Vrhi pri Starem trgu. (Mlada žr.tev smučarstva.) Na sveti dan opoldne se je smučal na travniku pod domačo hišo _31etni Maks Hornik, učenec šole Sele-Vrhi. P6'nesreči pade in sicer prav na palico, s katero še je porival, na ročaj stare metle. Ostrina palifce mu predre obleko in se mu zasadi v telo ter rani čreva in želodec. Nesrečni fartt, zelo talentiran ter priden, da smo ga nam.raVali letos poslati v gimnazijo v Maribor, a zaradi denarne krize na žalost nismo mogli, jfe v noči haVrh izdilinil. Pogreb je bil na daii nedolžnih otročičev, v katerih blaženi družbi je, upamo, zdaj tudi Maks, ob veliki udeležbi otrok šole Sele-Vrhi in odraslih na pokopališče v Starem trgu. Po čivaj v miru, blagi Maks! - ¦•¦•»' Sv. Urban nad Rlariborom. V sv. pismu sta re zaveze čitamo, kako so tedanja Ijudstva postavljala žrtvenike in opravljala daritve na višinah. Stari Slovani kot pagani in potem pokristjanjeni so radi stavili svoja svetišča na višjih dalekovidnib. mestih. Eno takih. sve-. tišče je podružna cerkev sv. Urbana. Kdo je še ni videl vsaj od daleč? Saj je daleč na okcn li vidna ter tudi nudi krasen razgled. Kogar pripelje pot v Maribor, mu ne bo žal, ako se potrudi na vrh sv. Urbana. Na čisto svojski način smo tukaj obhajali 19001etni jubilej Kristusovega trpljenja. Odkar se beli ta cerkvica v daljavo, smo letos prvič obhajali polnočno in zorno daritev sv. maše in sicer v zahvaJo božji dobrotljivosti, da se je druga božja oseba ponižala v podobi deteta na to solzno dolino. Kljub neizgaženim potom je obiskalo obe božji službi toliko ljudi kot ob žegnanju. Vse priznanje g. kaplanu di\ Antonu Trstenjaku in moškemu pevskemu zboru iz Kamnice. Vzlic temu, da se je o tej nameri zaznalo šele predzadnji dan, je bil obisk prav lep. Med vsemi obiskovalci je vladalo pravo slovesno božično razpoloženje. ^ Jarcnina. Zadnjič smo poročali o smrti na-: ših dveh uglednih mož prav na kratko, a zaslužita, da se jim posveti v »Slovenskem gospodarju« dalj.ši spomenik. Priabčujemo posla- ni <3opis v celoti: V Vajgmi je dne 20. decembra preminul bivši posestnik Anton Drozg v 61. letu svoje starosti. Pred dvema mesecema je nenadno umrla njegova blaga žena Regina. Sploli smrt v tem letu v Vajgnu neusmiljeno kosi. Osem mrličev so že odnesli iz te doline. Med drugimi je pred meseci umrl Drozgov -insed Ivan Venger, znan vinogradnik. Oba, *?euger kakor Drozg, sta bila odločno narod'% pa tudi prepričana katoličana, zato ju boko težko pogrešali. Rajni Drozg je bil zelo de!ayen in dober gospadar. Tekom 35 let je povKdignH svoje premoženje na tako stopinjo, 'da je slovel kot najbolj premožen posestnik. 3.1 je prvovrsten sadjar pa tudi vinogradnik. j_)olg'a leta je bil občinski odbornik in cerkveni Mjučar, več let načelnik krajevnega šolsk. odbera, član načelstva jareninske posojilnice ije bil nad 30 let. Pred dobrim letom je slutil, ;da mu pešajo moči, zato je izročil celo posestjvo mlajši hčerki, katera se je omožila s Franček_m Kren iz Svečine. Zato je rajni Drozg dolgotrajno bolezen tako potrpežljivo prenašal, ker je bil prepričan, da je izročil svoj lepi dom sebi vrednemu nasledniku. Bodi mu ohranjen trajen spomin! