Št. 5. V Gorici, v soboto dne 11. januvarja 1902. IahaJ* trikrat »a teden r Šestih Isdanjih, in sioer: vsak torek, eetrtek in soboto, ^jutranje iz-danje opoldne, reierno izoUnje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogam* '.sr 3 »Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti pre-jemana ali 7 Gorioi na dom pogiljana: Vso leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 polleta . . .......6 , 60 , , , 3-30 fietrtleta -....'. .-. 8, 40. „ , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. *"'** NaroBnino sprejema upravništvo 7 Gosposki ulici §tv. 11 v Gorici v cGoriški Tiskarni« A. Gabršdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naroSnin« se ne oziramo^ - Oglati In poslanice se raadriijofo- petit-vrstab, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-kiat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vefcje c*rke po prostoru. Naročnino ht oglase Je plaJatl loco Gorica. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrifi. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici gt. 11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pogiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC« . . izhaja neodvisno od «Soce» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-60. «SoeL» in cprimoreo. se prodajata v Gorici v to-bakarm Scnvvarz - Šolski ulici in Jellersita v Nunski uiici;.— v Trsta v tobakarni Lavren5i5na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno tedanje.) Pred šestimi leti in dandanašnji. Pred šestimi leti so sodili goriški Slovenci, da pošljejo v deželni zbor desetorico, katera bo, četudi ne v vsakem posameznem članu, vendar skupaj vzeta, taka, da bo mogla doseči to, kar najnujneje potrebujemo, da moremo nastopati polagoma jednakopravno z Lahi na sploh v deželi, da bo mogoče v deželnem zboru našim poslancem spravljati na razpravljanje vse naše potrebe in težnje tako, kakor pritiče svobodnim državljanom, da bo deželni zbor res to, kur mora biti, ter da se končno pokažejo na vse strani — vspehi. Bilo je na razpolaganje tudi dobre volje tako, da je ljudstvo mislilo, da po onih poslancih prične končno velika akcija, katera stori Slovenca jednako-pravnega Lahu. Goriški Slovenci so dihali v nekem novem navdušenju, da se spremeni politiški položaj v deželi popolnoma ali pa vsaj izdatno obrne v prilog njim. Kaj pa se je zgodilo namesto tega, no bomo ponavljali, ker je predobro znano. Abstinenca ni prinesla pričakovanega vspeha, največ zbog nerodnosti dr. Gregorčiča nasproti vladi in Lahom, kateri nerodnosti se i« x**ttruasim .HU »oboedioutia canonica«, ko je prišel kardinal Missia v deželo. »Narodno vodstvo« 'p bilo korenito zavozilo, in končno je »ljubljencu naroda« stopil še kardinal za vrat, tako, da so bili politiški računi goriških Slovencev docela prečrtani. Sledilo je mrmranje med ljudstvom, »oboedientia canonica« je pognala don Antonia dr. Pajerju v jarem — in vse navdušenje za sveto slovensko stvar, za pravice našega, jezika, za našo veljavo, je šlo rakom žvižgat, pri večini poslancev bivšega deželnega zbora. Vse drugo je znano.... Lani smo se zopet pripravljali na deželnozborske volitve, ali to pot na dvojni način. — Narodno • napredna stranka je hotela poslati v deželni zbor v vsi desetorici može, prave zastopnike našega ljudstva, ki bi imeli nalog, zastaviti vse svoje moči v korist našega IZDAJALEC. Ruski spisal A. Marlinskij (A. A. Bestužev) Poslovenil J. J. K—g—j. A ti si videl, kako sem se maščeval radi kovarstva! Samo po maščevanju hrepenim... drugega čuta nimam več; iz srca sem že iztrgal trn je vi venec ljubezni. Prisezam pa pred vsemi, da mi je še sedaj drago, kar mi je bilo sveto, — Helena bode živa ali mrtva v mojem objemu. Hočem se nasmejati njenim mukam, ker je prezrla moje; hočem, da nikdar ne izbriše s svojimi solzami krvi svojega ljubimca. Imenuj to otročarijo, trmo, razdraženost malenkostnega samoljubja in čestihlepnosti; po-smehuj se temu, kolikor hočeš, a ona bode moja. To je moj cilj, to je moja želja ... kajti, ni li boljše poslušati svoje volje, kakor večno se pokoriti tuji? A brata... zlodjeva brata... si li slišal moj odgovor na njegovo pismo, katero mi je nedavno poslal na puščici! Izpustim ti kri, sem mu odgovoril, — da raztržem zadnje vezi, ki naju družijo, a mene tlačijo; s pepelom požara z asu jem Perejaslavlj, kateri me je zavrgel — ako mi je pa usojeno, da poginem, tedaj potegnem tudi sovražnike s seboj v brezno...!« »Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. prebivalstva, z vstrajnostjo in eneržijo nam priboriti končno jednakoveljavnost z Lahi, odpraviti iz deželne hiše tisto dvojno mero, katero drži v rokah dr. Pajer, in prisiliti deželni zbor in odbor, da se pečata z našimi gospodarskimi potrebami tako, kakor mi hočemo. Klerikalna stranka pa se je pripravljala na te volitve v znamenju križa in uda-nosti Pajerju. Bojevala se je za to, da so prišli v deželni zbor in odbor ljudje, ki so izbrisali že zdavnaj iz svojega programa vsak boj za jednakoveljavnost goriških Slovencev ter se slepo udali vladi in Lahom pod patronanco kardinala, ki je orodje proslulega primorskega vladnega sistema Zanimanje za volitve je bilo torej deljeno. Naša stranka je držala visoko bojni prapor za jednakoveljavnost, klerikalna pa je le gonila ljudstvo v laški jarem. Naši pristaši so še vedno navdušeni za naše svete vzore, za pravice našega jezika in naroda, klerikalci pa so zmedeni ter sledijo slepo za črno suknjo v lastno pogubljenje. Klerikalcem torej ni mar za naše sveto pravice, ampak Giii so zadovoljni s pravicami, kakor jih jim Lahi odmerjajo. Po črnih politikih zapeljani ljudje niti no pojmijo danes, kako veliko škodo v vsakem pogledu SO Storili SiOVor,««™, •,, *«»-•«' in- samim sebi, ko so volili klerikalne poslance v deželni