í naroM řečí Odgovorni vrednik Jfrr. «Jfottes BMeitveitt. Tečaj \T sredo 24. grudna (ranuzimna) 1851. List lieHaj ÍZ nove milné feolnel tarife. eko ceno za izvožnjo cunj, ker se bojé, da jih bo pre v ^ m v . « v • v 1 • « ■ v «• . r •• •• Kakor je bilo v „Novícah" že povedano , je pokli calo kupčijno ministerstvo lani zbor fabrikantov in obert nikov na Dunaj ? se v Z njimi posvetovati za novo ? seda vec iz dežele slo in bo to deželi dragíno cunj in popirja dělalo. — Tarifa za ž e 1 e z o je ostala po poprejsnji osnovi, le za je kl en i drat in olikane jeklene peresa njim casam primerno mitno (colno) tarifo, ktera naj bi se odrajtovala na meji za uvožnjo ptujiga je uvožnina za cent na 7 30 kr. postavljena. Iz blaga v vožnína kostí znese za cent 50 krajc. našiga dežele ptuje dežele. cesarstva, ali za izvožnjo domaciga v Naznanilo tistih fabrikantov. obert Namen tega cola mora biti od ene straní do nikov in rokodelcov blagu , blaga mace fabrike in obertnike varovati pogube po vunanjim ki SO IZ raznih dezel austrianskiga cesarstva Od druge strani pa tudi po uvožnji p t uj iga v Londonski razstavi medalje přejelij ali so častno pohvaljeni bili. (Dalje.) 5. in 6. red. Mašine in mašinne fabrike. (Slavno medaljo): H. D. Schmid na Dunaji v nase dezele nam drugim postreci, ki nismo ne fabrikanti ne obertniki, da nam domače robe predrago ne silijo. Kupivcam bi bilo gotovo s tem nar bolje vstreženo ako bi se smelo ptuje blago brez vsiga cola v > naše 9 dezele voziti, ker bi potem imeli mnogoverstniga blaga nasledniki Petra Gamba v Milani zaJacquard-mašino. na izbero, s tem bi tudi konec bil vsiga kontra b a n t a, ali vlada mora pomisliti, da tudi domače fabrike, od kterih ljudi v • 9 ZIV1 ? in zaslužek dobiva na milione morajo v stanu biti, si kaj prislužiti. Zavoljo tega so si fabrikanti in kupci s svojimi željami ravno navskriž, in zatega voljo mora skerbna vlada srednjo pot iti, da ne zatiruje ne fabrikanta ne kupca (den Kaiifer). Da tedaj taka postava ne more nikdar vsim po volji biti, je gotovo ; se druga težava je pa ta ? ki zadeva razmere ene deržave do druge. Iz 7. reda (nobeden). 8. red. Mornarske in vojnoslovne reci, orodje. (Veliko medaljo): c. k. vojno - zemljopisni in- štitut na Dunaji za zemljovide. . ^^ & (Castno omenjeni so bili): J. Deutscher, puš- kar v Berni, za tarcno puso; A. C. Kehlnerovi vnuki ? puškarji v Pragi ? za samokrese (pištole). rLa kmetijske in vertnarske Ministerstvo je po zaslisanju svetov lanjskiga zbora določilo novo tarifo , ktera bo prihodnjiga svečana v ve-ljavo stopila. Iz te tarife povzamemo nektere vjHtt^H izglede, s tem pristavkam, da m i tni (colni) cent nima 100., pisno orodje za slepe 9. reda. orodja (nobeden). 10. red. Za naravoslovne in matematične orodja. (Slavno medaljo): Venceslav Batka v Pragi G. B. Marchesi v Milani za c. k. deržavna tiskarnica na za kemijsko orodje ampak 89y4 funtov. Za uvožnino kave (kofeta) se bo plaćalo za cent 10 fl., Dunajj za svetlopise. (Častno omenjeni so bili): Adam vitez Burg šičniga olja v sodcih 1 konopneniga, lan eni ga in oger- vodja c. k. politehnike na Dunaji, za napravo moči 30 kr. y voska 4 > za oglje in šoto se ne bo plačevalo uvožnine za svilo ( žido) 15 mereža (Dynamometer) , Pragi, za kemijsko vago J. Kuže. mehanikar v ? j Simon Stampfer pro za sirovo pavolnato fesor politehnike na Dunaji, za mémo prejo 7 za beljeno 10 n.. za barvano 15 F. Vogel v Milani za svitlopise. orodje 5 c. za sirovo platneno prejo 2 30 kr. ? za beljeno 12 fl. 30 kr. za prihodnje 3 leta ? za sukanec 11. red. Za pavolnato blago. 