------    122   ------
Jožef Ressel,
rojen Slovan, iznajdenik parobroda z vertilonK
Ker 80 pisali že v več nemških in laskih časopisih od moža, ki je pervi misel sprožil, da bi bilo primemiše, ako bi se gonili parobrodi po morji s svedrom ali ver-tilom kakor pa s kolesi, naj povejo se „Novicea svojim čitateljem čertico življenja tega moža, kterega po pravici v versto imenitnih Slovanov zapisati moremo.
Ta mož, komur je bilo ime Jožef Ressel, se je rodil leta 1793 v mestu Hrudim-u na Češkem. Tu je začel tudi v šolo hoditi. Perve latinske šole se je učil v Lincu v zgornji Avstrii, pa le malo časa; kmalo se je podal spet na Cesko v Budejovice v vojaško gojišče. Tačasni voditelj gojišča, stotnik in pozneje slavnoznani general Smola, je spoznal kmalo, da naš Ressel je mla-deneč bistre glavice; naganjal ga je tedaj, naj bi se dobro učil računarstva in risanja. Pa mlademu risarju je bil kraj gojišča pretesen; podal se je tedaj na Dunaj, poglavitno mesto za znanosti vsake baze.
Na Dunaji, leta 1812, je zasijala Ressel-nu mila zarja, ker tam mu je bila dana podpora (štipendij), da se je mogel brez skerbi živiti in mu ni treba bilo hoditi s trebuhom za kruhom, iw še več: on je s to podporo pomagal tudi svojim postaranim starišem. Dali so mu pa podporo rajni presvitli cesar Frančišek, ker Ressel je doma, kadar ni bilo šole, mnogo lepih narisov napravil; zlasti izversten je bil samo s peresom in černilom izdelani naris bitve pri Lipskem, kterega je presvitlemu cesarju poklonil. Ta naris je za Ressel-na tudi za to važen bil, ker je imel s tem priložnost k cesarju poklican biti, in po njegovem nasvetu se je tudi gojzdnarstva poprijel. Že leta 1817, mesca marca, je bil Ressel poslan za gojzdnar-skega agenta na Dolensko (Krajnsko) v Plete rje. Na Dolenskem se je Ressel sprijaznil z germovskim graj-sakom, kteremu je bilo tudi Smola ime; Ressel-nu je to kaj po sreči bilo, ker grajšak Smola je bil poprej zem-ljomerec na Ogerskem in na Štajarskem, in je zmeril tudi nekoliko krajnske dežele. Pogovarjala sta se ne le samo o gojzdih in o legi dežela, temuč tudi o poljodelstvu in popravljanji hišnega orodja; marsikteri nasvet Resselnov je germovski grajšak djansko spolnil.
Leta 1820 je bil Ressel izvoljen gojzdnar LWaid-meister) za Teržaško in Primorsko. Leta 1832 je bii povišan za tajnika gojzdnarstva in pa za gojzdnarja kraljestva ilirskega, zraven tega mu je bilo izročeno nadzor-ništvo lesovja za vojaške ladije. Leta 1839 mu je bilo izročeno tudi gojzdnarstvo na Kerškem otoku (Veglia). Leta 1852 je bil povišan za višjega nadzornika gojzdnarstva (Forst-Intendant), in si. vojaška vlada je priložila — vsled njegovih zaslug — njegovemu navadnemu plačilu še 200 fl. vsako leto.
Tukaj je ob kratkem popisana služba Ressel-nova naj naznanim nekoliko še njegovih iznajdb.