zbor. Ta škoda < se danes še ne d& preceniti, ali pride Čas, ko se bo dala, in takrat se bo marsi-kedo lase pulil, češ, kako sem mogel biti tako nespameten, da sem volil namesto mož hlapce za poslance — Deljeno je bilo, kakor ročeno, zanimanje za volitve, ali keaor bi sodil po klerikalni večini v deželnem zboru, da ona kaže, da večina ljudstva je obupala ter se slepo udala nasprotniku, ta bi se kruto varal. Črnuhom se je res posrečilo, oslepariti ljudstvo za več mandatov, ali kdor je čul takrat prave, neodvisne in samostojno misleče ljudi ter mladino, naš up, ta je vskliknil: Osleparili so jih nekaj, drugi pa stopajo dalje po poti, ki vede na boj za jednakoveljavnost Slovenca z Lahom v na: ? deželi. Ta boj pa vodi le narodno- napredna stranka, katera je torej prava zastopnica našega ljudstva. Pred šestimi leti so bili dr. Gregorčiču se mar naši vzori in naše svete pravice, dandanašnji pa mu tega ni več Mar, temveč stranka njegova je zadovoljna s kapitulacijo pred Pajerjem in z brezpogojno pokorščino kardinalu, kateri je v naših narodnih težnjah prav tak, kakor dr. Pajer. — Za tako nazadovanje v kratki dobi šestih let med goriškimi Slovenci gre * zasluga«, kakor dokazano in obče znano, dr. Gregorčiču in ajegovi bandi, katero bomo videli šes, let na krmilu. Ali teh Šest suhih let klerikalne strahovlade skonča tako, da se odpro ljudstvu oči ter da se ze-dirimo zopet, izven nuncev in njih pri-moranih privržencev, pod praporom bo« za naše svete, sedaj toliko tep-taie pravice, teptane od drugorodnih nasprotnikov in, žal, tudi od sinov na-šeja lastnega naroda. — Poštena opo-z ic i j a opravi marsikaj___ Kmalu je objel spanec Lisovskega in Vladimirja. A strašne sanje so vznemirjale njegovo težko spanje. Vedno mirnejše je tekla z jezo razgreta kri... razburjenost ga je popustila in jutranji vetrič je s hladom opihljal njegova Čuvstva. A čuj, dozdeva se Vladimirju, da sliši šum korakov; nekdo, priklo-nivši se k njemu, šepeče mu na uho: »Vladimir!«... in on s trepetom, na pol v spanju, sega po samokresu in, naslonivši se na roko, srpo gleda na prišleca: pred njim stoji mlad kozak v mesečnem svitu;... neodločno snemlje svojo kučmo, in dolgi lasje se vsujejo po plečih; zasopljeni znani glas ponavlja: >Vladimir!« To je — Helena! Ne čudi se, Vladimir, je dejala, — da sem odvrgla dekliško plašljivost in sramežljivost ter prišla k tebi skozi vse nevarnosti. Dolgo sem te ljubila, kakor brata, — in sedaj ljubim tvojega brata bolj nego sebe, zato pa tudi strmim nad tvojo nepričakovano premembo; muči me misel, da sem tega jaz kriva; zato se ne bojim nobene drznosti, nobene žrtve, da le rešim svojo domovino, tvojo slavo, tvojo dušo. Torej, Vladimir! Jaz hočem biti tvoja, poskusim te osrečiti, naučim se te ljubiti, — a bodi dostojen moje ljubezni in spoštovanja vseh: zapusti to gnezdo izdajalcev; tvoj vzgled potegne za seboj tisoče ruukih odpadnikov, tvoja hrabrost reši Pereja- ikalni škandal v det zboru. (Konec.) Berbuc: Glede volitve Emesta Klavirja je dr. Tuma navajal različne razloge, »ilRitf m se ta voiuev moram uvreu. &»i„ pripoznava, da se je volitev vršila pravilno, da ni ugovora s tega stališča proti tej vo-litvi, kakor tudi mora pripoznavati, da ni z nobenega pravnega stališča razloga proti verifikaciji te volitve. Dr. Tuma pravi med drugim, da Ernest Klavžar je bil voljen vsled pritiska duhovščine, katera je volilcem govorila na vest, da mora tega človeka voliti, ker je čist značaj. Jaz bi vprašal dr. Turno, ali ima zato dokaze? Kajti eno stvar trditi in dokazati, to je različno. Gospodje od njegove stranke so tudi trdili in ovadili sodišču Ernesta Klavžarja, da je to in to izneveri!, ali sodišče je spoznalo; da ni povoda proti njemu postopati. Ovajati denuncirati je lahko, ali dokazati je težko. In če se tega stališča držimo, potem pridemo jutri jeden ali drugi nas na zatožno klop in tako iz te zbornice. Sicer pa ne vem, zakaj ravno dr. Tuma se tako protivi proti Klavžarjevi volitvi. Kaj je njemu naredil Ernest Klavžar? Saj ni nje- slavlj, tvoje spreobrnenje poravna trenutno izdajalstvo. Sam Bog odpusti skesanemu grešniku, in blagoslov na zemlji ter zveličanje v nebesih — te čaka. Brat ti odstopi vse, kar hočeš; jaz — vse, kar morem... Za nagrado, za milost te pa prosim: povrni se! Usmili se mojih solz... usliši mojo ponižno prošnjo! Ne, angeljček! — zakričal je ganjeni Vladimir: — jaz ne prodajam ne dobrih, ne s'abih svojih del: ti ostaneš Miha] lova no vesta — jaz sem pa zopet domovine sin! Helena, ti si me premagala — pojdiva! Nakrat je pretresel njegovo srce glas trobente v taboru — in Vladimir se je zbudil! Lisovskij je že stal pred njim v oklepju in ga budil. Čas je, Sitckij, čas! — je dejal: — že se žari in vse je že pripravljeno, ti povedeš kozake na pristop Od jezera, jaz napadem od Trubeža ... steno za-palimo, in mesto bo naše! Ali so bile to sanje ? — vzkliknil je, oziraje se, od sna zaslepljeni Vladimir. — Sanje, zlobne sanje! — Tako je vse dobro, vse lepo na svetu — le bajka, le prazen sen; samo v sanjah so vneti ljudje za vzvišeno in plemenito. Naj me vleče usoda v hudobijo — jaz jo še prehitim, čim težji mi bode vrnitev, tem neusmiljenejši bodem! Na konje, naprej! gorje obleganoam! gove stranke, naj ga pusti pri miru. Kar se pa tiče Klavžarjeve časti, jaz mislim, ako bi hoteli biti strogi, bi se lahko o tem in onern poslancu govorilo, ali je res tako cist, da bi se na njem ničesar ne dobilo, in da bi se ga s tako strogim postopanjem ne izbacnilo iz te zbornice. Jaz mislim, da marsikdo iz te zbornice je že sedel na zatožni klopi. Jaz vem, da so gospodje bili tudi iz službe izključeni radi kaznjivega dejanja. (Štrekelj: Pa ne zaradi defravdanstva!) Pustite zdaj mene govoriti. Potem imate Vi besedo. Ce se napada poštenost kakega človeka, mislim, da je