20 za borno pavolnato blago 20 fl. za sred (Slavno medaljo): Janez Langer, tkavec na nje 75 fl., za lepo 100 za nar lepši 5 za posebno lepo 150 Dunaji. 200 od centa 9 za srednje lepo 12. red. Za volnato blago. platneno blago 75 fl., ravno toliko za volnato sred nje blago , za posebno lepo pa 150 fl. blago 5 2 30 kr. in 6 od fonta u s n j e n o blago y se ni nič kaj spremenilo , za za s vi Ino za u s n j e in vóšeno (lakirano) in prešano 15 45 krajc., za slabi 3 fl., srednji 7 fl. 30 kr., za nar za nar slaběji p o p i r (Slavno medaljo): Filip Haas in sinovi brikanti na Dunaji, za tomošk in žamet, Keller, pređi vec v Berni, za prejo, ger, pređi vec v Ne u deku na Ceskim, za prejo August Scholl, suk nar v Berni, za sukno; in ravno Jožef Anton Schmie- za lepsi 25 Iz Ogerskiga, za izvoz nj o cunj se plača od centa 4fl. in izHorvaško- to tudi Vilhelm Sigmund na Ceskim. V ? suknár v R ei chenb er g u Horvaškiga, Slavonskiga (Častno omenjeni so bili): Bern. C. Ginzel suknár v Reichenbergu na Ceskim, za sukno in bratje Moro, suknarji v Celjovcu, za sukno. 13. red. Za svilno Çèidano^) blago. Domače popirnice tožijo po pravici zoper to ni- so přejeli sledeči fabrikantjesvilniga blaga slavne me Slavonske vojne granice se zamorejo cunje čez Terst in Reko po nižji ceni, namreč proti plačila 2 fl. od centa izpeljavati, ako se od ministerstva dovolivno pismo dobi. 264 dalje: Juri Hell na Dunaj y Leman in sin za k oblačila z ziatimi in srebernimi nitkami y Anton Messat na Dunaj Karl Moering na D aj y v bratje Verza v Mil Ljubo je bilo zboru tudi slišati od prizadeve Tre-biuško-Zužemberške podružnice za povzdigo sad« joreje, ki je edina z zgorej omenjeno napravo Vipav-s ke podružnice, da naj se oženitvah donesek za (Cast m enj bili:) bratje Bader,Franc napravo drevnih sadíš podari. Bujati, Anton Chwalla, Fries in Zeppezauer, Hornbostel in tovaršia, Albert Kostner, Jožef Pfen ningberg v Sond vsi na Dunaji na L o m b a r s k i m Janez Maria R Karl Schipper y in G. Steiner in sinovi v Berg 14. red. Za platneno blago: (S V medaljo): Nasledniki Fr. Peldriana iz Hohenelbe na Ccskim (Cast meni so bili:) Yenzeslav Ferie iz Merklova na Ceskim, Janez Schonbergu na Marskim. Siegel in tovarsia v Tudi pridno prizadevanje Kerško-Kostanjev ške podružnice je bilo z veseljem zaslišano in po njenih predlogih je bilo sklenjeno: vlado prositi za vbra njenje povodinj po Kerki, — skerbelo se bo tudi za dobro.konopnéno séme. Hvale vredna skerb Metliške podružnice za rej o murvinih dreves in sviloreje je sploh znana, in z veseljem je zbor poslušal naprave za na předek v teh krajih posebno imenitne sviloreje; tudi skerb za doiočílo praviga časa tergatve, za popravo slabih cest v Cernomlju, za obiranje gosenc, za po- jí 5. red. Mesano volnato in smlno blago: (Slavno medaljo:) Jožef