DOBER NAUR Alji KRATKO PODUZHENJE t SE zhafne in vezhne nefrezhe obvarvati. ^ / h S£w- iSpifal in na fviilobti dati ^ kjil Jane, duhoven ljublanfke jetnifhm V’ LJUBLANI, natifnil Joshef Blasnik, i 832 . Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesa. V’ natif tih bukviz fo roiloftljiri FIR^SHT GO t SPOD GO t SPOD In Jhlo^ g dan t Sufhza i 832 dovoljili. 3 , ,Skerb sa svelizhanje. lakterimu zhloveku je potrebno vezhkrat premifliti: Sakaj ga je Bog vftvaril. Bog je zhloveka vftaril, de bi njega sposnal, ljubil, molil, nje¬ mu flushil in de bi vekomej sveli- zhan bil. Vezhno svelizhanje je te¬ daj nafhi namen, tifto dofezhi more nafhe nar pervo opravilo in nar ve- zbi fkerb biti. Na temu fvetu nima¬ mo ftanovitniga kanovanja, ampak le prihodniga ifhemo, le v’ nebelih nam je perpravljeno frezhno vezhno pre- bivalfhe, tode saflushiti jo moremo i »»» 4 < riti. — Ne sanafhaj fe na prihoden zhaf, mifli de fhtete fo ure nafhiga shiv- lenja, in ne ene ne morefh perdja- ti. Hitro pretezhejo dnevi, ki jih imamo sa svelizhanje fkerbeti, pravi f. Bernard, ino nihzhe ne mifli na nje. Zhe fi pretezhen zhaf po nemar¬ nim sapravil, faj prizhijozhiga prav obrazhaj, de nameftifh, kar fi samu- dii, ino popravifh kar fi pregrefhil. Ref je, de sgubleniga zbafa nifi v’ ftanu vezh nasaj perkližati, vender sa- morefh to sgubo nekoliko ‘popraviti. Popotnik, kteri fe je na poti sa- mudil ino sad oftal, fe peha, bolj hi- Iro hodi, de perhiti, kar je samudil, » » » 14 « « « in de o pravim zhafu pride, ka- mer fe je namenil. — Delavz, ktir je kaj dela samudil, fe po tem bolj trudi, bolj pridno dela, de perdobi kar je F samudo sgubil. Ravn tako ravnaj tud ti, kir ti morebiti veliko lepiga zhafa sgubil, veliko lepih per- loshnoft, sa nebefa kaj dobriga koriti, v’ nemar puftil. Sazhni sdaj bolj hitro hoditi po poti prot nebefam, bolj pri¬ dno delaj in fe sa svelizhanje pehaj. Ne samudi nobene perloshnofti s’ kte- ro ti Bog tvojo gnado ponuja, tako samorefh sgubleno boshjo prijasnoft supet nasaj dobiti. Tode te fkerbi od dne do dne vezh ne odlafliaj, kir ne vefh sadne ure, ampak rezi kakor je rekel nekdaj f. Augufhtin: „Ne jutro, ampak prezej danf ho- zhem sazheti.“ »»» i5 ««« Zhe (i she vezh let fvojiga shiv- lenja v’ gerdobijah ino pregrehah sa- pravil; zhe /i vezh zhafa namefti Bo¬ gu, hudizhu flushil, sdaj nehaj, fhe je zhaf, in te ure kar jih imafh fhe shiveti s’ refnizhnim poboljfha- njam Bogu daruj, v’ njegovo miloft in v’ njegovo nefkonzhno ufmilenje saupaj. — On dobrotliv, vfmileni Bog, ponishniga shaloftniga ferza ne sani- zhuje. »»» iG ««« m, Koliko fhkodo nam greh naredi. faki zhlovek fe nefrezhc boji, in fe fhkode ogne zhe fe le more. Zhe fe pa sadolti ni var ral, ino pride v’ veliko fhkodo, kako shaloften in po¬ bit je. Pofebno ga takrat nar huje pezhe, kader fposna, de bi fe bil fhkode lahko obvarval, nefrezhi lah¬ ko fe ognil, ko bi fi bil le kolkaj persadel. Le poglejmo baratavza, kter je per fvoji knpzhii v’ fhkodo pri- fhel, ino vfe premoshenje, kar je vezh zhafa f’ teshkini trudam, in ve- « « « » »» 17 likim fkerbmi perdobil, na enkrat sgubil; pa ve, de je tega fam kriv, de je v’ nefrezho prifhel ali savoljo nerodnofti, ali pa savoljo lenobe. O! kako sdaj shaluje ino sdihuje. Koliko jih je bilo she takih na fvetu, kte- ri fo savoljo pofvetne fhkode, ali sa¬ voljo kake nefrezhe obupali ali /ža¬ gali, in farni febi shivlenje vseli. — Vender vfe fhkode in nefrezhe zeliga fveta nifo nizh proti fhkodi, ki nam jo greh flori. Pa kako je to, de fo v’ sdajnih zhafih ljudje tako neobzhutlivi, de per pofvetnih fhko- dah bres konza shalujejo, in fe ho- zhejo konzhati; narvezhi in nar- flrafhnejfhi fhkode pa, ki njim jo greh naredi ne porajtajo, ino sravn fo fbe vefeli in dobre volje. To nam kashe flepoto sdajniga fpazhe- niga freta. — »XX l8 Sdajni krilljani, per toliko lepih naukih per toliko fkerbnimu opomin- vanju, s’ kterim li duhovni pafierji persadevajo kerfhanfke dufhe od ve- zhne nefrezhe obvarvati fo flepi, ka¬ kor nekdajno judovfko ljudftvo. Oni ne vidijo ali viditi nozbjo nevarnofti, v’ ktero jih greh perpravi. t So neob- zhutlivi, de ne zhutijo fhkode, ko njiro je greh naredi. Greh le po imenu posnajo, ga vezhkrat v’ miflih imajo, dobro ve¬ do, kako fkerbno fe ga je treba var- vati, vender malo malo jih je, kteri bi v’ shivo zhutili, koliko nam greh fhkodva, salo fe ga tako malo var- jejo. — O! de hi vfak kri id ja n faj te tri rezhi vezhkrat preminil. De zhlovek s’ greham sgubi: l) Gnado boshjo. 2 ) Sgubi fvojo dufho. 