dolžnost vsakega poslanca, da ga brani. Kar je dr. Tuma tukaj navedel proti volitvi Ernesta Klavžarja, se mora priznati, da niso utemeljeni ti razlogi proti volitvi. Zakonita je volitev vsekako, in ako se volitev Ernesta Klavžarja ovrže, se res postopa nezakonito. Dr. Tuma: Profesor Borbuč zahteva dokaze, Dokazi leže v arhivu deželnega odbora. — (Tu omenja znana defravdanstva v cestnem odboru in v deželnem uradu.) Ko se je temu na sled prišlo, je Ernest Klavžar potrdil, d« je faktično on defravdiral in se je obvezal odplačevati v obrokih po 20 gld. na mesec, A^o prof. Berbuč zehteva še drugih dokazov, so mu na razpolago, ali dovolj je dokaz, da je mož defravdant prod obličjem deželnega odbora. In zato je naša dolžnost, da varujemo čast te zbornice ter «« jtK»r«lirm> IZVUlitrt! Enu.tft tfl««»f>»a«» Vn* se tiče onega, ki je bil na zatožni klopi, gospodje, to sem bil jaz in morebiti pridem v boju za nap;edno misel še v ječo, ako kbga do tega dovede njegovo versko prepričanje. Ali svoje svobodno prepričanje vzdržujem kljub slabim nasledkom, kakor sera ga kazal takrat, ko sem bil 18 let star. Takrat se nisem bal inšpektorjev in sem se izrazil, da želimo prosto državo in to svobodo želim tudi danes in se bom bojeval za njo, dokler bom gibal. Jaz sem ponosen, da sem sedel na zatožni klopi, in kdor c\ta zgodovino iste, vidi le, da sem neupogljiv. To je moj odgovor, da bodo gospodje vedeli, zakaj sem sedel na zatožni klopi. Gg. odvetniki, ki sede tukaj, poznajo zgodovino moje tožbe in oni lahko spričajo, da ne pade od nje niti senca na me. Berbuč: Jaz sem od dr. Turne zahteval dokaze gledč tega, da je bila volitev pod pritiskom duhovščine ter da je duhov- Jedva se je danilo. Tolpe so odrinile molče, ne da bi streljale — a usodepolni »streljaj«! z nasipa je bil smrtna zarota za mnoge. Kakor v travi skrite temnopisane kače, odprli so topi svoje žrelo, nebo je vzplamenelo in smrtna toča je začela z žvižgom padati med vrste. — Naglo, naglo, — zado-nelo je povsod... hitro na rov, podtakni ogenj, ruj in sekaj kolišče! Poljaki so vdrli naprej po smugavni!ni, katerega so vrgli v rov; a karteče na steni niso molčale, jadra so obračala vr to napa-dovalcev, in voda je požirala ranjence. Tolpa se je ustavila. Naprej, za menoj! zakričal je Vladimir, pritisnil si čalado na čelo in se zaletel na drugi breg. S krikom in vikom so se vsuli za njim kozakL a on je že pred vsemi, s sabljo v zobeh, s samokresom v roki, na lestvicah---- Otresaje s sebe kamnje in puščice, se je prejel že za rob in stopil na steno. Stoj! — zagromelo mu je nasproti. — Topov strel je razsvetli borilca, s katerim je trčil skupaj — a kaj je to? Nad njim je bliščala Mihajlova sablja. Grozen prizor! Bleda od srda sta se spogledala in zmračilo se je vse.... Nehote sta zatrepetala oba. On je izdajalec — bila je prva misel; a on je tvoj brat, bilo je prvo Mihajlo vo čuvstvo, in sablja v roki mu je upala* T« je šCina res pritiskala na volilce tako, da so morali voliti Ernesta Elavžarja. Teh pa nima. Zato pa je šel na druge dokaze, katerih nisem zahteval (smeh med občinstvom), namreč na 230 gld., katere pravi, da je Ekvžar po-neveril deželnemu odboru in tisto svoto pri cestnem odboru goriške okolice. Te podatke so dali gospodje sodniji črez in sodnija je o tem tudi sodila. Mogoče, da je Elavžar v svojih mladih letih kaj zgrešil. Jaz mislim pa, da zaradi tega, če je človek v mladih letih kaj zgrešil, zaradi tega ne bi ga bilo treba obsoditi. Jaz niaem navajal, da je dr. Turna sedel na zatožni ki pi, da bi ga očrnil. Vsakemu se to lahko pripeti, a zaradi tega mu ni treba poštenja odrekati. — Sicer pa predlagam, da se volitev Ernesta Elavžarja in dr. Gregorčiča potrdi. Grča: Temu, kar se je tu govorilo, dostavljata le še, da je lansko leto dež. zbor govoril o osebi, o Kateri se danes tukaj govori. Omenjam, da dež. zbor mu je priznal pridnost, znanje in delovanje in mu je za to tudi nekako nagrado priznal, ker mu je pokojnino povišal. Deželni zbor je že lani izgovoril besedo, da ga je priznal moža, kateremu je dal nagrado. Bilo bi to ravno nasprotno, al-o bi se ga sedaj izključilo izmed deželnih poslancev zaradi nekaterih govoric o njeni, katere niso dokazane ali vsaj niso take, da bi sodnija mogla o njih sklepati in govoriti, ker smo slišali danes, da je sodnija sama oziroma državni pravdnik ustavil preiskavo. Dalje moram tu opomniti, da bi mi krivico delali volilcera, ako ne potrdimo izvolitve Ernesta Elavžarja. Volilci imajo pravico dati, komur hočejo svoj glas, in tako so se odločili tolminski volilci, da je bil izvoljen Ernest Klavžar, kakor je sam dr. T uma priznal. Ako bi to volitev ovrgli, bi bilo to žaljenje za volilce, ki so volili po svoji vesti. Po vsem svetu je znano, da je agitacija. Ako je na eni strani, je tudi na dragi. In ne samo v Evropi, tudi po drugih delih sveta so agitacije. Pri agitaciji pa ni bilo nič takega, kar bi volitev delalo neveljavno; vsaj ni nič znanega in nič ni navedeno takih dejanj ne pritiskov, ki bi volitev storili neveljavno. Zato podpiram predlog, da se poslanca za tolminski okraj potrdita. S t r e k e 1 j: Javnost je obtožila Ern. Elavžarja, in radi tega, ker se Ernest Klavžar proti tej javnosti m so opravičil, procuagam, da se njegova volitev ne odobri. Grča: Jaz odgovarjam samo par besed na to, kar je predgovornik omenjal, da je Elavžarja javnost obsodila. Jaz mislim, da največja javnost, da prava javnost, ki ima o njem govoriti, so njegovi volilci, in volilci . so mu dali svoje glasove. Prava javnost ga torej ni obsodila; kajti volilci so mu dali svoje glasove, da bo poslanec. Torej ga niso obsodili, ampak pohvalili. Tu imate sedaj katoliška-branitelja prof. Berbuča in Grčo, ki sta se tako goi "e borila za krščenega sleparja ter skušala brisati z njega tako