Polemika. Kuiturna Jzobrazba narodov nekdanje Avstrije. Štev. 281. »Napreja« z dne 7. t. m. objavlja pod gorenjim naslovom nastopno poročilo: V »Neutisterr. Revue« piše nadučitelj A. Sch\varz o »Vprašanju šolske izobrazbe v Avstriji«: »Pri novi ureditvi raznier se ne sme pozabiti posebno naljudsko šolstvo; saj sloni vendar uspeh in blagobit vsake države v pretežni večini od višje ljudskošolske naobrazbe. Kultura kake države se ne kaie v tern, da dosežejo pičli visoki in bogati sloji najvišjo — v sedanjih časlh — mogo-o izobrazbo, ampak v tem, kako globoko in široko je prodrla enaka mera izobrazbe v vse sloje naroda. Da moramo \o v ostankih podunavske monarhije še precej popraviti, dokazujejo sledefie statlstične StevUke: Od.1000 ruskih vojakov jlh ne zna 617 nlti brati niti pisati (so arialfabetO.odaOGO-srbskih 434, od 1000 avstroogrskih 220, od 1000 belgijskih 92, od lOOtf -fr-anco-klh 30, od 1000 - italljaiisKih 306, od 1000 šviearskih 3; nasprotno pa odpade v Nemčili .šele na vsakih 2000 vojakov en analfabet. V tem spoznamo prav2aprav nevcrletno resnico, da vlada v Avstroogrski še velika miz,erija glede šolstva. Kaj izvršujejo Ogri v tem oziru, rni ni znano, da pa je Avstrija jako udeležena pri 22 vojaških analfabetih od Sto " vojakov, potriujejo sledeče številke: Qd-tOO.oseb v starosti nad 10 let je analfabetov v sudetskih deželah 2:6, v alpskih 3:87, v kraških 33:16, v karpatskih 41 :S. Če delitno preblvalstvo jezikovno, so Cehi z 2:18 analfabeti na prvem mestu, njim slcdc šele Neinci s 3:12, ker spadajo okrožja nemškega jezika: okraji Murc s 15, voitsberški s 14, judenburški z 19 na Štaierskem; volfsberškl s skoro 20 in šentviJki (St. Veit) s skoro 17 analfabeti na Koroškem in ti so večinorna v gorali ter vplivajo zato tako na odstotke (pisal je to Nernec!). Nemcem slede Italijani z 10 analfabcti, kar tiči zopet v slabih šolskih razmerah južne Tirolske in skrajno nezadostni ljudski izobrazbi v Furlaniji, v Istriji in v Dalmaciji. Nato pridejo Slovenci z 14:6 in Poljaki s 27:6 analfabeti; Romuni v Bukovini z 60, Rusini v Galiciji in Bukovini z 61 analfabeti so še vedno na boljšem kot pa Hrvatje v Dalmaciji in v Istri, ki imajo poiK>lnoina zancrnarjeno šolstvo in njih razmerje presega 63 analfabetov od 100; zaradi strašnih razmer v avstrijskein šolstvu so padli skoro pod nivo ljudske izobrazbe. Se razmerje med ruskim vojaštvorn je boljše kot hrvatsko (61:7 %). Tu vidimo torej, da se dviga vsa šolska izobrazba na severu, in opaziino, da pada na vztiodu iti na jugu. Najvišjo stopnjo doseza na Ceškern. Temu poročilu dostavlja uredništvo: Ta in še rnnogo drugih statistik iiam dovolj jasno kaže, da smo — dasi jako ovirani od vlade — precej zanemarili šolstvo. Popravimo torej vse, kar se še da popraviti, in sledimo drugim sevemim narodom, da jih dosežemo! 14:6 ni prav nič razvesdjiva številka zaSlovence — baje najkulturnejši narod med Jugoslovani. Dela bo tu še veliko, veliko. Pri vsecn tem delu pa ne snierno pozabiti na Hrvate, posebno v Liki, Istri in Dalmaciji, ker je za vso Jugoslavijo sramota, da inia v sebi najbolj zaostali narod v Avstriji in da se ne zmenijo prav nič zanj. Hrvate so zatirali Madžari, sedaj naj jih zatiramo še mi!? In sami naj se zatirajo!? Skoro nismo vredni biti »najkuhurnejši med Jugoslovani«! Povsod že začenjajo z delom za ljudsko šolstvo, pri nas pa odstavljajo le profesorje in učitelje, dragega pa nič! Dela bo dosti! Manjka le poguma . . . Res je, kar pravi »Naprej«, da bo tu še veliko, veliko dela in da pri tern delu ne smemo pozabiti Hrvatov. Po naših mislih bi storile šolske oblasti prav, če bi uredbo tega dela prepustilo učiteljskim organizacijam, oziroma bi jih pozvale, da se vsaj načrtoma lotijo tega dela. Pri nas pa le odstavljajo profesorje in učitelje, pravi »Naprej«. Deloma je to res, a res ]e tudi, da ostanki iz prejšnje dobe zatiralcev naše narodne kulture, ki ji ustvarja podlago narodno (ljudsko) _olstvo, še vedno nečejo v kraj, arnpak trdovratno stoje na tistih mestih, kakor da hočejo pokazati s tem, da jim ni nič do novega, mladega in čilega življenja na polju našega zaostalega in zatiranega šolstva, temveč da jiin je več do scbc, nego pa do stvari saine. Ta greh ni greh učiteljstva, ampak ono čuti njegovo pezo na svojih močeh, ki se spričo takih razrner ite