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pred kratkim je h.odil po župniji snažno oblečen mlajši člo¦vek, ki se je izdajal za brata našega g. ka!plana in se je ljudem ponujal, da jim oskrbi znižanje davka, vplačilo davka. Pri neki hiši ^so mu dali 350 Din in položnico, da denar odpošlje. G. kaplan nima nobenega brata. Ta knož je eden navaduih goljufov, ki se jih toliko potika po svetu. Cudno je to, da ljudje tako radi verujejo vsakemu pritepencu, potem ja so ob lepe svote. Ko se takim gbljufom na toeni kraju posreči, pa goljufajo dalje. Najbrž še ta prijatelj kmečkega denarja hodi po farugih župnijah in goljufa ljudi. Take in lenake postopače treba takoj naznaniti orož;D.ikom, da jim za vselej onemogočijo goljufanjo ljudi. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V četrtek dne 28. decembra smo pokopali 84 let starega Jurija Zemljič, kmeta iz Ročice, ob veliki udeležbl Ijudi. Prihitel je na pogreb tudi g. župnik od Sv; Ane. Trojna zvestoba je odlikovala rajr_ega vzornega moža. Zvest je bil božjemu Zveličarju. Prvi petek ni nikdar manjkal pri mizl Gospodovi, četudi je moral kot oslabel starček že ob 3. uri zjutraj od doma. Bil je zvest član naše moške Marijine družbe in njen prvi prednik. Nikdar ni pozabil svetih dolžnosti do svoje družine kot njen najboljši oče. Njegovi vrli sinovi, navdušeni za naše svetinje, so krepka opora župniji. Naj Bog potolaži ob tej izgubi njegovo bolno ženo in celo družino! Blagega očeta Jurija ohranimo vsi v najlepšem spominu! Naj počiva v miru! Sv. Barbata v Halozah. Na praznik Rojstva Gospodovega smo spremljali k večnemu počitku pridnega in zvestega krščanskega moža in gospodarja Jožefa Žurana iz Slatine v visoki starosti 81 let in v 51. letu zakonskega življenja. Bil je dolga leta naročnik »Slovenskega gospodarja« in tudi več krščanskih listov. Ker je bil zvest sin sv. Cerkve, so tudi kaj radi naš rajni g. župnik Vogrin obiskali njegovo hišo, ki je bila res dobra krščanska biša. Par dni pred .vojo smrtjo je sprejel sv. popotnico od našega g. župnika Franca Groblerja, ki so se ob grobu poslovili od njega s krasnimi besedami, da se je zarosilo marsikatero oko. Rajnemu daj Bog večni mir! Žalujočim naše sožalje! Št. Ilj pri Velenju. Zima nam je prinesla mnogo snega in raznih novic. Da nas najdejo tatovi, ni nič posebno novega, a novost je, če pride nad tatu nenadoma kesanje. Prl nas se je to zgodilo. Posestnik Dolinšek se je hotel preskrbeti za zimo s soljo. Trgovec mu je postavil 50 kg soli do bližnje gostilne, od tam bi jo kupec spravil domu sam. Pri belem dnevu je sol zginila. Orožništvo se je za stvar zanimalo in nekega jutra se je znašla sol pod Dolinšekovim kapom. Vljudni in skesan: tat je sol prinesel lastniku brezplačno na dom. Vsekakor redkost! — Ponoči ad 7. na 8. decembra je bilo vlomljeno v občinsko pisarno. Plen je bil naravnost svojevrsten: nekaj novih klobukov, nekaj kosov moške obleke, tamburica in en »kovač«- Elobuki In obleka je Lila lasti davkarije v Šoštanju, tamburica in »kovač«; pa last občinskega tajnika, Vlomilno orodje:j teležnik, vitrih in zlomljene