republiki vlada popolen mir. Boji so prenehali. Vatikan še vedno.upa, da se vrne kralj v deželo. 'Toda to upanja nima podlage, kralj se bo nastanil v kaki vili na Angleškem, dobival bo plačo in bo Val ulogo pretendenta na kraljevski prestol portugalski. Sedaj sta dva pretendenta, dom Mtguel, ki se nahaja na avstrijskih tleh in i!ji:i Manucl, odstavljeni kralj. Revolucija dela pretendente. Tudi portugalske kolonije v Afriki, Aziji so se pridružile revoluciji. V boju v Lizboni je padlo kakih J000 oseb,, Provi-zorfbtia vlada, ki bo poslovala najdelj tri mesece in kateri načeluje kot predsednik Theophil Braga, si je napravila sledeč program: Obstoječe pogodbe, zveze in obveznosti ostanejo. Dežele in mesta dobe večjo avtonomijo. Odpravi se korupcijo. Ostrani se zloraba moči v afrikanskih kolonijah, ki je mejila ze na suženstvo/ Verski redovi se razpuste in redovniki iz-ženo iz države. Odpravi se coinina, ki je koristila Ic nekaterim prijateljem dvora, pO drugi strani pa provzročila draginjo živil. Dolgove vladarske hiše poravna država. Kraljica Amalija je poslala zadnje mesece velike svote v inozemske banke. Najbolj zadovoljna oseba je pa gotovo angleška princesinja. Patricija Connaught, katero je prejšnji angleški kralj Eduard VII. na vsak način hotel poročiti s portugalskim kraljem. Toda princesinja se je uprla in sedaj ji ni žal, kajti bolje je biti princesinja brez vsiljenega ji moža, kakor pa kraljica brez krone in brez države. Z revolucijo' ie udarjen zraven, kralja Manuela najbolj papež in klerikalfzem. Klerikalni listi v Italiji kar divjajo. Sedaj so iztaknilu ,d|Je pr^y$roLU revolucijo na Portugalškerri nemški cesar,'ki je'fto-' Razne vesti. Za predsednika N. D. O. v Trstu je bil izvoljen na občnem zboru 8. t. m. pravnik I. M. Čok. Državni poslanec dr. Anton Pergelt je umrl v nedeljo na Dunaju. Bil je eden prvih j5 mmfško -.»* nacijonalnih poslancev. Igral % y ajrstrijskš; politiki precejšnjo ulogo^ . .' ';-: :/ ¦.- :| \., Zanimive ŠfeviTke. — V Avstriji se izda za vojno mornarico 344 mil. kron, za-pije pa se na jejQ '\450- milijonov, V kraljestvu Češkem se zapije na leto 300 mil. kron. zakadi se 60 mil., za ljudsko šolstvo pa se izda okolo 50 milijonov. In to je najizobraženejša avstrijska kronovina. Kako je v drugih!? »Jack t!|e:Rjip|>er«. r-;»Jak razparač« tako so imenovali pred^J2 leti v Londonu neznanega zločinca, ki je moril ženske s tem. da jim je preparal trebuh. Takratni policijski;^o|uisar Henrv Smith je izdal sedaj zanimivo knjigo, v kateri poroča o takratnih umorili in o brezvspešnem prizadevanju policije, dobiti žfočinca, o katerem se še danes ne ve. kdo bi mogel biti. Lepa zapuščina za kulturelno ustanovo. — Ogrski svetnik v p., Kornel Emmer je zapustil, celo svojf premoženje. 5 mi-, fijonov fci'on, ogrski državi, da napravi ta iz tega denarja ustanovo, ki bo služila edino le kulturnim interesom. Radovedni smo, kako izvrši ogrska država to željo in kaj smatra za kulturne interese! Škandal v Čestohovu m Rusko-Polj-skent. - - Kakor smo že poročali, so zaprli meniha Damaz Mačoha, ki je bil osumljen, da je oropal Čeustohovsko romarsko cerkev in da je umoril svojega brata. Posedanja preiskava je dognala velike škandale. Menihi so pri podobi Matere božje in pri drugih podobah zamenjali prave dragocene kamene z ničvrednimi in prodali bisere. Oba duhovnika čensto-hovskega samostana Bazilij Olezinski in Izidor Starčevski sta tudi zaprta. Menili Mačoha je vse priznal. Ker mu je brat očital, da ga je poročil s svojo ljubico, s