Berger Dunaji, Diego Corimaldi v Milani, bratje m sin na vzdigo prešičje reje po obilnišim pridelku pese, ktera veliko veči in boljši zřaste, ako se tako seje, da je ni treba presaditi, razodeva pridnost ime- Echin^er, novane podružnice. H F. Laporta y H. Rokstroh, Jožef Zeisel in J. in Ch. Blumel vsi na Dunaji. (Častno omenjeni so bili:) Sebastian Haydter, vsi Vilhelm Reinbold, Jozef Riss, Friderik Siebert fabrikantje na Dunaji. -, ; ^ 16. red. iJsnjeno, sedlářsko, jermenarsko inker " i 4, , znarsko blago. (Slavno medaljo:) J. Geyer, kerznar v Peštu Podružnica v Krajnski Gori se marljivo priza-deva za poravnavo toka in bregov gornje Save. ktera o povodnjih zemljiša razdira in kmetijstvu veliko škodo prizadevuje: podružnica toraj nasvetje: naj bi kmetij-ska družba vnovič (v letu 1844 je to že enkrat spro-žilaj se na slavno vlado s to prošnjo obernila, da bi se v ti zadevi kaj pomagalo. to Gosp. Ullrich je temu za gersko bundo. v (Častno omenjeni:) P. Boulogne, roko vicar v Pragi za kozje in jagnjecne rokovicne koze. (Konec sledí.) Vet h i zbor Ume H j she družbe v JLjublJani* (Dalje.) Z veseljem je zbor poslušal dalje naprave Vi p s predlogu se nasvetoval pristaviti tole : ker ni stanovi tne pomoci pričakovati, ako se le bregovi Save zrav-najo (regulirajo), naj se vlada tudi prosi za pre poved, da v dolinskih predorih (Thalschluchten und Ein-hangen) bi se ne smélo clo nič derv sekali, sceriibojo te doline vedno bolj gole in voda bo po teh plazio vedno veci moc dobivala ; oba predloga sta bila p terjena. Nasvčt g. predstojnika imenovane družbe naj bi si kme- tijska družba prizadevala dobro in poterjeno no v o kme-tijsko orodje po deželi kmetam pokazati, se bo spol- nil ske stvo podr sad po neutrudljivim prizadevanju našiga častitiga y » » namreč da je za napravo in vod- predsednika kmetijske družbe g. F. Terpinca. dniga drevj ali t ni h š o 1 od bor izbrala Prebrani so bili dalje dopisi podružnice okolice 9 kteriga predstojnik je visoke časti vredni Ljubljanske, Višnjogorsko-Zatičinske y Za g. okrajni poglavar baron Schmidburg, odborniki pa ložke, ki so zlasti v lanorej i veljavne misli razodele. marljivi gospodje: žl. g. Fr. Schiwitzhofen, g. Jo- Dalje je bil predlog g. fajmoštra Pajka: naj se Ferj iz Šturje, g. Ant iz Slap or to * Pet Difr Žvokelj iz Vipa S ti ma iz Verhpolj y in g. A Ker pa vsaka rec denarne slavno ministerstvo kmetijstva naprosi za hitri raz glas nove poljske postave, enoglasno poterjen. ton pripomoći potřebuje , ako se hoče kaj doveršiti, je bilo v zboru podružnice sklenjeno : županije ondi naprositi, da naj bi oženitvah zopet tište odrajtvila(takse) zad Nasvetu bi o* to* predsednika Goriške družbe naj d • V terjale , ki so že nekdaj navadne bile. Zeleti dostilo. se namestniki tudi Krajnske družbe poslali 4. t. m. v Sezano k zboru za obdelovanje Krasa, se je po volitvi g. M. Vilharja in g. Dekleva-ta za- je y da bi se ta hvale vredna naredba povsod vpeljala (Konec sledí). kjer koli imajo soseske kaj skerbí za povzd ristne sa merin delež stavah družbe djorej Dalj predlog podru podružničnih dohodk i go ko e za pri ji je že po po SMogte maši smo šli vsi skupej v novo popirnico, ki je