jezuitsko-»kunštno*, kakor znajo klerikalci, madeže, kateri so neizbrisljivi. Pokazala sta se nam moža v pravi luči in po teh govorih moremo soditi, koliko sta vredna. — Berbuč je bil vrhutega še toliko »kunšten*, da je hotel dokaze za reči, ki so sploh znane v deželi, torej tudi njemu. Eako naj imenujemo tako vprašanje?! C. kr. profesor in katoliški župnik javna branitelja sleparja na tako važnem torišču javnosti, kakor je deželni zbor, to je tudi špecijaliteta iz dežele neverjetnosti i Dopisi. Dunaj, mesca decembra. (Poročilo o 13. občnem zboru podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaj i.) — Letošnji občni zbor tega društva se je odlikoval s tem, da je bil izredno dobro obiskan. To dokazuje, koliko važnosti pripisujejo na Dunaji bivajoči Slovenci terau_društvu. Po pozdravu g. predsednika Pukla sta poročala g. tajnik dr. tidfc in blagajnik g. dr. Seshun o delovanji društva v minolem letu. Dr. Vidic je povdarjal, da je društvo napredovalo, da je podpiralo več revnih dijakov kot preteklo leto, da je pa nazadovalo v tem, da je prejelo manj podpor kot preteklo leto, glavnica pa se je izvaij-redno pomnožila. Pristopil je društvu kft ustanovnik znani slovenski tržaški mecen g. Fran Kalister s 5000 E z izrecnim določilom, da se ta svota naloži kot glavnica, ter da se porabijo vsako leto samo obresti. SI. d«ž. i zbor kranjski je ludi letos društvu darotal j 400 E! Kot ustanovnik je društvu pristopil g. Janez Mlakar, hišni posvetnik na Dusaji s 100 E. Obroke pa so za društveno glavnico (ustanovnino) plačali g. dvorni svetlik in državni poslanec dr. Fr. Ploj, ces. svetjtik Ivan Murnik in g. nadrevident Ivan Luser. Med nabiralci se je odlikoval g. drž. poslaiec Viljem Pfeifer, ki že deseto leto nabira sirila za društvo. Za društvo sta tudi nabirtla g. državni poslanec Ivan Plantan in dr. tu. Volčič, c. kr. sodni tajnik v Novem Mesta. Število slovenskih posojilnic, ki so leos društvu poslale darila, se je pomnožilo, m čelu teh pa stoji hranilno in posojilno društn v Ptuju s 1350 K. Odbor je prodal 3 delni« .Narodnega doma" v Novem Mestu ,Gla^ beni Matici* istotam za primerno ugodni gajniku g. dr. Seshunu enoglasno zahvalo. Predsednik g. Pukl poroča o enoglasnem od-borovem sklepu, da se g. Fran Kalister za velikodušno darilo in gosp. državni poslanec Viljem Pfeifer za to, da že nabira deseto leto darilo za društvo, imenujeta častnima udoma, to bodi zasluženima možema v zahvalo društva in podpirancev, drugim pa v posnemanje. Zbor je temu predlogu navdušeno pritrdil. Posebno zahvalo je zbor izrekel slovenskemu časnikarstvu, osobito: »Slovenskemu Narodu', .Slovencu*, .Edinosti", »Soči*, .Gorici*, .Novicam', .Dolenjskim Novicam*, .Domovini*, »Sudsteirische Presse*, .Ljubljanskemu Zvonu" i. dr. Tem je pripisovati, da s svojimi noticami o društvu mnogo pripomorejo, da zanimanje in darežijivost za to društvo pri obilnih narodnih davkih ni ugasnila. V odbor so bili izvoljeni nasledni gospodje: Predsednik: Dr. Jakob Pukl, c. kr. nadporočnik v ev., sodni tolmač bolg., hrv., srb., slov. jezika, posestnik itd. Podpredsednik L: Dr. Friderik Ploj, vitez Fr. Jož. reda, c. kr. dvorni svetnik, drž. poslanec, itd. Podpredsednik H.: Dr. Frančišek Simonič, c. kr. kustos v vseučiliški knjižnici; Blagajnik I.: Dr. El. Seshun, dvorni in sod. odvetnik (I. Singerstrasse 7.). Blagajnik H: Dr. Janko Babnik, c. kr. tajnik v justič. ministrstvu. Tajnik L: Dr. Fran Vidic, c. kr, urednik drž. zakonika. Tajnik II.: Dr. Teodor Stegti, c. kr. pristav v justičnem ministrstvu. Odborniki: Monsignor Frančišek Jančar, pa-peški častni kamornik, župnik nerošk. vitez, reda; Ivan Luzar, nadrevident juž. železnice; Žiga Sežun, c. kr. kontrolor v blagajnici državnik dolgov. Pregledovale!: Dr. Anton Primožič, c. kr. profesor, pridjan ministrstvu za uk in bogočastje, dr. Josip Mantuani, c. kr, amanuensis v dvorni knjižnici, profesor glasbe, itd., Bogdan Trnovec, c. kr. sodni nadsvetnik pri c. kr. najvišjem in kasacijskero sodišču. Odbornikov! namestniki: Dr. Vladimir Glo-bočnik plem. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik, dr. Matija Murko, docent na vseučilišču, uradnik v ministrstvu za vnanje st": ., učit, ruščine na uCiliSču za vzhodne jezike, itd., dr. Anton Povšič, c, kr. tajnik pri najvišjem kupnino. Iz poročila g. blagajnika dr. Seshun** ur. iUU01l ruvsu;t u, M. iajum ^ MMJ ,„,„,„ je povzeti: društvena glavnica se je letos. jn kasacijskem sodišču. Pregledovalcev na-pomnožila za 5180 E, tako da znaša letos j mestniki: Alojzij Eremžar, magistralni svetnik «*oo* v mm „ .,„„ni„*na „ia™;™ ,-p lfttnl „ pok-i Alojzij Karte, cL kr.pošjij jpristav, 16.836 E 44 v, razpoložne glavnice je leta t««. T, pttSptfVKI Teftnm udov podpornikov in dobrotnikov so to leto znašali 3867 E 19 v, obresti pa 720 E 90 v, vrnjene podpore 70 K, skupaj znaša razpo-ložna glavnica 6846 E 75 v. Iz te svote se se pokrili stroški: a) podpore 4363 E b) upravni stroški 205 E 6 v, c) pristojbini in provizije poštne hranilnice 7 E 75 v skupaj 4565 E 81 v, tako da je ostalo rm položnine 2268 E 99 v. Društveno premoženj znaša ob sklepu letnega računa 19.105 E 63 jj Podpirancev je bilo 77 in sicer: 38 juristoi 8 medicincev, 4 tehniki, 2 agronoma, 1 akl demični slikar, 1 akademični kipar, 1 sluši telj eksportne akademije, 1 tehnolog. Po d želah je bilo: iz Eranjske 48, iz Štajerske 1 iz Pri morja 8, iz Eoroške 3. V imenu, pr glednikov poroča g. sodni nadsvetnik Ivi Trnovec, da so gosp. pregledovalci spise društveno blagajno našli v uzornem redu. izvenredni trud izreče zbor društvenemu bi moj sovražnik — šinilo je Vladimirju v glavo, in samokresov strel je prehitel omahujočo sabljo. Toda tudi on, prodrt 2 dvema sulicama, zgrudil se je na truplo z njegovo roko umorjenega brata. Izdajstvo! Zmaga! — zagromelo je od Trubeža, in