3) Sgubi Boga. »»» J 9 1) Nimamo ga na fvetu vezhiga ino shlahtnejfhiga daru od Boga, ka¬ kor je njegova fveta gnada. S’ njo je narbolj reven ino froinafhki zhlo- vek bogat. Bres nje je narbogatejfhi velik fromak. Le gnada boshja naf flori boshje prijatle, in narm upanje v’ nebefa priti daja. O! ko bi zhlo- vek le to preminil, kaj je to ■— per Bogu v’ sameri — njegovi fovrashnik biti, kako vftrafhiti bi fe mogel, in do konza shaloften biti. Zhlovek fe zhloveku boji sameriti, pofebno ta¬ kim kterih fe boji, ali pa od nih kaj upa. Bogu pa fe ne boji sameriti, od kteriga vfe dobrote imamo. Otrok je shaloften, zb e je per ozbetu v’ sa¬ meri , kriftjan pa je vefel, defiravno je per nebefhkimu ozhetu v’ sameri, in je njegovi velik fovrashnik. Ali ni to shaloftno? *— »»» 20 ««« Kader zhlovek gnado boshjo sgu- bi, s’ njo vred vfe ftorjene dobre dela sgubi. Sa to kriftjan! vezhkrat premifll: Zhe fmerten greh florifh ino s’ njim gnado boshjo sgubifh, vfe tvoje molitve, vfi tvoji pofti, in darovi, kar fi jih revesham rasdelil, vfe tvoje vojfke ino premagvanje, s’ eno befedo: Vfe dobre dela, kar fi jih fioril, sgubijo pred Bogam vfo ženo ino vrednoft. Ali ni shaloftno, zhe pomiflifh nasaj,.kaj fi terpel, koliko fi preflal fvoj shiv dan. Koliko mrasa, vrozhine, pomankanja, revfhi- ne, sanizhvanja fi preferpel. Vfe to fo bile dobre, Bogu dopadlive dela, zhe fi jih voljno prenefel, in Bogu h’ zhafti obernil, fo bili shlahtni kam* [ ni, s’ kterim samorefh nebefa ku¬ piti. Ino sdaj kir fi fmertno grefhil ino gnado boshjo sgubil, vfe je prezh, »»» 21 #«« v le je sgubljeno. Bog sa vfe to sdaj ne mara, sato kir li njegov fovrashnik. t S. Augufhtin pravi: Zhlovek! shalu- jefh, in fe ne dafh vtolafhiti, zhe fi kaki dnar sgubil, kteri le malo zha- fa terpi, obshaluj veliko vezh sgubo fvojih dobrih del, kir s’ njimi fi vfe sgubil. Tode ne le farno dobre dela, kar fi jih do sdaj ftoril, fo pred Bo- gam ženo in vrednoft sgubile, ampak dokler fi v’ boshji sameri, nemorefh nobeniga dobriga dela koriti de bi per Bogu sa-te kaj veljal. Ako bi ti fhe toliko molil, fe poftil, ino druge dobre dela delal, dokler fi! v’ grehu, Bogu nifo in ne morejo bili vfhezh. Kir nimafh gnade boshje fi boshji fovrashnik, nad fovrashnikam pa Bo¬ gu nobena rezh ne dopade. t S. Augu¬ fhtin pravi: Bog ima nad molitujo »»y> 22 ««« grefhnika ravn toliko dopadajenja, ka¬ kor nad ;glalam neumne shivine. Ho bi ti dobre dela vfih fvetnikov imel, zhe fi jih pa v’ grefhnim flanu o- pravil, nizh ti sa nebefa ne poma¬ gajo. 2) S’ greham zhlovek dufho sgubi. Kakor huda divja sverina, zhe zhloveka popade, ga rani, rafterga in umori. Ravno tako po duhovno greh nafhi dufhi llori, jo rani in umori. Ref je, de dufha nemore umreti, to je, nemore konzhana biti, kir je neumerjozha, po boshji podo¬ bi vftvarjena. Kakor je Bog neumer- jozh, tako je nafha dufha neumerjo¬ zha. Vender zhe dufha zhesnatorniga shivlenja gnade boshje nima, je kakor mertva. Kdor je v’ grehih, je k’ vi- desu shiv, v’ refnizi pa je mertev, »»» 23 ««.« „Ti imafh le ime de shivifh pa fi mertev.“ Mer ter fi sa nebefa. S’ greham fe zhlovek tako re- kozh poshvini. David pravi: Zhlovek je bil v’ zhafti pa ni fposnal, je shi- vel kakor neumna shvina, in fe je shvini enakiga ftoril. Kdo ne bo shal- loval savoljo take fhkode, ko nam jo greh naredi. 3) S’ greham zhlovek Boga sgu- bi. Kakor je nafhe truplo shivo le tako dolgo, dokler je s’ dufho fkle- neno, kader fe pa dufha is telefa lo- zhi, je truplo mertvo. Ravn tako je kerfhanfka dufha le tako dolgo shi- va, dokler je s’ Bogam fklenena. Boshja gnada naf s’ Bogam fkle- ne, greh naf od Boga odlozhi. Ka¬ der zhlovek fmerten greh flori, Bo¬ ga sgubi. Bog grefhnika sapufti, fe »»» 24 ««« od njega lozhi, in ga puM v’ ne- frezhi. 4 Strafhna nefrezha je Boga sgu- biti, od Boga odlozhen biti ! Le po¬ glejmo otroka, kteri fvoje liarfhe prav ljubi, zhe ga sadene nefrezha, de fe mere od njih lozhiti, de jih more sapuftiti, in iti v’ dalne kraje, kir ne bo od fvojih ljubih ftarfhov nizh flifhal, nizh svedel, jih nikoli videl, nikoli s’ njimi fe pogovarjal. O kako britko mu je to lozhenje, do konza je shaloften, ferze mu hozhe od sha- loIH pozhiti, fkorej umreti mu je. Ravno taka in fhe drugazh vezhi brit- kofl: sa dufho je lozhenje od Boga dobrotlivga nebefhkiga Ozheta. Dufha po boshji podobi vltvarjena le po Bo¬ gu hrepeni, le h’ Bogu hiti, ino s’ njim fe fkleniti sheli. t Smerten greh pa jo dalej od Boga odtegne, kakor » »» 20 « «« jo semlja od nebef delezh. Kako sha- loft dela to dufhi, od Boga odlozheni biti, njegovo prijasnoft sgubiti v’ nje¬ govi sameri shiveti, in tako fe vezh- nimu pogubljenju blishati. Isvoljenih fvetnikov frezha je to, de fo s’ Bo¬ ga m fklenjeni, in de Boga vshivajo bres Jftrahu kdaj vezh ga sgubiti. Po¬ gubljenih nefrezha v’ peklu je to, de fo od Boga odlozheni, in de fo ga sa vfelej sgubili. Grosna nefrezha je Boga sgubiti. Vender fhe vezh nefrezha je: Kader zhlovek s’ greham Boga sgubi, in ga ta sguba nizh ne fkerbi. Zhe je ta¬ ko flep, de te nefrezhe ne fposna, in dufhne britkoffci ne zhuti. Salo pravi f. Augufhlin. Kriftjan! kako mo- refh biti tako neobzhutljiv, de jokafh per merlizhu, kleriga je dufha sapu- ilila, sato pa ne jokafh, ki je tvojo 2 »»» 26 « « « dufho Bog sapuftil. t S. Tomash Ak- vin pravi: Kako je mogozhe zhlove- ku kdaj bres fkerbi safpati, kteri je v’ fmertnih grehih, kir je Boga sgu- hil. Prerok Jeremia pravi: Poflufhaj moje ljuditvo: Tvoje hudobije le bo¬ do fhtrafale, ino tvoja nesvelloba bo zhes te prifhla, svediti ino fkufiti bofh moglo, kako britko in shaloftno je Gofpoda fvojiga Boga sgubili. « « « »»» 27 lUUUUiM \v% am Storjena kriviza fe mo- re popraviti. etiko fe flori krivize na fvetu, ka¬ ko malo pa jih vidimo, de bi hotli ftorjeno fhkodo ino krivizo