grablje je ostal<fi v pisarni. Orožništvo z vnemo preiskuje ne-: kam čudno tatvino. — Dne 14. decembra smo pokopali 171etno Marijino družbenico Ivanko Jelen, ki je bila gojenka meščanske šole šol-, skiL sester v Celju, dokler je ni bolezen od^ trgala od šole. Svojo težko bolezen je prena-j šala vdano in potrpežljivo. Pogreba se je udej ležila velika množica žalujočih, posebno de-j kleta so.bila navzoča polnoštevilno, enako tu-: dL šolska mladina tukajšnje šole. ,L Gornja Fonikva pri Žalcu. Ko se podajamo v novo leto, se nehotš ozremo nazaj v prošlost? Zlata tička v podobi hmelja je brzela preko naše župnije, pustila peresce, katero je neko-] liko ublažilo udarec, prizadet po suši. Vinskii pridelek je malenkosten, sadje redko in žitni'. pridelek srednji, jare setve so trpele vsled su-1 še. Bati se je, da bo domač kruhek premajhen do prihodnje žetve. — Dekla smrt je v poletnij vro-ini od meseca maja počivala. Usekala pa je rano družini Smonekovi, ko ji je pokosila sina Franceta v cvetu mladeniških let. Šele okoli 20 let star, je bil dne 20. oktobra poko-; pan. Bil je član mladeniške kongregacije. Pod vodstvom domačega g. župnika so ga članij spremljali od domače hiše do groba. Cerkveni pevski zbor je zapel žalostinko pred hišo in ob grobu. — Dne 30. oktobra pa so tožno pla-^ kali zvonovi domače in šentiljske župnije, ko je bila v grob položena blaga Burjekova mamica iz Brezovega. Kljub slabemu vremenu se je na pogrebni dan na Burjekovem hribu ob' hiši žalosti zgrnila množica ljudi iz domače in iz sosednih župnij. Ob devetih je tožno odmevala z grička žalostinka »Vigred«, katero je zapel cerkveni pevski zbor. Po blagoslovu trupla je pevski zbor z g. župnikom v sprevo-* du pel slovenski »Reši me«. Sprevod je otvo-; rila skupščina III. reda sv. Frančiška, čigar članica je bila rajna mati. V govoru g. župnika v cerkvi je bila orisana življenska pot mamičina. Gospodinjila oziroma gospodarila je s svojimi štirimi otroki po smrti svojega moža od leta 1898 do svoje smrti. Ob izgubi moža je bil starejši otrok star 6 let, najmlajši 3 mesece. Svetovna vojna ji je ugrabila starejšega" sina Franceta v snsženem metežu leta 1916. Ljubila je svoje otroke, ki so ji ljubezen vračali. Nje geslo je bilo: Za Boga, k Bogu in z Bogom. Cerkveno opravilo in pogreb je opraivil domači g. župnik ob asistenci šentiljskega g. župnika Schreinerja. Ko se je zgrnila zemlja in v sebe sprejela truplo vzorne matere, ni ostalo navzočih nobeno oko suho, še nebo je rosilo kar celo ploho deževnih solza. Počivaj mati, sladko! Duša naj se veseli v Bogu! Vzor tvoj naj živi med nami! — Ves čas, kar obstoja šola na Ponikvi, smo imeli šolske uprarvitelje z malimi izjemami. Ob času, ko je toliko brezposelnih tudi moških učnih moči v učiteljskih krogih, pa se pri nas v trirazrednici ubijata samo dve ženski učni moči. Zakaj sta dve šolski stavbi kot srednji kasarni, za tri razrede pa samo dve ženski učni moči? Ponikva ob južni žeL Na sveti dan je zgorel v Dolgigori hram pri vinogradu Štringer, ki je last župnijske nadarbine sv. Martina na Ponikvi. Sporočila je ta vinograd kot mašno ustanovo Helena