Leta 1812 že mu je rojila misel po glavi od ver-tila, pa tačas še ni mislil na ladije. Da pa namesto koles vertilo ladije goniti more, se je bil prepričal leta 1820, ko je v Terst prišel. Tukaj je vidil široko morje in mnogoverstnih bark; tudi en parnik ali parobrod (Dampf-schiff) se je že vozil iz Tersta v Benetke. Naročil si je majhen, čolnu enak parobrod z vertilom (Schraubendampfer, vapore a verigola, a eiice) in v pričo mnogih gledavcov je pokazal, da vertilo goni ladije hitrejše, pripravniše in manj nevarno kakor pa kolesa. — J. V., slavoznani Slovenec, mi je, ni davno, pravil, da je bila perva skušnja z Ressel-novim vertilnim parobrodom leta 1826, in da se je tudi on v novi ladii peljal pri oni skušnji. Ko se je bil Ressel malo potem soznanii z nekim Angležem, ga je ta Slovenec svaril, naj se nikar ne sprijazni preveč z ljudmi, kterih ne pozna,  in naj jim ne razlaga svojih znajdb,   ker
------    123------
bi se moglo   zgoditi,   da  bi   drugi   vživali   zasluge  in   čast njegovega truda, kar se je, žajibog! tudi zgodilo.
Ressel je sicer dobil od cesarske vlade patent, da je p e r v i z n a j d e n i k par ob roda z vertilom, pa s čim bi bil mogel delati Ressel nove parobrode, ker ni bilo ne cveuka ne plenka?
Da nekteri bravci „Novicu, ki še niso vidili ne morja, ne bark, bolje morejo zapopasti važnost te znajdbe, bom o priložnosti kaj o morji in o ladij ah pisal; da pa je Ressel-nova znajdba silno važna, se lahko posname iz tega, ker so Angleži koj po tem več sto tisuč goldinarjev temu obetali (Resselna še niso hotli poznati!), ki bi popravil parobrode z kolesi, ali pa ki bi po drugem stroji parobrode narejal. Ressel bi bil mogel biti bogat mož vsled tega, al.......
Premožni kupec Fontana v Terstu se pogodi z Ressel nom in naroči velik parobrod z Ressel-novim vertilom, pa nadzornik dela nove ladje se je podal v Ameriko, in iz Angležkega pismo prinese oznanilo, da ni časa narediti mašin, tam naročenih za oni novi parobrod. Naročili so po tem mašine na Stajarskem pri sv. Štefanu v fužinah barona Valdacci-ja, pa tačas še niso znali ravnati mašin v naših krajih tako izverstno, ko dan današnji. Dan za dnevom mini, mašin pa le ni od nikodar; Fontana, podpiravec Resselnove znajdbe, godernjati začenja, denar pomanjkava; drugi svetovavci in pomagavci v besedi se mu odpovejo, in novi parabrod — ni bil do-veršen!
Leta 1829 se poda Ressel v Pariz; tam so naredili po njegovem navodu nov parobrod z vertilom, in znajdba domača se je skazala izverstna v p tuj i deželi! Nekteri kupci se združijo in prosijo Ressel-na, naj jim dovoli, da bi v njegovem imenu nekoliko parobrodov naredili za kupčijo med francozko in angležko deželo; Ressel jim radovoljno privoli, pa poln veselja, da je on brodov-stvu novo dobo odperl, ni zapazil, da tisti kupci so ga ogoljufali. Ptujci so tedej vživali zasluge Ressel-nove znajdbe.
Ko se iz Pariza v Ter s t verne, se spet poprime začetega parobroda, pa v mašini se je nekaj zlomilo in kotel je počil, ko so mu pervikrat podkurjali; deželna vlada mu je tedaj na znanje dala,  naj se ne peča več s tem delom.
Leta 1840 se pripelje v Terst pervi parobrod z vertilom; Ressel je bil vesel viditi uspeh svoje iznajdbe; al močna žalost ga obide, ko pomisli, da svet ga ne spoznava za očeta in pervaka te znajdbe, — ko pomišljuje, da njegov trud mu je pridobil le skerbi in žalosti, drugim pa, celo inostranim, je prinesel plačilo in čast. Zarotil se je, da za naprej bo molčal in delal, pa ne vsakemu razodeval svojih misel.
Blaga duša! tvoja namera je bila le začasna. —
Bil je Ressel veselega duha, milega serca, in svojim znancom odkritoserčen prijatel; ljubil je ves svet: zavoljo tega mu ni bilo mogoče zamolčati, če je kaj iznajdel; imel je pa posebno bistroumno glavico za iznajdbe. Vsakemu je berž razodel kar je znajdel; nikjer ni hrepenel po dobičku, ker sebičnosti ni poznal, in to je vzrok, daje nepoznan živel in nepoznan umeri.