popraviti. Kako je to, de kriftjani te dolshnofti fposnati nezhjo, in raji v’ krivizah in v’ boshji sameri shive, kakor de bi vkradeno ali po kri vizi dobljeno blago nasaj dali, povernili, in fhko¬ do ali krivizo popravli? Urshah fo tega velikrat nekateri nevarni sapeljivi pohujfhljivzi, kteri f’ tem fvojo veft tolashijo, zhe druge v’ take grehe sa- >;»» 28 ««« peljajo, ki jih farni delajo. Grosno nevarni fo taki, kir oni fe sa modre fhtejejo, in tako lohka druge sapel- jajo. Taki sapeljivzi pravijo: Sakaj b.ofh nasaj dajal ali povrazhoval, zhe 11 ravno po krivizi dobil, de le un ne ve, ki fi ga pofhkodval, fej fe mu nizh ne posna, on fhkode nizh ne zhuti, kir fhe ne ve, de fi mu.jo ftoril. — Ali pa pravijo: To je maj- hina rezh, un je bogat, jes pa tim reven, zhe mu tudi kaj vsamem ali ga ogolfam, mu nifim dolshan povra- zhvati? Zhe je pa fhkoda velika, pra¬ vijo : Kaj bom na to miflil, fej ta¬ ko nifim nikoli v’ flan popraviti kar lim ftorii krivize, kir je je prevezh. Tako motijo ino f lepi jo taki sapeljiv¬ zi febe in druge, tako naredijo f’ fvo- jim hudobnim jesikam, de kriftjani po tem fhe duhovnim paflirjam, kte- »»» 2 9 ri s’ velikim ajfram pot refnize uzhe, vervati nezhjo, in jih sadnizh sa- nizhujejo, fovrashijo ino preganjajo. Kriltjan! ne poflufhaj sapeljivzov, am¬ pak poflufbaj boshje nameltnike du¬ hovne paltirje, oni uzhe golo refnizo Jesufov nauk. Ta naf pa uzhi, de krivizhni ne pojdejo v’ boshje kra»- Ijeftvo. t S. Augufhtin pravi: Ako bi ti toliko folsa zhes fvoje grehe ftozhil, kolikor fo jih rli fpokorniki Itozhili, ne pojdefh v’ nebefa, zhe krivizhniga blaga ne povernefh in nasaj ne dafh. Zhe fi fhkodo ino krivizo ftoril, de noben zhlovek sa-njo ne ve, kaj ne vefh de Bog dobro ve, kir pred njim nar manjfhi ftvarze fkriti ne nnorefh. Per fodbi te Bog tudi ne bo vprafbal: Ali fo drugi ljudje vedili ali ne, de fi bil krivizhen. Gorje ti bo , zhe f’ kri- vizam obloshen pred Boga pridefh. »»» 3o ««« Sato poverni vfe krivizhno hlago, daj ga nasaj dokler ga The Tam dati sa- morefh, po tem kader umerjefh, kdo ga ko sa tabo povrazhoval. Poverni pa pred ko morefh, zhe dalej bofh odlafhal, teshej bofh povernil, ino zhe bofh le dolgo odlafhal, nikoli ne bofh iloril. Persadevaj li kakor vefh in snafh toliko perdobiti, de pover- nefh kar fi dolshan. Zhe tudi f’ tim, ko povernefh, v’ revfhno in poman- kanje pridefh, vfe rajfhi terpi, kakor de bi tamkaj v’ peklenfkim ognju ter- peti mogel. Zhe ne morefh poverni- ti vliga, do zhidiga, poverni faj ne¬ kaj , kolikor morefh. Zhe pa prav nizh ne morefh, bodi vedno perprav- ljen poverniti kader bofh mogel, in moli sa tifte, ki fi jih pofhkodoval. Varuj fe, fhkode ali krivize fto- riti, komur fi bodi, in mifli, de kri- »»» 5l ««« vizhno blago nizh ne sda. En fam krivizhen krajzcr defel pravizbnih vje. Zlie premoshenja kaj po fmerti sapu- ftifh, tud otrokam ne bo teknilo, zhe je krivizhno , in bo tebi ino tvojim o- trokam fbkodovalo. Ne bodi lakomen ptujga blaga, k ir lakomen zhlovek fe pazh teshko popravi, tesbko bo sveli- zhan. Jesuf je Petra s’ farnim pogle¬ dam fpreobernil, de je abes fvojo pre¬ greho grenke fofse tozhil. Magdalena komaj Jesufa ugleda, she sazbne sa- voljo fvojih grehov milo jokati. ( Sve- tiga Matevsha je farna Jesufova befe- da na pravo pot perpeljala. Judesh Shkarjot, pa fe ni fpokoril, obupal je in fe obelil. On ni imel gnade, kir je bil lakomen krivizhen zhlovek, nefrezhen konz je floril. Tudi fari- seji fe nifo fpreobernili, tud oni ni- fo imeli gnade, kir fo bili lakomni, »»» 32 ««« golufni, krivizhni. Lakomnoft in kri- vize fo jih oflepile, de nifo refnize iposnali, de fo terdovratni v’ Tvojih hudobijah oltaii in nefrezhen konz ftorili. Tako delezh perpela zhloveka kri viza. •»»» 33 «« UT. Od zhiftofti. lHa zelimu fvetu je ni lepfhi ino shlahtnejfhi zhednofti, kakor je zhi- fioft, nedolshnoft. Shlahtnejfhi je, ka¬ kor blago in bogaftvo zeliga fveta$ To fposnajo tudi tifti, kteri fo jo sdavnej she sgubili. t S. pifmo pravi. 45 « « « zeliga fveta ne more ene dufhe pre- plazhati. Kerfhanfka dufha oblezhe-« na s’ gnado boshjo je nebefhka gofpo- dizhna. Kader pa krikjan v’ nezhi- kok sabrede, fe versbe v’ mlako me- fniga fmerdljivga vefelja. Ifhe kratki- ga zhafa v’ telefnimu poshelenju. Sa- valja in pomashe lepo belo oblazhi- lo nedolshnoki. Grosno fhkodo k na¬ redi, boshjo prijasnok sgubi, sbvini fe enakiga kori, in fi s’ laftno roko pekel odpora. —- Kaj bi minili od kraljize, ktera bi fe od fvoje dekle tako dala gofpo- dinjiti de bi vfe tako moglo biti, ka¬ kor bi fe dekla smiflila, tako de bi bila kraljiza fvoji dekli popolnama pod nogami? Kaj ne, vfak bo reki, kako nerodno in napak je to! Vfak ko fposnal de to ni prav, kir nefpodobi fe, de bi dekla sapovedvala ino kra- <■<« « » » » 46 ljiza podloshna bila. Ravn tabo fe go¬ di s’ tiftim zhlovekam kter v’ nezhi- fiimu grehu shivi. On je podloshen fvojiga trupla. Dufha bi imela sapo- vedvati, truplo pa bogati ino ftoriti kar dufha ukashe. Dufha more biti per zbloveku gofpodinja, truplo pa podloshen. Per nezhifiimu grefhniku je ravn na robe > truplo gofpodari, dufha more biti podloshna. Kako na¬ pak Bogu, pameti in veri sopemo je to! Ko bi nezhilli grefhnik to v’ shivo prermifKI, ne vem de bi mogel tako lahko v’ to llrafhno hudobijo pervolili. Kaj bi rekli od zhloveka, kter bi fe predersnil v’ zerkev iti na altar Kopiti, vfe boshje podobe prozh po- tergati, jih rasdrobiti in sanizhvaje jih s’ nogam pohoditi. Pa to bi mu fhe ne bilo sadofti, ampak on bi tudi ««« »»» 47 gerdo sverino v’ zerkev perpelal, jo na altar poftavil ino zhaftil, ali pa bi fbe zerkev sashgal in pokonzhal. Kaj ne, de vfak bo rekel: Kako velike ino ftrafhne fhtrafe saflushi taki zhlo- vek, in to po pravizi. t She hujfhi je sadersbanje nezhiftiga grefbnika. Na- fhe trupla, pravi f. Pifmo, fo tempel fvetiga Duha kter v’ naf prebiva. „Na- fhe telefa fo udje Jesufa Kriftufa.