na 6 let. stim městu vstala, ki je poprej mlin sedanjiga Polj (Konec sledí). um na ta na s» Ljubljane. Presvitli cesar so po sklepu od skiga župana bil. Ogledali smo nar poprej vso fabriko, 17. t. m. v pomoč vbožanim soseskam Cernomeljskiga in nismo se zamogli dosti prečuditi nad umetnimi in kantona, ktere je toča hudo zadela, iz deržavniga milostljivo podariti blagovolili. velicanskimi novimi mašinami , kakorsnih po zagotovilu zaklada 12000 ptujiga gospoda, ki pozná popirnice nobena druga ni gold. Cesar Ferdinand in cesarica Anna sta za povod ma. Zdaj pa so zacele mašine delati, in kar je pred njence 1500 gold, podarila. • i • V • 1 • i it i i « i i « v . ^ . v _ V Terstu je bilo do 18. t. m. za povodnjence ze 3216 gold. 30 kr. nabranih. malo minutami se cunja bila, smo vzeli kmalo kotlicno izdelani pervi popir v roko, kteriga smo z veselim Po sklepu c. k. ministerstva notranjih oprav od 10. t.m klicam „Dobro došlo!" sprejeli. Pri krasnim kosilu, ne bo vládni slovenski časopis „Lj u bij an ski č a snik" kteriga so nam gospodje vlastniki popoldne v Ljubljani prihodnje leto več izhajal. Včeraj so pripeljali v cr to* Blaznikove tiskarnice. Vsak gost je napravili, smo zejirejeli perve izdelane pôle licnona- živinozdravnišnicona Poljanah stekljine sumljiviga psà. tisnjene iz ^ Novičar iz mnogih krajev. Tri angleske íabrike so si ze na Dunaji hra dobil eno tako pólo v spomin veseliga začetka nove popirnice, na kteri je bilo v slovenskim in nemškim jeziku tole brati: „Zastava veseliga spomína naj bo ta priprosti list, kteri je danes kot pervi izdelk iz mašine přišel v novim prizidanju Vevške popirnice , ktero slavno imé ima Janezia po blagoserčnim podporniku domače obertnije Njih cesarske visokosti presvitlim nadvojvodu in care viču JanezuKerstniku, ki so 25. rožnika ob dnevu, ko je poprejšni mlin v posestvo me za blago najéle i ki bojo berž prodaj začele, ko blaga bo mesca svečana nova colna naprava v veljavnost sto pila in bo prodajanje vsaciga ptujiga mernimu colnimu plačila pripušeno. v Ljubljani, Celji, Gorici, Solnogradu , proti pri- Cesarske kase v Cernovici in v 1850 Krakovi bojo sedanje stare bankovce po 5 kmalo v popirnice přišel — Vevško popirnico obiskali, in mi-lostno dovolili, da naj se nova fabrika po Njih iménu Janezia imenuje. Nadušeni od spomina na ta ne-pozabljivi dan, in veselo ginjeni od tega noviga na-predka naše domače obertnije, zaženemo vsi, kar nas nove menjati začele, ker so novi bankovci zato že na poti. Cena srebra te dni zlo pada, ze stoji na davk (ažio) na 21. Okrajnim poglavarjem je od mi nisterstva ukaz došel, ojstro čuti nad zdravilnimi m a zaci ? mende so med temi tudi konjederci in drugi V • ZI je pri slovesnim začetku Janezie pričujočih bilo od perviga do zadniga veseli glas: Slava presvitlimu podporniku in zavetniku obertnije nadvojvodu Janezu! Slava domaći obertnii ! Slava obertnii Austrianski !" Ko so te spomnice na mizo prišle, so se začele zdravice živila" je donelo od vsih strani vinski mazači zapopadeni? Distriktne komisije za oprostenje zemljiš na Češkim bojo o poldrugim letu vse svoje opravila dokončale. — Poslednjo polovico leta se je za 5. del več smodk (cigar) pokadilo