potem so doneli klici ropanja in. nasilja po zraku. Po noči sta bredla dva Poljaka po steni in plenila trupla: ustavila sta se pri jednem, da bi mu slekla dragoceno špansko košuljo. Med tem se je mučil Sitckij ves dan in popolnem onemogel, Čas ga je izmučil. Pekoče solnce je žgalo njegove rane, žeja njegovo grlo: žuželke so pile njegovo kri, a on ni mogel ne s klicanjem, ne pregibanjem olehčati svojega trpljenja. Kri, ki mu je odtekla skozi rane is srca, naredila je v njem prostor v§sti. »Hudodelnik«, je dejal, ^žrtvoval si vse svoji temi — kaj pa sedaj ? Le muči sni To je še lehko plačilo za večno trpljenje na onem svetu. A!i sliši« krik? — z njim opevajo tebe s proklinjanjem. Mnogo stoletij proteče, predno izgine spomin izdajalca, zaznamovan s sramoto«. Med tem se je borilo strašne trpljenje s smrtnim potom — in strašni trenutek, katerega si je želel in se ga bal Vladimir, se je približal. Čuti so se mešali in prenehavali, tešek vzdihi j aj mu je hotel kakor raztrgati srce... . hc* Kontrolor postne nra- To je on, rekel je Poljak svojenl tovarišu, gledaje pri mesečnem svitu! obličje umirajočemu. — To je Sitckl Bi ga li ne pokopali častno, Kaziniif on je bil hraber mladenič; naš Lisci skij ga je cenil. * Cenil? Se li more ceniti izdajale Ako se časti ljudi radi jedne predrzne je potem pač vse jedno, ako se u. na vislicah z razbojniki! Ne: vri naj ga raztržejo. Zemlja ne sprej onega, kateri jo je izdal! Potegniva z njega poljski kuriš — ker sicer omadežuje poljsko oblr-' Nžj, Jan, jaz se za nič ne dota! z bratsko krvjo oškropljene obleki O, ne omenjaj! Ta hudodelr ustrelil svojega brata... a telo nj neveste so našli sedaj v reki. Š< utopila od strahu ali gorja, ali utopili drugi —- se ne ve; „ vsaj srečna, da ne vidi konca sv movine... Glej, tu leži pa njegov jat. Pomagaj mi, Kazimir, da potegni to telo iz-pod Kajna Zavidam i smrti za domovino, in častno bodi pokopati hrabrega od hrabrih! Kakor trobenta sodnega drifre-budil je ta razgovor Vladimirj a. trepetom je odprl oči, zatekle s kri — in prvo, kar je zagledal, je biloldo, preteče obličje ubitega brata, natega prsih je ležal on.... Pri tem pfedu »o otemuele izdajalce ve oči. ! ložei nilnice. 'j Iz ŠmarJj. — Opozorjen na neke »Utrinke* v »Gorici* in »Pr. Listu*, zdi se mi potrebno pojasniti, da je utrinkar mislil na Šmarije, ker edino tu je propadla napredna stranka za en glas. Zakaj je propadla, ni treba pojasnila, ker to že vsakdo ve. Jaz sem bil naprošen, da sem pomagal pisati pri volitvi zaupnih mož, bil sem torej cel ča3 volitve v volilni hiši. Glede moje osebe je torej utrinkar utrnil prvo laž. Drugo a še večjo je utrnil, če je mislil mojega g. tovariša, kajti on je pa tako krepek, da lahko dviga cel dan ne 9 fantov, pač pa po novi meri 9 kg težek pikon. — Pač vse na podlagi 8. zapovedi božje, da se le doseže namen in očrni par mu neljubih oseb. — Ne bo nič! Na ostale dopise v »Gorici* in »Prim. Listu* rečem pa: »Bog daj norcem pamet !* Janko Kavs, nadnčitelj. Kopriva, dne 6. januvarja 1902. — Dne 22. decembra preteklega leta je prečital gosp. kaplan Colja na propovednici dopis v »Soči* št. 147. od 19. decembra; ker pa ni imel gradiva za ugovarjanje na dopis sam, se je poprijel seveda dopisnikov, očitaje jim med drugim, da rabijo orožniške izraze, da je nekateri med istimi, ki je prodajal sukno in fačole v štaeunah itd. Beseda »požgačkaU* mu nič kaj posebno ne ugaja, ali vedite, g. Colja, da Vas boderoo še večkrat požgačkaU, pa bolj občutljivo, kakor sedaj, ker imamo še mnogo žgačijivega za Vas, Rekli Ste tudi, da ako se oglasi samo 5 Koprivcev pri Vas in da žele Vaš odhod iz Ecprive, da jo koj poberete. Odgovorimo Vam na to, da mi Vas nismo in Vas ne pehamo proč, ker v tem slučaju se jih bi oglasilo nekaj večje število, saj ko boste vedeli za boljšo službo, ne boste vprašali nobenega Koprivca, ali mu je drago, da pojdete od nas, kakor mislijo Vaši pristaši, šli boste, saj nasprotno ne moremo zahtevati od Vas, ker vsak mora skrbeti za se. — Želimo Vam, da bi Vam bila usoda mila za kakšno službo bolj blizu — Ljubljane! . Tisti pa, ki je svoj čas sukno meril, se svojega tedanjega kakor tudi poznejšega poklica nič ne sramuje, in ni obleke svojega stanu nikdar grajal, Vi pa, v pričo nekih deklet, svoj duhovniški znak, ko Ste se za ovratnik prijeli ter rekli: ,da bi le tega hudiča ne imel". — Ali Vas kaj žgačka to, gosp. Pepi? Kakšen krščanski vtis je napravilo to čitanje »Soče* na propovednici, si lahko mislite, dragi g. urednik, ko Vam povemo, da so nekateri iz cerkve grede z ubojstvom žugali dotičnemu dopisniku, seveda vse to iz dobrega krščanskega prepričanja; nekateri pa so se smejali, češ, sedaj pa bodemo imeli v cerkvi čitalnico, samo dejstvo, da je priž-nica premajhna, jim je delalo preglavice, ker ni na nji prostora za čitalniško upravo. Seveda oni krščanskega prepričanja dobe za to plačilo na kompetentnem mestu. Za danes naj zadostuje, ker pa oni, kakor tudi Vi, g. kaplan, radi kaj pošegetamo, mogoče da se še kedaj požgačkamo, tako bo vsaj kaj smeha, in smeh je vendar bolji kakor jok. DomaČe in razne novice. Burilo naročnikom, — Zadnji številki »Soče« smo bili priložili le nekaterim naročnikom »Eažipot*, in sicer radi ovir od strani knjigoveza. — Današnji številki pa smo pridjali še ostalim naročnikom. Toliko v blagohotno uvaževanje, da ne bode nepotrebnih reklamacij. —- »E a ž i p o t* in koledar za leto 1902. dobe lahko še vsi novi naročniki. Dr. Treo je vložil na državno sodnijo rekurz proti nepotrditvi poslancem v deželnem zboru. O stvari smo v zadnji številki obširneje govorili. Dr. Abram v pokoju. — »Narodno-napredna* stranka je imela že dve leti pred očmi dejstvo, da dr. Abram ne bo več izvoljen v deželni zbor ter da ne bo tudi več deželni odbornik. Eako tesno pa je vezan s tem mestom skozi dolgo vrsto let, je pač znano vsakomur. Ear izpustiti ga, bi bilo naravnost okrutno. Zato se je v dveb letih cesto razpravljala misel, da bi mu dal dež. zbor častno pokojnino v znesku dosedanje odborniške plače. To ve i dr. Abram in vedo italijanski veljaki, s katerimi se je o tem govorilo. — Jeden voditeljev na laški strani je bil za tak čin tako vnet, da je rekel: .Ako Slnvonri nfi stavite zboru takega predloga.... ga stavimo mi Italijani. Tiče pa vam!