“ Kdor tedaj nezhilti greh ftori, ognjuli leta boshji tempel, popazhi v’ njemu bosh- jo podobo, kir fe shvini enakiga /lori. Dufha je po boshji podobi vftvarjena, famimu Bogu je podobna; s’ nezhiftim greham jo zhlovek tako popazhi, de sgubi boshjo podobo. t S. Duh sbeshi od takiga zhloveka in ga sapufti. Gerdo mefno vefelje ima taki zhlovek sa Bo¬ ga, drujiga ne mifli ino drujiga ne she- li kakor fvoje shvinfke shelje fpolniti. »»» 48 ««« O kriftjan ! kdor koli li, vedi de fi popolnama flep, zhe ne fposnafh, ali zhe fposnati nezhefh, kako ftrafh- na pregreha je nezhiftoft! ,Sveto pifmo nam obilno pokashe sgledov kako fe je nekdaj Bog nad to hudobijo ferdil, in tifte fhtrafval, kleri fo fe s’ ne- zbiftokjo omadeshevali. Savoljo nezhi- ftolii je Bog nekdaj vfe ljudi svunaj ofem perfhon Noetove drushine, s’ vo¬ do pokonzhal, vfe je potopil. Noe ino njegova drushina fe je varval fvoje dufhe s’ gerdo nezhiftofljo ognjufiti, sato ga je Bog obvarval, njega ino njegovo drushino per shivljenju ohra¬ nil. Hudobne, nezhifte ničila je Bog s’ shveplenim ognjam poshgal, in sa¬ voljo nezhiftiga greha pokonzhal. Pra- vizhniga Lota, kter nikoli ni fvoje dufhe s’ nezhiftoftjo omadeshval, je Bog obvarval in angelam sapovedal, K«« y >» » 49 de fo ga sdraviga is melia ispelali pre¬ den fe je vnelo. — Sdaj na tiftimu kraju, ker fo nekdaj lepe mefta So¬ doma in Gomora ftale, je morje, ktirmu fe mertvo morje pravi, ali fla- no morje, sato ker nobena Hvar ne shivi v’ njemu savoljo shvepla in foli ki je s’ njima navdano. Kar fe va¬ nj pomozhi s’ foljo fe vfe prevlezhe. Tiki flani jeser je fhe dan donafhen ozhitno ftrafhno snamnje boshje jese, ki fo jo hudobne mefta s’ nezhiftim greham zbes- fe perklizale. Kdo ne vidi is tega , kaka gnufoba je nezhi- ftoft pred Bogam. Savoljo nezhiftolli je Bog nekdaj 2 3 tavshent Israelzov rekel pomoriti, sato kir fe nifo bali F takim gerdim greham fe ognufiti, kar njim je Bog ojftro prepovedval. Bati fe je nezhiftim grefhnikam, de jih bo Bog ravno tako obzhutlivo fhtrafal in 3 »»» 5o jim dal zhutiti tesho fvoje oj dre pra- rize; zhe fe ne bodo fhe o pravimu zhafu fpreobernili, fvoje pregrehe sa- puftili, pokoro delali, in sanaprej ahi- flo shiveli. Kaj svira is nezhiliolli? i) Is nezhidodi svira: Nepokoj vedi. Nezhidi zhlovek nemore nikdar pokojne vedi imeti. Veli, leta no- trajni fodnik; fhe zhloveku per dru¬ gih manjfhih pregrehah ne da poko¬ ja, in ga vedno fvari, kako ojdro mo¬ re fhe le nezhiftniku ožhitati, de je nar lepfhi nebefhki dar, fvojo ne- dolshnoft sapravil. Ziie fi tudi nezhift- nik veliko persadeva fvojo ved k’ mol- zhanju perfiliti, vender je popolnama sadufhiti ne more. Pride bolesen, ali kaka druga nefrezha zhes taziga zhlo- veka, takrat fe ved sbudi, nezhidnika » » » 51 K K« nOah in dan grise in mu gerde pre¬ grehe grosno ozhita. 2) Is nezhiftofti s vira: Ofleple- nje pameli. Kakor fo nekdaj Sodom- Ijani pred hifho pravizliniga Lota o- flepeli, kir fo Lotii gerdo pregreho ftoriti, ravno tako oflepi nezhiftnik na dufhi, de ne vidi, in ne fposna, v’ ka¬ ki nevarnolli fe snajde. On ne vidi ne velikofti ne gerdohe nezhiftiga greha, sato vedno globokej fe va-nj vdera. Ravno tako fta oflepela tiha dva ne- framna ftarza, ki ha hotla zhifto ne- dolshno Susano v’ greh sapelati. S. Pifmo pravi od niju: De fta ozhi sa- tifnila, de niha vidila proti nebefam, in fe fpomnila pravizhne hoshje fodbe. Tako nezhiftnik tudi fvoje ozhi sa- kriva, kir fe ne upa proti nebefam pogledali, sato kir fpomniti bi fe mogel, kako grosno ga boshja pravi- 3 * 52 ««« za ho kdaj savoljo takih pregreh Thtrafvala. 3) Is nezhiftofti svira oterpnoft volje. Nezhifti greThnik, zhe fe kma- lo ne persadeva v’ sazhetku skopati fe is mlake nezhiftiga greha, fe P zlia- fama ta hudobija per njem tako uko¬ renini, de popolnama oterpne ino na pobolfhanje nizh vezh mifliti nezhe. t S. Pavel pravi od takih, de oni ved¬ no naprej bres prenehanja grefhijo, ki imajo ozhi polne prefheftva in ni¬ koli ne nehajo grefhiti. VTe mifli, befede in shelje nezhiftiga grefhnika nifo drujiga kakor nezhifti grehi. On drujiga ne sheli, kakor Tvoje shvinfke shelje Tpolniti. Tudi v’ zerkev gre f’ takim sheljami, in tam ifhe Tvoje ne- zhifte ozhi napafti. Kako Te bo taki zhlovek Tpokoril? — » » » 53 « «« 4) Is nczhiftcfti svira: Saprava sdravja. Narvezh frezho in vefelje na temu fvetu je sdravje. Kaj poma¬ ga zhloveku fhe tako veliko premo- shenje, zhe pa sdravja nima? Sej ve¬ mo, de bolnika nobena rezh ne ve¬ leli in ga yeleliti ne more, kir po sdravju sdihuje. Leta sdravje sapravi nezhifti grefhnik po nemarnim. Tako dolgo fe valja v’ fvojih shvinfkih ger- dobijah, de fe ga primejo nesnane bo- lesni, ktere mu shivlenje perkrajfhajo. Nezhiftnik pred zhafam umerje in on je fam fvoj ubijavez. Kako bo raj- tengo dajal per fodbi, taki gerd uma- san nezhifti grefhnik, kir je fvoj la- ften ubijavez dufhe ino trupla. Dufho je umoril, ki jo je tako s’ nezhiftim greham popazhil, de ne more priti v’ nebefhko kraljeftvo. Nezbiftniki, pravi f. Pifmo, ne bodo nebefhkiga «.