Ressel je iznajdel še mnogo drugih koristnih in važnih reči; nektere naj bodo tudi tukaj oznanjene:
Leta 1821 je dobil patent za iznajdbo, vsled ktere se kolesa, vretena i. t. d. ne ogloda vaj o prehitro, in da jih ni treba m a za t i ne z oljem ne s kakim drugim mazilom.
Leta 1826 so mu dali privilegij za iznajdbo nove barke, ktera se more proti tekoči vodi s pomočjo vode, peljati.
Mlin na sopar v Terstu je bil leta 1829 na Res-selnov svet sozidan.
Leta 1829 je patent prejel za iznajdbo priprave, s ktero se morejo barve iz rastlin izprešati in v kepe zgnesti, da se tako dalj časa varno shraniti morejo.
Leta 1842 je iznajdel tarkljo (prešo) z vertilom brez maternice, prešati olje in druge rastline. Cesarska kresija v Paznu ga je za to obdarovala in pohvalila.
Leta 1843 je iznajdel nov mlin na sapo, ki more mleti pri vetru vsake strani.
Leta 1851 je iznajdel nove staje ali lafete za štuke ali topove na ladijah, s kterimi se lože rajda s topovi, kakor pri navadnih stajah.
Leta 1852 je iznajdel parobrode z vertilom brez kor-mila (Steuerruder), to je, vertilo, ktero goni parobrod, se more rabiti tudi za kormilo.
Leta 1854 je iznajdel kemiško pripravo, & ktero se more les shranjati veliko let, brez skerbf, da bi ga červ jedel.
Pa kaj bi še dalje štel Ressel-nove iznajdbe! saj nam je skor vsako leto njegovega življenja prineslo drugo koristno in važno iznajdbo.
Iz tega se lahko vidi, da Ressel je bil mož izverstne bistroumnosti. V glasbi je bil mojster, sicer ne toliko praktičen, kakor teoretičen; kar se tiče zdravilstva, je večkrat rekel, da v njegovi družini ne poznajo zdravnika, ker on je družinina glava, tedaj tudi nje zdravnik. Iz tega se tudi lahko posname, da je Ressel živel srečno v zakonu.
Akoravno se je bil Ressel že postaral, je vendar vsaki dan svoje opravila pridno spolnoval. Nekteri so mu prigovarjali, naj se poda v pokoj, ker je že služil čez 40 let, — al na take prigovore je vselej odgovoril, da hoče svojo službo veselo opravljati do smerti, ker človek je vstvarjen za delo, ne pa za lenobo.
Njegovo zadnje delo je bilo na Stajarskem; tam je izbiral les za mornarske naprave. Na povratku iz Štajar-skega se ga loti legar (tifus) v Ljubljani, in on je tam umerlv ponoči 9. oktobra 1857.
Čudno! na Krajnskem je začel, in na Krajnskem je doveršil svojo službo.
Lahka mu žemljica bodi!
Kar se je že mnogo zasluženim možem prigodilo, se bo tudi rajnemu Jožefu Ressel-nu zgodilo: čast in slavo mu svet začenja skazovati, ko že v grobu počiva!
Slišali smo, da srenja hrudimska je uni dan kupila hišo, v kteri se je Ressel rodil, in da je namenila nad vratmi tajiste hiše tablico vzidati, na kteri se bo izrazilo rojstno leto in dan iznajdenika vertila za parobrode. Tudi v Terstu so mu namenili spominek postaviti, ker Ressel je v Terstu in okoli Tersta preživel večji del svojega življenja, in ker njegova iznajdba je primorskemu mestu naj koristneja. Spominka pa mu ne bo stavila srenja teržaška, marveč bodo se nabirali darovi za ta spominek. Cesar sami so podpisali 500 fl. Odbor se je tukaj snidel, ki te darove prejema od častiteljev napredovanja obertniškega in znanstvenega.