tega napivati, in „živio" in 55 kakor poprej. — Di\Havlicek, po vladnim ukazu Cesko zapustiti ín se v Briksen vrednik „Slovana" mora veselih gostov. Bili smo zares židane volje, da je bilo kaj; vse je bilo le na Tiroljsko preseliti. Na Francoskim je armada 5 eniga serca, in vsak je to gotovo tudi v sercu čutil, kar so usta govorile: „Dobra sreča novi fabriki, po kteri je domovina spet za punt povsod zaterla; vsa dezela je v vojaški oblasti in popolnoma pokojna; Napoleon je 110 slavnih križcev vojakam podělil, in novo svetovavstvo iz 178 mož si eno koristno napravo prcmožniši, ktera dajala mnogoterim družinám zaslužek in zi vez v tem kraji lz Ljubljane. Ljubljanske porotne sodbe so za bo V • že vo u izvolil; tri imenitne može (med temi jé slavni general Cavaignac) je iz zapora izpustil ; armada je lila; velika većina, namreč 310.000 vojakov je za mesca je volilo ljudstvo, govorili od sesterih ? ta mesec končane. Unidan smo ravno od toliko imamo danes povedati, in serca moramo omeniti, da v poslednjih 6 porotah je Napoleona; 20. in 21. izid teh volitev tega v se ni znan, vunder po splošnim nine zalostniga Francoskiga bilo 6 ubijavcev spet le iz k m e č ki ga stanů ! v ocitni in živi dokaz, kako silno potrebna je našimu ljudstvu na Krajnski m omika in obdelovanje uma in serca v šolah. Ne eniga hu-dodelnika nismo našli ne uni in ne ta mesec izomi- nju ni dvomljivo, da v sedanjih okolisinah bo većino glasov dobil in oblast obderžal, naj bo voli tev kakoršna koli. — Sveto va vni zbor v Ma d r i du je raz pušen; tudi Spanjsko je začelo nekako rogoviliti. Na Rusovskim bo jenjal dosihmal obstoječi glavni da kaniga stanu pred porotno sodbo v živi dokaz, da svetna omika v šolah je močna podlaga časne in večne sreče. Kjer številke tako očividno govoré ? vek, na mesto njega bo stopil zemljišni davek. Košut je 6. dan t. m. v Ameriko privozil; nič kaj ne bo vesel, ko bo slišal mirno poročilo ondašnjiga predsednika, da se severna Amerika ne misli vtikovati v notranje zadeve druzih europejskih deržav. nam ni treba druzih doka zov to nar očitniši rezodevajo. porotne sodbenam V 7. poroti je pred sodbo D ari a. zu za povod. stal JožeBaloh, po domače Gromove, polgruntar Gospodična Ana Toman v Ljublj. za povod, iz fare v Mošnjah, ki je bil hudodelstva ropa in tat- G- Jakob Traun v Henersdorfu v c. k. Sle vine po porotnikih kriv spoznan in na 10 let v teško ječo obsojen. V 8. poroti je bil Balant Kušar, po domače Perdušnik iz Hrastja poleg Šmartna na Savi V 9. 1 fl. kr 6 » » zavolj uboja na 8 let v teško ječo obsojen. poroti Janez Majce, kmet iz Podstranj, tudi zavolj uboja na 4 leta v teško ječo. — V 10. poroti A nt o n Košir in Miha Slovša, uni kmet, ta hlapec iz Ba-rovnice, zavolj uboja, vsak na 7 let v teško ječe. G. Ignáci Tevs v Mitro vici v Slavonii za povod. - . G. Franc Pel ham, kaplan v Visinadi v Istrii za povod. ...... G. dr. Masapust, advokat v Pazni v Istrii G. Janez Zajc, c. k. kasír » » • G. Janez Grabio vie, c. k. kontrolor ravno tam 1 » 20 » 2 » 1 » 2 » 2 > » rt » » Poslednji trije darovi so za povod, in za Čern. in Metl Prosimo prav lepo še za milošin vec. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.