«« »»» 54 kraljedva dolegli. Truplo je umoril, ki je per nezhidimu grehu take bo- lesni dobil, de fo njegovimu shivlenju konz dorile. 5) Is nezhillolti svira: Posable- nje v’ Boga. Vlaki grefhnik fe bo pred na Boga fpomnil, kakor nezhidnik, ktir je prav v’ nezbillolli utoplen. On na Boga ne more drugazh kakor s’ ilraham in trepetam mifliti, kir to ga fpomni, de boshja jesa bo zbes-nj prifhla, ino grosno bo zhutii tesho oj Ure boshje roke. Sato li nezhidnik persadeva, kar je narvezh mogozhe, vfe take mifli is glave isbiti, ktere mu drah delajo, de bi bolj bres fker- bi fvoje shvinfko vefelje vshival. S’ zhafama fvojo ved sadufhi in jo k’ molzhanju perlili in popolnama na Boga posabi. » » » 55 «»» « « « 9 5 mu jih je poflal. Noben krisb fe ta- kimu vezh slo teshaven ne sdi, kleri fe vef boshji volji pod verske, salo kir ima vedno pred ozhmi, de s’ poter- peshlivofijo ho vezhno plazhilo v’ ne¬ ke Ch dofegel. II. Poterpeshlivoft sbrifhe grehe. S’ poterpeshlivoftjo v’ nadlogah in v’ terplenju samoromo pobrifati dolg, kteriga fmo per boshji pravizi ftorili. S’ kratkim zhafnim terplenjam na fvetu, zhe ga voljno prenefemo, sa- Bioremo vezhnimii terplenju oditi. O kriftjan! ko bi ti prav v’ shi- vo fposnal kaj hudiga, koliko ne- fkonzhne fhtrafenge fi s’ greham sa- flushii: ko bi ti prav v’ shivo zhutil, kolika grosna rezh je to, Boga nar- vezh dobroto neCkonzhno fveloft ra- dovoljno rasshaliti in mu nepokoren biti, bi gotovo nikdar v’ kriških ne »»» q6 ««« godernjal; nikdar bi fc ne tosbil, ampak v’ nar rezhih nadlogah bi bil vefel, in fe frezhniga fhlel, de samo- refli s’ voljnim terplenjam vezbnim peklenfkim terplenju oditi. Zhe to vezhkraf premifhljujefh , - bofh kakor Job v’ nar vezhim ter¬ plenju Boga hvali] in ponishno nje¬ govo nefkonzhno miloft molil, de li da perloshnoft s’ poterpeshlivottjo pe- klenfki ogenj pogalili, kteriga ti she sdavnej saflushil. Mifli kriftjan! de s’ enim farnim fmertnim greham, kte¬ riga fi rado volj no ftoril, ti Boga ta¬ ko slo rasshalil, de s’ fvojo mozhjo, bres Jesufoviga saflushenja, niti tega nikdar v’ ftanu popraviti, ko bi ti zel zhaf fvojiga shivlenja sa pokoro narftrafhnejfhi marlre terpel. Ne bo¬ di tedaj nevoljn v’ kriških in nadlo¬ gah, ktere vender nifo tako velike, « « « »»» 97 kakorfhnih fi vreden. Terpi voljno, tam ti ne bo treba terpeti. III. Poterpeshlivoft naf vterdi v’ zhednoflib. Teshko je na tem fvetu zhafno veliko pofvetno frezho ushiva- ti, sravn pa pravizhno, brumno in fveto sbiveti. Teshko je, bogallvu in Bogu flushiti. Zhlovek kmalo na Bo¬ ga [posabi, zhe fe mu dobro godi, zhe mu gre vfe po frezhi. Kader ga pa nadloge ftifkajo, kader je s’ kri- sbim obloshen, takrat fe sbrihta, ta¬ krat sazhne na Boga miflit, in od njega pomozh profili. V’ terplenju fe zhlovek narbolj pokashe, ali je sveft boah ji flushabnik ali ne. Lahko je rezhi: „Jes ljubim Boga, kir je toliko dobrotliv in u- fmiljen ozhe“ dokler fe zhloveku do¬ bro godi, dokler mu gre po frezhi. Kader pa pride zhes zhloveka ena ne- 5 »»» o8 ««« frezha sa drugo, fhe en krish ne od¬ ide she drugi pride. Kader zhloveka od vfih Hrani nadloge ftifkajo. Obifhe ga revfhina, najde ga sanizhvanje, preganjanje in fovrafhtvo. Britkpfti in shalolli fo vfaki dan vezhi. Sravn pridejo tudi fhe tesbavne dolge bo- lesni i. t. d. Takrat fe zhlovek po- kasbe, koliko Boga ljubi. Ali preftoji vfe to voljno in poterpeshlivo is ljubesni do Boga. Kdor v’ fvojih nar vezhih na¬ dlogah in nefrezhah vfe voljno pre- terpi, in poterpeshlivo prenefe is lju¬ besni do Boga, tiili je svelt boshji flushabnik. On je v’ zhednokih uter- jen, in fi flushi s’ fvojo poterpeshli- ' volijo nefkonzhno plazhilo v’ nebelih. 1 Srezhen tift krilljan, kter je v’ vfih nadlogah vfelej poterpeshliv. Nje- 1 gova dufha bo v’ ognju zhafniga ter- ^ plenja popolnama ozhifiena, ne bo fe I ««« »»» 99 ji treba na unim fvetu zhiftiti. Po- terpeshliv kriftjan je vterjen v’ boshji ljubesni, de samore rezhi s’ fvetim Paulam: „Vefe]je imam v’ nadlogah, v’ brithoftih v’ sanizhvanju in prega¬ njanju sa voljo Kriftufa.“ II. Kor. 12. Ne rezi tedej kriftjan! Bog me je sapuftil, kir me vedno s’ tolikim terplenjam obklada. Zhe ti tako mi- flifh , ozbitno pokashefh, de fe ne- zhefh na tem fvetu pokoriti, kir ne- zhefh v’ poterpesblivofti Jesufa pofne- mati, torej fe bofh mogel na unim fvetu pokoriti in terpeti , kir vefh de nifi bres greha. P»ezi rajfhi s’ Davi- dam : „0 Bog! prav je de fi me po- nisha 1 .