morejo razviti v svobodnem razinahu, kakor bi bilo to nujno potrcbno. Ti ostanki iz prejšnjih dob — naš list je že dovolj pisal o njihM — morč našega duha, da se ne more povzpeti do tistega razpoloženja zadovoljnosti, ki ga je treba tudi vsakemu kulturnemu delavcu, ako se hoče z veseljem in navdušenjem posvetiti svojemu delu. Hudo je robovanje pod tako duševno depresijo! Naša javnost bi se morala veliko bolj brigati tudi za to važno poglavje. Iz javnosti fai mo- ral priti pritisk, ki bi se niu v dobi demokracije in samoodločbe niorala vdati vsaka oblast. ako ji polagamo na dlan, da rn o r a žrtvovati osebe. ako hoče koristiti stvari! Tukaj ne more biti pogajanj in kompromisov! V »Napreju« z dne 9. t. m., št. 282., prijavlja tov. E. Gangl ria gorenji dostavek »Naprejevega < uredništva pojasnilo, rekoč: V sobotnern »Napreju« berem referat o kulturni izobrazbi narodov nekdanje Avstrije. Koncern tega referata stoji zapisano: »Povsod že začenjajo z delom za ljudsko šolstvo, pri nas pa odstavljajo le profesorje in učitelje, drugega pa nič! Dela bo dosti! Manjka menda le poguma . . .« Temu nasproti pripominjam, da je Zaveza jugoslovanskega učiteljstva izvolila pošeben odsek za preosnovo naš&ga šolstva. Ta odsek delujc 2e skoro leto dni in je y'glavnem s svojim delq>m že gotov. V temeljnih obrisih in sniernicah je obsežni načrt novega zakona že izdelan; treba mu je le še podrobne Izvedbe. — Da se to delo pospeši in za vso Jugoslavljo enotno in obvezno izvrši, smo Narodni vladi SHS v Ljubljani nasvetovali v posebni spomenici z dne 2. novembra t. 1. v 6. točkl to-le: »Z ustanovitvijo lastne države je postalo vprašanje našega šolstva. ki je iz vzgojevalnih ozlrov sploh že dlje časa pereče, iz ozirov na narodne potrebe tako važno, da vidi naše učiteljstvo v vprašanju preustrojitve vsega našega šolstvo v enotno narodno šolstvo eno najvažnejših točk naloge pri naši narodni uieditvi. Da pa bo mogoče to vprašanje od strokovnjakov skupno obdelati, prosi učiteljstvo, da skličejo narodne vlade SHS v ta namen konferenco odposlaneev vseh SHS osrednjih ljudskošolskih, meščanskošolskih, srednješolskih in visokošolskih organizacij, ki naj na skupnem posvetovanju določijo temeljna načela za izdelavo okvirnega zakonskega načrta našega šolstva in obče narodne vzgoje ter izvoli izmed sebe enketo, ki na podlagi temeljnih načel izdela ta okvirni zakonski načrt.« — Učitelji so torej že storili svoje; ako pa je naša ali katera druga vlada v Jugoslaviji glede tega že kaj ukrenila, tni ni znano. Društvo učiteljev slov. obrlnonadaljevalitlb šol. V 27. številki »Učit. Tovariša« povprašuje nekdo, kaj je z imenovanim društvom. V pojasnilo sledeče! Društvo je bilo ustanovljeno dne 31. decembra 1914. leta in je bil takratni odbor sestavljen tako-le: Drag. Humek, načelnik; Maks Hočevar, tajnik; Fran Rant, blagajnik; Julij Slapšak, Matej Mikuž, Fran Pristovšek, Anton Likozar, Fran SkulJ, odborniki; Alojzij Novak. Vendelin Sadar, pregled. računov. Društvo je obsegalo 34 šol s 116 učitelji. V letu 1914. je imelo dne 1. febr. odborovo sejo na Zidanem mostu, kjer je bilo podanih več važnih resolucij iti nasvetov, n. pr. o enakomerni ureditvi plač, o rednih konferencali obrtnonadaljevalnih učiteljev, o odpravi vcčernega pouka, o zbiranju gradiva za učne knjige itd. Imell smo najboljšo voljo pričeti z rednini in vztrajnim delom. Čutili srno pa takoj, da nismo našli milosti pri ljudeh, ki so hoteli tiste čase prav vsako začeto delo razdeliti v katoliško in nekatoliško. Vsakdo ve, da se ni takrat dalo dopovedati, da strokovno društvo ne more imeti politiške barve, in da je lahko vsak član te ali one vere ali kakršnegakoli politiškega prepričanja. Je to naš ?rch, ki se ga še do danes nismo iznebili. Društvo bi se tega sicer ne bilo strašilo, a dogodik leta 1914., ki so pokopali toliko namer, so bili tndi vzrok, da je zapadlo društvo v brezdelje. S tem pa ni rečeno, da bi se z delom sedaj ne smelo zopet pričeti. Nepotrebno bi bilo ustanavljati novo društvo in zato pozdravIjamo nasvet, naj bi se sestali društvenik! o božičnih počitnicah v Ljubljani. Ker pa ne vemo, kdaj in kje, ne morenio v tem oziru določati, preden ne izvemo iz »Tovariša«, kdaj bo sploh učiteljski scstanek v Ljubljani. Treba bi bilo torej pravočasno sporočiti kraj in čas v dnevnikih. D. H.