« Dr. Gregorčič se je vrinil v deželni odbor največ pod krinko, da hoče držati mesto dr. Abramu, ki bi utegnil biti izvoljen ob nadomestni volitvi na mesto Treotovo. Eo je pa bil enkrat izvoljen, ni več mislil na odstop v korist dr. Abramu. Zato mu je prišla kakor nalašč misel o častni pokojnini. Predlagal jo je, in bila je sprejeta. Dr. Abram bo torej užival do smrti pač zasluženo pokojnino. Vsak delavec je vreden plačila! Ako je pa dr. Abram v pokoju in dobiva častno letno pokojnino, — je za deželni zbor postal mrtev. Niti kandidovati ne more več. Dr. Gregorčič dobro pozna lojalnost in korektnost Abramovo — in z veseljem ga je potisnil v pokoj ter se ga znebil na lep način z vratu. Lisjak pa je ta don Antonio Gredolzig! V takih osebnih spletkarijah je junak, da mu ga ni para. Čast komur čast! Ples ženskega lit moškega zbora pevskega In glasbenega društva se bode vršil, kakor že omenjeno, dne 15. t. m. v Dreherjevih prostorih točno ob 9. uri zvečer. Z razpošiljanjem vabil se je pričelo te dni; kdor vabila po pomoti ni dobil, naj se blagovoli oglasiti pri društvenem odboru. Vhod v dvorano je iz telovadnega trga. Vstopnina na ples; za gospode 2 K, dame so vstopnine proste. Društven odbor pričakuje mno-gobrojno udeležbo in to tembolj, ker je ta ples prvi, ki ga priredi naše najmlajše društvo. Sijajni ples »Slovenskega bralnega in podpornega društva* v Gorici se bode vršil dne 2. febr. v dvorani »Slov. Čitalnice*. Svirala bode vojaška godba 12 mož. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vabila se prično razpošiljati v kratkem. Zaboden. — Poročajo nam: Na dan Sv. Treh Eraljev je zaklal Vovk Alojzij od Lisjakov pri Šmarjah, star 22 let, Jožefa Ma-kovca, fanta iz Vrtove pri Šmarjah. Zabodel ga je z nožem tako nevarno, da je omenjeni v teku 4 minut izdihnil. Tovariša njega je tudi smrtno ranil, ne vš se, če okreva še kedaj. Eakor se sliši, je stvar taka-le: Vovk bi rad imel neko dekle iz Vrtovč, katera ga jo rada imela, rajše nego od starišev name- njenega. Te razmere pa je dobro poznal bral umorjenega, zato je bil istega dnč okolo 7. zvečer posvaril z besedami: »Lojze, ogni se domov ali kam drugam, kajti, če pride ljubi one deklice, se zna kaj neugodnega pripetiti.* Stvar se je godila v krčmi pri Vrtovčih. Ker se pa Vovk ni hotel ogniti, so. ga nekateri potisnili skozi vrata ter pričeli zopet kvartati; čez par minut pridivja Vovk v sobo ter zakolje brata od onega, kojf ga je prej svaril; sto priliko zada še smrtne rane tovarišu omenjenega. Nato s smehom odda morilni nož: .Sedaj ga ne bom rabil več!* Morilec je divjaškega temperamenta. Da bi se ga na kak način spreobrnilo, sprejelo ga je svoječasno bralno društvo med ude — na lastno in prošnjo drugih vašča-nov. Ker pa je dotičnik bil v sramoto društvu, se ga je pred 2 meseci izbacnilo, posebno tudi radi tega, ker je hodil v društvo med službo božjo igrat. Toliko, da bo vedel tudi nune. Morilec se je sam ovadil oblasti. .Lega nazlontle* je nakupila zemljišče grofa Paceta pri kolodvoru proti Oglejski ulici, kjer postavi svojo šolo. Ha tem delu mesta so namreč našteli pri zadnjem ljudskem štetju samo 31 Lahov, Slovencev pa 258, Ker Slovenci ne moremo priti v Gorici do poštene slov. šole in ker dr. Gregorčič podi slov. otroke v Katinellijevo vojašnico ter se jim po njegovem mnenju ne godi ni-kaka krivica, je nevarnost velika, da privabijo slovenske otroke v omenjenem delu mesta v laško šolo ter jih poitalijanijo. Vprašanje o slovenski mestni Soli t Gori:/! je imel dr. Gregorčič toliko časa v rokah, da je isto korenito zavozil. On kot državni in deželni poslanec ne čuti potrebe niti koraka več storiti za slovensko šolo v mestu. On je pustil vse v nemar, kakor želita Pajer in kardinal. Radi tega pa tudi ne moremo dandanašnji mestni Slovenci ničesar storiti proti poitalijanjevanju slovenskih otrok, V Pod-turen, kakor se vidi, jih ne bodo pošiljali, drugodi pa ni slovenske šole. Proti početju »Lege*, ki hoče s šolo ob Oglejski ulici napravili nekak laški narodnostni most od Gorici do Ločnika, stojimo tu onemogli, in ne moremo storiti drugega nego apelovati na rodoljubje starišev, katerim preti nevarnost, da naj nikar ne dado svojih otrok v laško šolo, ker jih bodo preklinjali v tujem jeziku, ko se izneverijo materini besedi. Odkar je dr. Gregorčič vrgel slov. šolsko vprašanje v mestu med staro šaro, smo izročeni v takem pogledu na milost in nemilost Lahom. N6, toliko bolje pa se godi dr. Gregorčiču v prijateljstvu s Pajerjem in v zadovoljstvu kardinala. I O brata Frldollnu, katerega smo mi tako le nekako mimogredč omenili v notici o našem »Alojzijevišču* v »Soči* od 31. decembra, molčž klerikalni listi kakor zid. Vidi se, da jim je to neprijetno. AH to znači, da so oni ravno tako prepričani o resničnosti stvari, ki smo jih tam napisali, kakor | čitatelji »Soče". Mi nismo takrat hoteli več napisati o tem škandalu vseh .katoliških* škandalov in tudi danes ne moremo tako pisati, da bi našim čitateljem prav označili te Škandale v zavodu, ki ima glavni namen revnejše otroke pripravljati za vzvišeni du-hovski poklic. Popolnujemo le še nekoliko ono vest s tem, da je bil šolski brat Fri-dolin v »Alojzijevišču* v šolskem letu leta 1899./1900., ter da je neopazen od predstojnikov izvrševal svoj nelep posel na otrokih skoro do konca tprila 1. 