‘ c Pfl. 118. V’ vfih britkoftih in nadlogah, v’ vfim terplenju kar te sadene fpomni fe na krishu umerjozhiga Jesufa, in premifhluj njegove grosne bolezhine. 5 * »»» 100 ««« Mifli: kir Jesuf nar pravizhnejfhi in nedolshnejfhi tolike grosovitne bole- zhine terpi, sakaj bi fe ti, kir fi grefhnik, terplenja brani!. V’ nadlo¬ gah fe vfelej fpomni Jesufovih befedi, ki je rekel: „Blagor shaloftnim, oni bodo ovefeleni. Blagor jim, kteri preganjanje terpe', njih je nebefhko kraljellvo. ££ S’ velikim nadlogami in s’ terplenjam moremo nebefhko kra- Ijeftvo saflushiti. i S. Ziprian pravi j^Kriftjani fofebno fo k’ terplenju na¬ menjeni, kir fo k’ temu poklizani. <£ Kader te nadloge sadenejo fpo- snaj s’ pravizhnim Tobiam. „Bog naf pokori savoljo grehov.“ Tob. io. Bog naf tepe is ljubesni, sato, de ga s’ poterpeshlivoftjo nafprot ljubimo, in tako vezhnim pogubljenju odidemo. Tudi pravizhnim ne le farno grefh- nikam je potrebna poterpeshlivoft, kir »»» 101 ««« tudi pravizhne sadenejo krishi in mno¬ ge britkofti. Bog pofhila tudi pravizh- nim nadloge in terplenje sato, de jih v’ veri vlerdi, povikfba njih upanje, in jih bolj vshge v’ bosbji ljubesni. Narpravizhnejfhi na fvetu ni po- polnama zhift pred Bogam, s’ poter- peshlivoftjo v’ terplenju fe samore o- zhifliti. Nadloge uzhijo zhloveka, fvet sanizhvati in boshjiga kraljeliva ifkati. Naj pridejo tedej zhes te fhe to¬ like nadloge, poterpi jih voljno, in mifli de kmalo bodo minile, in dofe- gel bofh v’ vezhnofti obilni fad fvoje poterpeshlivofti. Nekar ne dolshi dru¬ gih, de fo te v’ nefrezho, v’ terplenje fpravili, ampak rezi vedno v’ Tvojim Terzu: Vem de Urn vreden terplenja, sata mi ga Bog pofhila ; vem de mi ga pofhila k’ moji frezhi. V’ nadlo¬ gah fe fpomni tudi poterpeshliviga A »»» 102 ««« Joba, ktir je vfe fvoje velike krishe, shalofti in britkofti, nefrezhe, sanizh- vanje in bolesni voljno bres goder- nSnja prenefel. Ni dolshil hudizha, ali drugih fovrashnikov, kteri fo ga v’ grosne nadloge perpravili. Ni klel, ni rotil fvojih fovrashnikov, in njim ni hudo pervofhil, ki fo ga sanizh- vali v’ nar vezhih britkoftih , ampak rekel je: „Boshja roka me je sade- la, Bog je dal, Bog je vsel, naj bo zhefheno njegovo ime.“ Kriftjan! ravn tako flori ti v’ fvo¬ jih nadlogah in britkoftih, in saflu- thil bofh s’ poterpeshlivoftjo obilno plazhilo v’ nebelih. Zhe li pa v’ krishih in nadlogah nepoterpeshliv in nevoljn, li naredifh veliko fhkodo, kir nin.afh nobeniga saflushenja per Bogu, terpeti pa ven- der morefh. Kdor je v’ nadlogah in »»» io3 ««« v’ terplenji nevoijn, de roti in ljudi preklinja, je enak rasbojniku, kteri je bil na levi Hrani KrifluTa na krish perbit. Kaj mu je pomagalo, ki je na krishu preklinjal, in ni hotel Tvo¬ je ThtraTnige voljno terpeti ? Ravn jako je mogel umreti, kakor un na delni Hrani; kir fe pa ni hotel k’ Je- sufu obcrniti je nefrezhen konz Horil in Tvojo duTho vekomej pogubil. Tu¬ di tebi krikjan! ne bodo nizh po¬ magale The tolike nadloge, ako jih ne boTh voljno lerpel. Podaj Te po- polnama v’ boshjo voljo, in vTe kar¬ koli Te ti hudiga pergodi, voljno pre- nefi, in v’ Tvojim ponishvanji bodi poterpeshli v. Srezhen boTh, zhe boTh imel v’ vlih nadlogah in hrilkoHih pravo po- terpcshlivoH, TzhiHila Te bo tvoja du- Tba, kakor slato v’ ognji, in vreden »»» io/ f ««« bofh 'priti v’ fh te vil o svolenih fvet- nikov. S’ poterpeshlivoftjo j krilljan ozhi- tno pokashe, de je njegova vera shi¬ ra , terdno njegovo upanje, in gore- zha njegova ljubesen. Le s’ poter- peshlivoftjo zhlovek v’ nadlogah poka- she, ali je njegova ponishnoft refnizh- na, in popolnama njegova pokorfhina. Preneli kriftjan! vfe nadloge in nefrezhe v’ duhu pokore, in fkleni Tvoje terplenje s’ Jesufovim terple- njam , tako bofh Jesufoviga saflushe- nja deleshen. 4 S. Peter pravi: „Ako lle deleshni Jesufoviga terplenja, ve- felite fe, kir bote tudi v’ rasodenji njegove zhalii prav veliko vefelje ime¬ li. (< I. Peter 4- Zhe fi poterpeshliv v’ nadlogah, mifli de zhe vezh terpifh in dalej terpifh, vezhi bo tvoje plazhilo v’ ne- befih. Zhe sdaj jokaje fejefh, bofh tam s’ vefeljam shel. De bofh pa terden in ftanoviten v’ poterpeshlivofti fe vezhkrat befedi f. Paula fpomni, kter pravi: „Ter- plenje sdajniga zhafa ni veliko prot prihodni zhafti, ktera bo nad nam rasodeta. u Rimi. 8. Bodi vedno po- terpeshliv, ako te fhe tako velike in dolge nadloge Aifkajo. Mifli vedno, de poterpeshlivoft ti je potrebna, de boshjo voljo ftorifh in obljubo vezh- niga shivlenja dofeshefh. y>y>y> 106 ««« \lUH%%UtUi\WUt\MUUUWl ViUUV\\ VV\ VV% 2 * Od hudobnih navad. Hudobne grefhne navade fo grosno nevarne salo kir: I. Imajo zhes zhlo- veka tako veliko mozh, de jih lilno teshko sapufti, zhe fe prav vkoreni- nijo$ II. Koliko li je treba persade- vati varovati fe vfake pregrefhne na¬ vade. Vfak zhlovek ve, kako mehka rezh je fneg, in kako kmalo fe fta- ja. Zhe le pride zhesnj gorak veter, ali pa toplo fonze, hitro sgine; ven- der zhe dolgo leshi, in ne pride to¬ plota do njega fe tako uterdi, de ga ««« »»» 107 tudi fonze Ipersh ne raflopi. Hraft fe rad da fekati, zhe pa le dolgo zliafa v’ vodi leshi podane terd kamnu enak. Zhe sheleso malo sarijovi, fe v’ sa- ahetku kmalo pomaga, kir fe lahko ozliifti, zhe pa fe pulti