katero še, vedno intimno občuje in ker mu je brat grozil, da ga ovadi radi cerkvene tatvine, ga je, Damaz udaril s sekiro po glavi v svoji celici, mu dal odvezo in ker je žrtev še živela, jo je zadavil. Truplo je vrgel Damaz v ribnjak blizu čenstohov-skega samostana. Darila romarjev po 10 do j 000 rublje v so si menihi med'sabo razdeljevali. Papež je meniha brzojavno izobčil iz cerkve. Policija je ha ukaz preiskovalnega sodnika obkolila samostan, vrši se temeljita preiskava, za katero se zanima ves svet. ker je čensto.hov sve-tovnoznano Marijino svetišče. Kotiček za zrakoplovce. — »Zeppelin št Vili.« bo koncem t. m. dograjen. Zra- koplovi, Zeppelin a so do,, sedaj imeli žalostno, usodo, .Vsi .so^opoitjpma uničenj Novi, po številu osmi zrakoplov bo imel prostora za 25 pasažirjev. — V zrakoplovu, sta prišla, v 19 urah iz Petrograda na: vzhodno Finlandijo ruska zrakoplovca OdiiK9y, in:^yninri,posegla sta ruski rekord glede.vjsočme.' bQseglasttv6350m.; — Ruski zrakoplpvep stotnik Macievič se je vzdignil s {tvojim letalnim strojem blizu Pe,trograda,vv..višini lpOO m se,mu je .po-" kvaril i\v3to.r in; zrakoplovec se je ubil. , Poskušeno zastrupljenje cele družine.; — 23j letna sobarica,. Dunajčanka Marija Rothbauer* se.je !hotela maščevati nad svojim, gospodarjem v Budimpešti.in je: vrgla v juho sublimat. Otrok in dekla se borita :s?»nirtjoi. rDrugi cčlani. družine' niso pokušali juhe. Sobarica ie i utekla. ¦¦¦ Usoda Umetnika. — Znani slikar Ulfers je v Mohakovem tako rekoč lakote umrl. Bil"je v velikTfevšČihi,:svojih podob, dasi so imeli v'eliko Vrednost, > hi mogel prodati. Neko podporno društvo mu je dalo zadnji teden 12'vinarjev podpofe v lir zraven fdga tiidi pobbžfte knjige za Čtivo.;- ; '¦ 'K-A'r-' *¦ »•'«-- .... -..; Tragedija, umetnice. —' l>obro znano monakovsko igralko nugenjjo Gessner je zapustil že pred dolgim časom njen mož. operetni pevec. Žena ga je hotela obiskati, da se dogovori z njim radi obeh otrok. Mož je namreč stanoval v neki vili s svojo ljubico. Ženo so iz vile spodili, nakar se je v vrtu ustrelila. , Oporoka dobrotnlce. — V Budimpešti je umrla gospa Josipina Blau in zapustila 600.000 K dobrodelnim namenom, od teh sta določeni dve tretjim' deklicam, ki nimajo nobenih sredstev. (Dalje na Četrti strani.) Ivan Kravos u Komu SI. II. GJWH na Komu ti. II sedftrsta delavnica potreb- š& i ne, potovalne, potrebščine kakor: kov-fiege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje iu sprejma v f^kjfej^lS popravo različne koleselj-e jn ^^^^^ Poprauila se iiuršujejo ločno. H^* Cene zmerne. Šolske knjige za ljudske in sreHnje šole, učiteljišče tf Dajno^cjšil) izdajah X I | | in vse druge šolske OplSKC ZVCZKC ;=_. potrebščino == na drobno in debelo po najnižjih cenah ima v zalogi Goriška tiskarna A. Galirscek Trgovski dom, IJorso Verdi 24. Morilec svoje žene. — V Rrakovu so zaprli več osumljenih ruskih revolti-cijonarcev, med, temi 39 letnega zobozdravnika Adama Rosenlsala. Preiskava je dognala, da je ta Rosensal zastrupil svojo zelo bogato ženo, ko je izvedela, da je njen mož vohun. Kravati na lvovskem vseučilišču. — Rusinskim študentom, ki so obtoženi napada na lvovsko vseučilišče, s"e je že izročila obtožnica, kr obstoji iz 7 tiskanih pol. Obtoženih je javnega nasilstva, poškodbe tuje lastnini in težke telesne poškodbo^? akademikov,. 33 gimnazijcev, 20 brezposelnih oseb, 7 dijakov drugih zavodoV in A diurnisti. Povabljenih je 11 prič. Razprava se i bo vršila najbrže komaj v novembru. Glavna kuharica cesarja Napoleona III. Avstrijka Eliza Vogel je umrla v visoki starosti te dneve v Monakovem. Zapustila je precejšnje premoženje. 