1900. Takrat še le so izvedeli o tem drugi šolski bratje, ali takrat mu niso pokazali vrat, marveč so ga pustili mirno nadaljevati ta posel do konca šolskega leta, potem je izginil, Bog ve kam. — Pohujševal je otroke v postelji v pričo dragih ali pa je posamezne poklical k sebi in jih vpijanil, da je tako ložje svoje živinsko poželenje izvrševal nad otroki naših ubogih kmetskih starišev, ki mislijo, da so izročili svoje otroke re3 v roke naslednikov Sv. Alojzija, a so jih izročili v resnici v pravo klavnico. Več nečemo pisali o tem, ker se nam, odkrito rečeno, gabi pisati lake stvari.' Povedali smo le toliko, da klerikalnem malo osvežimo spomin, in da stvar ne izgine kar tako s površja, ker je prevažna. Dalje pečati se s tem, je stvar v to poklicanih činiteljev. Prič je cel koš. Nekaj o Alojzijevišču. — Pišejo nam: .Dobil sem »Primorca* v roke, v katerem sem čital nekaj o Alojzijevišču. Zmirom sem čakal, da se kdo oglasi, in da malo popiše ta zavod, ali nobeden se ni oglasil, zato pa ga hočem jaz malo popisati. V Alojzijevišče se jemljejo dečki od 8.-—14. leta. Nadzorujejo jih šolski bratje, kateri so prišli z Dunaja. Dokler so bile v zavodu voditeljce č. šolske sestre, je bilo vse v redu, ali ko so prišli šolski bratje, je bilo vse narobe. Tudi dr. Jos. Pavlica, vodja zavoda, je dobro vse vedel, ali vsejedno je zmirom molčal. Po sobah je postalo vse nesnažno, po kuhinji so ue-aaeeli sprehajati ščurki itd. Tudi jedi so bile .čiste«. Na pr. pri večerji v solati je gospodaril .mož s hišo". Toliko ostudno je postalo, da se ne da popisati. Ali č. bratje so se znali dobro postreči; njih kosilo je trajalo* od poldne — 3 ure popoldne. Ni šlo samo pri jedeh slabo, ampak tudi pri učenju. Dokler so bile č. šolske sestre, ninobedendijak ...prpp^jrazun^.jejinega^Jcp^ so pa prišli šolski bratje, jih je propadla polovica. Bratje niso gledali, ako se učenci uče. Pri učni uri so začeli dijaki prebirati knjige, ali se igrati, ali karsibodi kaj drugega, samo učili ne, in bratje so bili pri tem slepi. Naj-grše pa to, da niso nič rekli, ako so dečki preklinjali. Tu so se navedili preklinjati in še kaj drugega slabega. Sedaj vidite, stariši, kateri imate svoje sinove v tem zavodu, kako se godi ž njimi. Vi mislite, da se sin nauči samo dobro, ampak on se nauči ravno narobe. Svetuje se: ne dajajte svojih otrok v tak zavod. Boljši je, ako je dijak na stanovanji pri dobri gospodinji; družba človeka pokvari, in ravno to se godi v Alojzijevišču. Ako ne verjamete, kar je tu pisano, pa poprašajte prizadete dijake, ki stanujejo v Alojzijevišču.* Tu imate sliko o katoliškem odgoje-vališču, na katero dr. Pavlica lahko patento vzame. Je že tako: žegnanih rok se drži vedno nežegnano delo. Ljudje božji, spreglejte vendar, kaj delajo z Vami in Vašimi otroki posvečeni gospodje! V Vornberga sta imela župnik, predobro znani Lovre Tobočan, in kaplan Rejec, kakor po navadi, v minolih praznikih „ofer*. Lovro prerad grmi v cerkvi in drugodi proti naprednjakom ter proti našim listom. Zato je umevno, da naprednjaki niso sli k .ofru* Lovretovemu, ker nočejo tako podpirati zdražb, katere dela Lovre Točobran po dornberški far i. Mož je neki pihal in kihal, da je bil ves iz sebe, ter se jezil na tihem, da se je »ofer* tako slabo obnesel. Klerikalcev pa je v Dornbegu največ takih, ki nimajo nič, torej niso mogli kaj prinesti k .ofru*. — Kaplanov »ofer* pa je bil bolje obiskan, in dobil je le nekaj, tako le razmeram primerno. Kaplan da namreč mir v cerkvi ter oznanjuje le besedo božjo, župnik Juvančič pa kliče hudiče na naprednjake in napredne liste ter dela nemir. — K »ofru* kaplano-vemu so šli ljudje radi, k župnikovemu pa ne. Torej je tako ljudstvo jasno in glasno obsodilo spletkarja župnika ter njegovo divjanje na kraju molitve, povedalo pa je tudi, da hoče v cerkvi slišati besedo božjo in Kristusov nauk, kakor uči kaplan. — Radovedni smo, ali se kaj nauči iz tega župnik Juvančič ter ali se kaj naučijo iz navedene^ slučaja tudi drugi nunci, zlasti oni, kateri so britko občutili medle ,ofre* prav vsled gonje proti naprednjakom. Ta način je najlepši, pokazati, kako se sodi o duhovniku. Naprednjaki so se držali v obče dobro ter so pokazali tuintam, da ne bodo dajali več denarja zdražbarjem, s katerim bi jih potem tepli. Tako je prav! Mi privoščimo pametnemu duhovniku, ki je res duhovnik, kar mu gre, politikonom in zdražbarjem ter obrekovalcem v cerkvi pa ne tiče drugo nego — knof! 70 In 7. — Pri volitvah v drž. zbor je bilo v Dornbergu razlike 70 glasov; toliko so imeli klerikalci več. Cez leto dnij pri der želnozborskih volitvah pa so imeli vrli dornberški naprednjaki le 7 glasov manjšine. — G. Lovre Točobran I To kaže, da Vaše divjanje rodi sad, katerega niste želeli. Torej le razsajajte in divjajte tudi v novem letu. Potem odstopijo še ostali iz Vaše že tako majhne črede. Številke govore odkrito in neizpodbito. Duhovniška surovost. — Pišejo nam: Berlot, župnik na Vogerskem, kaže še vedno prirojeno mu surovost. Ob novem letu, ko je v cerkvi zbranim žugal s peklom in hudičem, kakor pri drugih prilikah (celo ustavlja možake po poteh), kdor bi bral »neverske* .časopise — je potem birmal otroke s trdo, pa žegnano roko tako, da so se bile počakale matere pred cerkvijo k zborovanju. Ne vemo, kaj bi se bilo lahko pripetilo, da niso previdnejši možje jih pomirili. Na Sv. Silvestra dan, ko so šeishajali ljudje v cerkev k zahvalnici, je ondi tik poti napadel 17-letnega mladeniča Gregorič Ka-rola, ki je bil pri sosedu na dnini. Lovil in pahal ga je, jemaje mu grablje iz rok. Ko se mu to ni posrečilo, mu je grozil, da mu da »enih pet cabafl v r. .*. — To bi se bilo tudi lahko zgodilo, ker njegova noga menda ni — žegnana. Pač vsaka kača svoj strup...