dolgo zhafa v’ liji leshati, ga rija tako fne, de ga ni mogozhe vezh fvetlo polikati. Ravn tako fe godi s’ zhlovekam, kteri dol¬ go zhafa v’ grehih naprej shivi, kir grehi fe per njemu tako ukoreninijo, de jih ne more vezh sapufliti, salo' kir fo mu v’ navadi. V’ sazhetku fe zhlovek vfakimu grehu lahko ubrani, zhe fi le persade- va hitro ga popuflili, kader je vanj padel. Ako pa nima nobene fkerbi , po tem ki je grefhil, de hi greh hi¬ tro sapuflil, fe ga bo gotovo navadel, in shelel ga ho po tem sapufliti pa ga bo teshko sapuflil. Dokler greh per » »» io8 ««« zhloveku fhe ni v’ navadi, ga v’ sa- zhetku kmalo sbode refniza, ki jo fli- fhi osnanvati, in zhe ga le kolikaj oblija fonze fvetiga premifhlovanja, fe mu sazhne ferze tajati, in tezhejo mu folse refnizhne pokore. Kader fe pa per zhloveku greh tako ukoreni¬ ni, de mu je v’ navadi, ktere ne mo¬ re vezh sapuftiti, ga ne omezhi no¬ ben nauk, nobeno shuganje, noben Urah. Ogenj hudobne pregrefhne na¬ vade fe ne da s’ lepo pogafiti, zhe fe ravn obilno rasliva voda kerfhanfki- »a poduzhenja, salo kir ferze zhlove- ka, kteri shivi v’ grefhni navadi, okam¬ ni in fe ne da omezhiti. 4 S. Gregor pravi: „Per zhloveku, kteri fe gre¬ ha prav navadi, de je navada ukore- ninena sbe dolgo zhafa, ne bo pred ko v’ fmerti nehala njegova hudobna. navada/ 4 »»» i°g Kader zhlovek v’ pervizh grefhi, je vef plafhan in shaloken savoljo ftra- hu; shal mu je, ki je s’ greham Bo¬ ga rasshalil, in fe s’ nesvekobo Bogu sarneril. Zhe pa vezhkrat ravn tiki greh kori, fe pozhafi vef hrah sgubi, in zhlovek vedno bolj predersno greh dela, zhe dalej maju fe ga boji5 tako pride greh v’ navado. Hudobna na¬ vada je shelesna frajza. Grefbna nava¬ da je druga natura. Navadniga grefh- nika naj po tem fpovedniki kregajo, in fvarijo, naj mu kashejo ftrafhno nefrezho, v’ ktero ga bodo hudobne navade perpeljale, kakor hozhejo, vf« ne bo nizh pomagalo, vedno okane terdovraten in fe teshko fpokori. t S. Augufhtin pravi: ,,Kakor fo bili fo- vrashniki nekdaj Jerusalem oblegli, ta¬ ko obleshejo zhloveka hudobne nava¬ de, zhe fe njim vda, de ne more fe »»» 110 ««« njim ubraniti / 4 Is navade, zhe fe ji zblovek v’ sazhetku ne vkavi, pride potreba, tako de zhlovek fkorej ne more drugazh kakor grefhiti, kader fe je kake hudobije prav navadi!. t S. Augufhtin tudi pravi: de tiki, liter v’ kaki hudobni navadi shivi je vef svesan in vklenjen , ne s’ shelesam am¬ pak s\shelesno voljo. Y’hudobnih navadah vterjen grefh- nik drujiga ne pravi na sadne, kakor: „Tega meni ni mogozhe popuhiti. Jes lim fe tako navadil, de fe od tega ni- lim v’ ftan sdershati / 4 i. t. d. Zbe navajen grefhnik tudi fkle- ne hudobno navado popuhiti, fi persade- va, dela obljube, jo sapuki nekaj zha- fa, pa fe fpet nasaj poverne. Perva narmanj fkufhnjava ko pride ga smo- ti , vfe obljube posabi, in pade fpet nasaj v’ poprejfhno pregrefhno nava- »»» 111 €«» ii3 ««« grefhni navadi, je njegova dufha zher- na pred Bogam , dokler hudobne nava¬ de ne popufti. Kir ho pa hudobno na¬ vado grosno teshko sapuft.il, bo ravn tako teshko tudi fvojo dufho ozhiftil. t S. Hieronim pravi: Nemogozhe ni fpokoriti fe tudi v’ hudobnih navadah vkoreninenimu grefhniku, kir velika je boshja gnada,- nefkonzhna je bo- shja miloft. Vender le grosno tesh¬ ko fe v’ refnizi fpokori v’ gerdih pregrefhnih navadah vterjen grefh¬ ni k :“ Ref je, de fhe tako huda in u- koreninena navada zhloveku prode volje ne odvsame, kakor de bi ne mogel greha sapuditi, de bi mu bilo popolnama nemogozhe. Prodo voljo ima zhlovek vedno, zhe le v’ refnizi hozhe, samore greh sapuditi. Dokler je zhlovek shiv, mu je vfe »»» i14 ««« mogozhe popraviti zhe ravn teshko. t S. Gregor praVi: ,,Kakor jetnik bi rad fhel is ježke, ko bi mu kdo vrata odperel, in mu shelesje prozh vsel . 44 Ravn tako bi nekter zhlovek rad popukil fvoj skaloften grefhen itan, pa ga ketna pregrefknik navad vklenjeniga derski, de ne more iti is grefhne ježke, zhe fhe tako sheli. Zke mu Bog pofebno s’ fvoj o gnado ne pomaga, fe bo tesliko kdaj vsdig- nil, in fe refhil ispod jarma pre- grefhne navade. t S. Ambrosh pravi: „Vfak v’ hudobnih navadah sakopan grefhnik je tudi duhovno vef svesan, de ne more fvoje dufhe prot nebe- fam povsdigniti.“ Kar je narbolj shaloftno per ta¬ kih navajenih grefhnikih je to, de fo v’ fvcjih grefhnik navadah fhe vefeli. Dovolj ni v’ fvoji shalofini je- n5 « tergali od gerde navade, saio mu po- fhila nadloge, nefrezhe, britkohi, in druge teshave, pa vfe nizh ne po¬ maga. Gerda navada ga je tako ftif- nila, de ga pred ne bo kakor v’ fmerti sapuftila. Vfakteri lahko fposna, kako slia- loAen je flan taziga grefhnika, kteri je od hudobne navade perliljen gre- »» » «.