10.000 viržink izginilo. — Med postajama Alo in Bolcanom je izginil iz plombiranega železniškega vozu 66 kg težki zaboj, vsebujoč 10.000 viržink. Zaboj je bil gotovo ukraden-- Škode je nad 1000 K. Krvava scena na španskem gledališč _ v Cartageni je odpustil gledališki ravnatelj nekega igralca, ki je :skočil"pri zadnji predstavi na svojega soigralca, ravnatelja, ter mu z britvijo zadal na vratu tako rano, da bo težko okreval. Mašču-jočega se igralca so zaprli. Strahovi v ječi. — V kaznilnici v Marmaros Szigetu na Ogrskem je nastala med kaznenci prava ustaja. Nekateri kaznjenci trde, da se prikazuje duh obešenega roparskega morilca Abraham Hussa. V raznih celicah so ga že videli. Ravnateljstvo je odredilo strogo preiskavo. Odhod v Južno Ameriko. —- V petek se je odpeljalo iz Trsta na parniku »Ar-gentinija« vse polno avstrijskih industrijalcev v razne kraje Južne Amerike, da stopijo s tamoŠTijimi trgovskimi krogi v tesnejšo zvezo in da se.na .ta način zviša avstrijski izvoz v Južno Ameriko. Industrijalce spremlja tudi vojaška godba peš-polka št. 4. Na parniku je tudi komisija, katero je poslala vlada v Argentinijo, da prouči razmere glede nameravanega dovoza argentinskega mesa. VII. kongres avstrijskih mest na Dunaju. — Dunajski župan dr. Neumaver je povabil zastopnike mest z lastnim statutom na 24. in 25. Cm. na Dunaj. Književnost Mirko Černič, mediciuec: »T e le s ni naš postanek, r-a z v.o ji n k on e c«, poljudna znanstvena razprava s slikami. Cena 1.60 K, po pošti 1.80 K. — Naroča se pri pisatelju (Hrušica na Gorenjskem) proti najprej plačani naročni;;i; dobiva se pa tudi po vseh knjigarnah. Ta knjiga je v resnici poljudno pisana, znanstvena razprava. Snov4 mora vsakega zanimati. Cesar nam ni podala šola, kar smo morali črpati iz raznih znanstvenih razprav drugih narodov, kateri imajo v-'terh oziru že čelo literaturo, to nam daje sedaj Černičeva knjiga, ki je edina . knjiga te vrste na Slovenskem. Človek dobi vpogled v ono čudežno snovanje narave, katera je podlaga obstoju celega človeškega rodu. Pisatelj je s to knjigo, kakor sam pravi v predgovoru in zagovoru, natočil mladeničem in mladenkam, ženinom in nevestam, starišem iz vzgojiteljem, pa tudi filistrom kupico jasnega vina. Citatelj naj jo v lastno korist nagne in izpije do dna. Pisatelj je izdal svoja predavanja, katera je imet o Božiču v tržaškem »Narodnem domu« in o Veliki noči v ljubljanski »Akademiji«, in hvaležni mu moramo biti, da je s takim delom zamašil velike vrzel v naši znanstveni književnosti. Knjigo vsem priporočamo. ,.— Knjiga fe na prodaj tudi v naši knjigarn1 (Trgovski dom). Mali oglasi. fajmatJSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas Obielnejii se raCuna za vsako besedo 3 vin. Majpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. . J .. Koliko Je fiianJBih trgovcev in obrtnikov v Gorici, ktiftnh na deželi (in celo v mestu) nlliče ne pozna, ker nikjer ne Innerirafo. škoda ni majhna Kupi se takoj (V raju). „Kar hočeš, jaz dam Ti, oj Eva, Tvoj Adam, Te ljubi gorko!" „Da srečna bom", rekla je deva, .„mi manjkajo samo Ceniki jedil in pija6 _--------za gosHltjiČapj« - i se djbč d »Goriški Tiskarni" fl. Gabršček po 20 vin. komad. ,,0Hp!" AGENTE zn prodajo pristnih »srečk KiV iuk:i vdiksi tunika Dajf s.