Romih, po domače Šteingerca iz Hotunj, ki je umrla leta 1859. Ob vznožju vinograda je stal star leseni hram, v katerem je bila sobica za vinogradne delavce, preša in prostor za vprežno živino. Sedaj je pogorel do tal. Goreti je začel v sredi slamnate strelie na božično jutro ob easu, ko so biii sosedni možje po večini pri prvi službi božji na Sladkigori. Vendar se je došlim gasilcem posrečilo, rešiti sosedne hrame, ki stojijo prav v bližini. Škoda je deloma krita po zavarovalnini. Veliko škodo ima tudi sosed Štefan Hrabovšek, ki je v h.amu imel hranjenih nekaj sodov in precej sladkega sena. Vzrok požara: podžig iz n&previdnosti ali iz zlobe, kar je pa verjetneje. — Tudi vas Ponikva ima svojo novico: Dne 19. decembra je tat obiskal župni- šče ter odnesel suknjo in hlače. Razmere so mu morale biti znane. Zato se sumi, da ni prišel od daleč. Rimske toplice. Kaj je z obnovo mostu med Sv. Marjeto in Rimskimi toplicami črez Savinjo, ki ga je dne 23. septembra odnesla voda? Tako vprašujejo Ijudje. Ne-kaj dni pred 15. oktobrom je neki gospod iz Laškega že stavil v neki gostilni pri Sv. Marjeti za 50 litrov vina, da bo most za prehojo do konca leta 1933 že postavljen. Sedaj je seveda ta stava, ki je bila menda bolj agitacijsko sredstvo, izgubljena, ker se zadeva gradnje mostu nahaja še vedno na isti točki kot takrat. Obstoja načrt, po kakšnem ključu bi se razdelili stroški med prizadete občine, cestni odbor in banovino. Želimo le, da se to sedaj, ko pride v okraj večji znesek iz bednostnega sklada za ceste in se bodo sestavljali proračuni občin, cestnega odbora in banovine za bodoče leto, most tudi vsaj za pešpromet napravi. To bo tem lažje, ker so vsi betonski stebri ostali nepoškodovani in bi bilo treba napraviti samo gornji ustroj. Iz zagrebške torbe. Lep je bil. Kako tudi ne. Saj je bil Božič še vedno lep, a najlepša je bila polnočnica pri sv. Roku. Nove jaslice smo si postavili iri Se kako lepe! Kakor nekoč doma. Še lepše so, tako se nam zdi, pa najbolj zato, ker se prav nikjer tako domače ne počutimo v tem mestu, kakor ravno pri sv. Roku, v naši cerkvici, ki nam je prav tako ljuba, kot nam je bil nekoč ljub kotiček v domači hiši, kjer so nam stale lepe jaslice. — Novic je pa seveda, vedno dov61j. Pred enim tednom, pa seclaj je že več od tedaj, je bil ogenj _.= --~l~*^d.. Kako je nastal, še sedaj ne vedo. Skode je precej, kerrje padel doli strop v eni clvorani, ki je posebno lepa, Sicer so pa ogenj kmalu ustavili. — Za praznike so razdelili mestnim siromakom vellko jestvin, posebno mesa, ki ga je en bogat mesar daroval kar 3500 kg. Vaaka družina je menda dobila 10 kg moke. Tako da so imeli vsaj za te dni kaj jcsti. — Pravijo, da je letos zima grdo prijela. Pa ne samo po Sloveniji. Saj smo tukaj imeli čez pol metra snega. Pravijo, da je tako kar povsod. V Slavayiji jib. je zima tako presenet.la, da niti ko.ruze še niso pospravili in so pred božičem do kolena gazili sneg, ko so lomili.zadnjo koruzo. Pa .tudi miaza je bi- lo tod obilo in grde burje, ki je po Liki in Zagorju napravila do i metre visoke zamete, tako da so se za nekaj dai morali kar vlaki ustavitK