« « lig riniti, in vendei* fe ne more sgovar- jati, de bi radovoljno ne grefhil. Nefrezhen je tedaj zhlovek, kteri zhe grefhi, fi ne persadeva bersh v’ sa- zhetku greba sapufiiti, in fe ga var- vat, ampak ga pufti, de fe prav u- korenini in v’ navado pride. Njego¬ vima ferzu fe greh tako p er raft e , de njegovo voljo teshkimu kamnu enako vedno v’ hudo tlazhi. t She is tega vidimo, de shaloften je ftan taziga zlilo veka, kteri v’ kaki shaloftni na¬ vadi tizbi. V’ veliki nevarnofti je ve- komej pogubljen biti. Gotovo bo po¬ gubljena njegova dufha, zhe mu Bog s’ pofebno gnado ne pomaga, in ga s’ fvojo miloftjo is hudobne navade ne potegne. Kriftjan! zhe padefh in fe pre- grefhifh, persadevaj fi hitro, pred ko morefh is greha vftati, de fe te greh »»» 120 ««« ne prime in korenin v’ tvojmu ferzu ne naredi. Greha fe je lahko nava¬ dili , teshko ga je sapuftiti. II. Vfo fkerb li moremo persa- devati de fe vfake hudobne navade obvarjemo. Nekak ozhe je fvojiga fina, kte- ri je bil s’ hudizham obfeden k’ Je- sufu perpeljal, in ga profi de bi mu pomagal', ki je rekel: Gofpod! per- pelal fim ti fina, kteri ima hudobni- ga duha. Kjerkoli ga popade, ga me- zhe in ga grosno hudo vije, de s’ $obmi fkriple. Piekel fim tvojim u- zhenzam de bi ga isgnali, pa nifo mogli. Kir je Jesuf vidil, de njego¬ vi uzhenzi nifo mogli tega hudobni- ga duha isgnati, in revnimu poma¬ gati, je Jesuf rekel: Meni ga perpe- lite. Ko mu ga perpeljejo vprafha Jesuf njegoviga ozheta. Koliko zhafa » »» 121 ««« fe mu she tako godi. Ozke odgovo¬ ri : Od mladofti. Mark. 11. Na to prayi nekak uzhenik: Ni zhudo de ga nifo mogli Jesufovi u- zhenzi isgnali duha, kter fe je bil fi¬ na she od mladofti polaftil, sakaj ta¬ kim ljudje nemorejo pomagati, am¬ pak lam Jesuf Kriftuf jih samore re- fhiti. Tako tudi fpovedniki Jesufovi nameftniki ne morejo osdravit takiga zhloveka, kter fe od mladiga greha tako navadi, de mu je she kakor po¬ treba. Zhe fe ga Jesuf ne ufmili, in ga ne refhi od hude navade s’ pofe- bno gnado, ne bo nikoli greha sapu- ftil, in refnizhne pokore ftoril. Gorje zhloveku, kter je v’ hudobnih nava¬ dah sapleten. Kakor hudoben duh obfedeniga, tako huda navada flori zhloveka glu- higa in flepiga in mutafliga. 6 y > y >» 122 ««« Huda pregrefhna navada kori zhlo- veka gluhiga, de ne flifhi notrajniga glafa fvoje veki, kter ga vedno opo¬ minja in fvari, ki mu pravi: Zhlo- vek! popuki hudobno navado, zhe bofh vedno naprej grefhil, bofh ve- komej fvojo dufho pogubil. Pa v’hu¬ dobni navadi vtopljen zhlovek tako oglufhi, de fvarjenja fvoje veki ne flifhi. Zhe mu vender vzhafi ojkro shuganje veki do ferza pride, in mu vfe pregrefhno vefelje ogreni, fi hitro persadeva fvojo vek sadufhiti, de hi ne bil perfiljen njeniga glafa poflufhati, in de hi bres fkerbi v’ hudobni na¬ vadi naprej shivel. V’ hudobnih pre- grefhnih navadah sakopan zhlovek je tudi gluh vfim naukam boshjih na- meknikov, pridgarjov in fpovednikov. Gluh je vfim opominvanju in fvarje- nju. Nobena fhe tako krafhna refni- I »»» 123 K«K za ga ne shode in mu ne pride do ferza. Boshja befeda gre le memo njegovih ufhef, nizh fe ga ne primd, tako fo ga hudobne navade gluhiga Itorile. Pregrefhne navade zbloveka ofle- pijo, de ne vidi nevarnobi, ktera sme- rej vezh perhaja. Vera naf uzhi, de vekomej ne- frezhen, in sa vfelej pogubljen bo vfak zhloyek, kter v’ grehih v’ bosh- jim fovrafhtvu umerje. Smerti pa fe vedno bliskamo, vlaki dan fmo veli¬ ko llopinjo blishej nje. Kako more tedaj taki zhlovek frezhno sadno uro in frezhno vezhnoft upati, kter vedno Boga shali, vedno naprej v’ boshjim fovrafhtvu shivi? in vender na poko¬ ro, na poboljfhanje nikoli ne mifli. Vfako uro, vfako minuto je v’nevar- nolli fe v’ vezhen peklenfki bresen 6 * « « X »»» 124 pogresnid, pa vender je tako flep, de lega ne vidi in ne fposna, ali pa ne- zhe viditi nezhe fposnad. Navada pre- grefhna ga je tako oflepila. Gorje mu bo, zhe pred fmertjo ne fpregle- da, in fe ne fpokori! Pregrefhna navada flori zhloveka tudi mutaftiga, de samolzhi Tvoje pre¬ grehe takrat kader jih je treba pove¬ dati. S’hudobnim navadam svesan grefh- nik ima vzhafih refnizhne shelje greh sapuflid, in fe vsdigniti is lushe Tvo¬ jih hudobij, pa ga navada fpet kmalo nasaj potegne. Rad bi boshjo prijas- noft dofegel, pa bi tudi rad grefhno vefelje vshival, torej je mutaft per fpo.vedi. On samolzhi grehe, kteri To mu v’ navadi , ali zhe jih tudi pove, pa samolzhi, de To mu nava¬ dni, de jih she dolgo zhafa dela. Vfe » » » 125 ««« to samolzhi, kir ve, de mu fpovednik nemore odvese dati , in mu boshje prijasnofti osnaniti, preden hudobne navade ne sapufli. Sadnizh v’ hudob¬ nih pregrefhnih navadah sahopan zhlo- vek, kter savoljo Tvojih pregrefhnih na¬ vad vezh zhafa odvese ne dofeshe, po- polnama mutaft poftane, de nobenkral vezh k’ fpovedi ne gre. Tako shivi na¬ prej v’ Tvojih gerdih navadah, in Te bliska Tvoji vezhni nefrezhi. Is tega vfak lahko vidi, kako Te pregrefhne navade grosno teshko sapu- Aijo,p ofebno zhe Te kdo v’ mladofti da od njih premagati. Prav pravi t Salo- mon : „Po kakorfhni poti Te je mla- denizh navadil hoditi, je tudi v’ fla- rofti ne bo sapuftil.“ Vfakdanja fkufhnja poterdi, de je ref, kako grosno teshko zlilovek sapufti, kar Te v’ mladofti navadi. 6 ** »»» 126 ««« Torej pravijo uzheniki: Sa vfako du¬ hovno bolesen fe loshej sdravilo naj¬ de, kakor sa grefhno navado. Vender, zhe ima zhlovek terdno voljo v’ refnizi fe poboljfhati in fvo- je hudobne navade popuftili, zhe sazh- ne pridno moliti, in Boga sa gnado in pomozh profiti, ga bo Bog ufli- fhal, mu ferze omezhil, uterdil nje¬ govo voljo, de bo ferzhno vftal is mla- l