- visukii piuvizijii Služba ju stalna in iiiignul«! visoke Vsak lahko zasluži 20 -50 kio.i na dan. |\mu.H>u j' tivl»a imslati na upi-.ivnKrvo: .Neue ForUma1* pest V.. Bbrse, Postfacli 18. Vaša žena bo sila zadovoljna, če ji preskrbite Pilnačkouega specialnega toaletnega mil .J.AN0L" ki ustuarja in ohranjuje krasno in zdrauo -----poli. ----- , LAIVOL se dobiva v Gorici pri sledečih ividkah: Toroš Drobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri g. M. Šinkar. Edini izdelovalci j J. Pilndček, c. in kr. dvorni zalaga te I j stara čislo Češka tovarna za toaletno milo, parfu- I me, voščene in povoščene sveče za ', cerkve, stearlnove in pe afinove sveče j za domačo rabo, Kralove Hraduc, (>sk . | GORI Narodno podjetje Hotel wPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običaj n mi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejevi.sko in puntigamsko pivo. _ Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. M. Suligoj, v Goric, Via delia Birrisra štv. 43 (pri državnem kolodvoru) priporoča slav. občiuslvu svojo zalogo švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalnih si rojev vsakovrshnh sistemov, ilvo-koles «Puch», <'.SU>iyeiwail'enrad» itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonom. Vse pod večletno garancijo. »&&\ dobro ohranjeno blagajno. Naslov pove uprovnifitvo Največjo zriogo pohištva na GoriSkem z lastno mizarsko in taretarsko delavnico ima. Anton Bresčak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši). Velika izber žiimiic, blazin za pod glavo, ogledal, siik, okvirjev, stolie. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. Cene konkurenčne, ker prodaji blago lastnega izdelka. si zalego in prepričajte se! ^Goriška ijudska posojilnica' vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Tafafoa *t. 78 (V lastni hiil, Gosposka ulica ftt. 7, I, nadstr.) RaCan poštne fcr&nUiice Ste?. 837.315. Ns občnem zboru dne. 30. aprila J910. se je določilo: Hranita« vloga se obrestujejo po 478 %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru; Rento! davek plačuje posojilnica sama. Hr&nihve vlogo se »prejemalo od vsattogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5»/, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dalaii se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. dec.1909.: Zadružnikov 189) z deleži v znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: 1,654 661*17.. Posojila: 1,643.638-. ^Reservni zaklaa: 9U40'5». -, Vrednost biS: 354 416 72; ..-..' ' r ''¦¦¦' Valerij SimDič - Dobrovo pekovski mojster -priporoča cenj. gg. obmejnim gostilničarjem sv J izvrsten kruli in razno drugo pecivo. Csne konkurenčne. Izdelek čist in dober. Postrežba strogo slovanska. rstattovljeiin ivnlka 1800. J. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. To vil risi i.sk a zaloga usnja ti v potrebščin za čevljarje. isnje za sodlurjo in knjijjovczo i. t. «1, i^a^tna $frojarna v krnicah. Odlikovana tovarna nadplafov. Edina slovenska kisla veda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšim2 planinskimi kMimi vodami, je izbornn zdravilo za katarje v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč? zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prv-bavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je biia na mednarodni razstavi v Inomostu 1«96 in na higijenični razstavi na Dunaju 18%. Naroča se pri o skrbništvu Tolstovrske MaHiiis pošta (»uštaiij (Koroško), kjer se dobe tudr ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim ! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. f rane Simčič, krojač Gorica, na Kornu št 6 priporoča slavnemu občinstvu svojo krojaško delavnico.