^^Dp^mačin. Karat Roječ vBiljah na Sv. "tri kralje ni hptel sprejemati od naprednjakov običajnih daroT na ta praznik. Rekel je nekako, da se ne sprejema, nekomu je pa vrnil podarjeni denar; Naprednjaki radi tega seveda niso pretakali solza, marveč so si to zapomnili, in ako je Roječ kaj moža, jih na sploh ne bo več nadlegoval z milodari, ker bi tudi nič več n? dobil. Pobral pa je jajca in drugo T>ri svojih privržencih, največ fevnmljuBeh. Pri tistih je vzel darove, katere težko pogrešajo ; on ima pa že tako dosti. Od ubožnih ust je torej odtrgal, da napolni svoj že itak siti trebuh. Ljudje božji, kedaj se spametujete P 1 Zdražbarji Rojčevega kalibra ne zaslužijo drugo nego v roko knof, na hrbet pa poleno, s katerim je grozil Roječ naprednjakom! Toliko naslovov, pa val brez vrednosti za narod. — Dr. Gregorčič je državni in deželni poslanec, dež. glavarja namestnik, dež. odbornik, semeniški profesor itd. —• ali kaj ima narod od tega dandanašnji ? Nič. Dr. Gregorčič sicer nosi te naslove, ali so brez vsake vrednosti, ker se mora slepo pokoriti vladi in Pajerju, kakor zahteva kardinal, in tako ne more porabiti niti najmanjšega vpliva v dobrobit Slovencev, v škodo, za listo pa ima dovoljenje rabiti svoja mesta! In 'o na takem »delu* ga bomo videli odslej. SS Bovškega nam pišejo: Pri nas na Bovškem so s pomočjo državne in deželne podpore prignali s Koroškega bolne bike, ki nam, mesto plemeniti, okužujojo domače pleme. Do sedaj je okuženih 25 krav. Take in enake pritožbe se tudi slišijo po drugih krajih v glavarstvu. Ali se tako vporabljajo državne in deželne podpore! ? Kdo nam povrne nesreče in škode? Tudi planinstvo niti mlečni izdelki se niso v zadnjih letih nič zboljšali, kljubu temu, da žrtvuje vlada v ta namen mnogo denarja na leto. Ni čuda, da ni pri nas nobenega kmet. napredka. Ne imenujemo imen, ali dokler bodo imeli laki vežčaki kmetijsko usodo v svojih rokah, kakor so Klavžar (Ta nesreča je povsodi poleg!) in prijatelji, zavržene so vse podpore. Zdat-neje in umestneje bi bile iste tisočake razdeliti vsako leto kot podpore mlekarnicam in drugim kmetijskim zadrugam ter vpeljati darila za lepo domačo živino. \ Cerknem vladajo sedaj klerikalci. Zato hodi jako rad tje gori Klavžar. Dnč 3. t. m. so imeli Cerkljani čast, videti tega izgnanega .poslanca*. Klerikalci. so ga bili tako veseli, da so zvečer razsvetlili čitalnico ter pošali dve deklici od hiše do hiše, da sta vabili vaščane v čitalnico, kjer so udarjali tamburaši na čast Caheju. Tam so torej' ugodna tla za sleparja. To kaže pač jasno, kakšna je moralna vrednost cerkljanskih klerikalcev. Bralno društvo .Narodni dom* v Škrblni bode imelo v nedeljo dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je: Volitev odbora za leto 1902. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Samomor orožnika. — 30-letni po-stajenačelnik v Divači, g. Valentin Žnideršič, se je v torek vstrelil v tamošnji kasarni. Tovariši njegovi, začuvši strel, so prihiteli na lice masta, ali niso ga mogli več rešiti. Bilo je že prepozno, ker je siromak že izdihnil dušo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Divači. Vzrok samomoru je neznan in sodijo, da je izvršil ta čin v hipu, ko mu je bil um v nenormalnem stanju. Za kratek čas. — Neko županstvo, ki je v klerikalnih rokah ter se nahaja gori za cerkljanskimi hribi, je podpisalo lovsko spričevalo tako-lei Podpisani potrjuje, da je najemnik lova. Gosp. Matevž L...... v Š........ vstrelil Jakopa B...., katerega pošlje v trg. Videlo Županstvo dn<5 12./12. 1901. Podpisi. Tam gori streljajo torej na katoliški podlagi ljudi, katere pošljejo potem na prodaj v trg. Kakor pri Kanibalih! Morda prinese danes »Gorica" inserat, da bomo tudi vedeli, kdo je tisti katoliški mesar v gorskem trgu, ki prodaja človeško meso za divjačino. Nd, ako je vstrelil klerikalca, potem bo že divjačina! listnica. — Radi drugega gradiva smo morali nekaj dopisov odložili za pri- hodnjič. Ahasverus { Prihodnjič. — G. dopisnik z B. Hvala za poslano. Prosimo, le spregovorite o stvari. Bomo priobcevali v .Primorcu«, kakor želite. — G. A. K. v A. Vprašate, zakaj da na ponavljajočo se fa-lotsko pisavo žegnanih žuraalistovo »pijančkih« ne odgovorimo, ker je odgovoriti tako lehko. Odgovarjamo, da odgovor že pride, in sicer tako zabeljen, da si bo dr. Drejc lase pulil iz glave in ž njim cela čreda žegnanih gospodov. Začnemo pa kar s pijančki okoli »Prira. Lista" od prve strani dalje. To bo berilo. Poročil o .treznosti« duhovnih posod imamo cel kup; prosimo gg. dopisnike pa še za nadaljevanje poročil. Ker hočejo imeti škandal, pa naj ga iniajo! Razgled po svetu. K položaja. — 8. t. m. je imel proračunski odsek drž. zbora svojo prvo sejo. Med sejami tega odseka se bodo vršila pred-pogajanja glede nemško-čeških spravnih konferenc. Od teh predpogajanj je odvisno, ali se bodo sploh vršile konference. Državni zbor se snide vsaj teden dnij kasneje kot je bilo določeno spočetka. Torej se snide plenum po 20. t. m, »Montagspresse* je polna upanja, da se sprava doseže, toda bivši državnozborski podpredsednik Prade se je izrazil nasprotno ter dejal, da ostanejo vsa spravna pogajanja brez uspeha. Vsa akcija vlade v tem oziru je le predpriprava za uvedenje absolutizma, ki seveda ne bo dolgotrajen. Glavno bolezen, ki provzroča neprestano krizo v Cislitvanijo, je imenoval Prade nagodbo z Ogrsko in zahteval, da se glede nagodbo izvrle večje reforme. Loterija r proračunskem odseka. — Proračunski odsek je v prvi aeji rešil več toč proračuna za leto 1902 in se je o točki »Loterija* vnela daljša debata. Poročevalec posl. Schalk je priporočal resolucijo, ki poživlja vlado, naj v evrho končne popolne odprave loterije zmanjša žrebanja ter naj deluje na to, da se bodo uloge vedno bolj zmanjševalo. Posl, dr. Kramar je predlagal, naj se v proračunu zmanjša postavka dohodkov loterije za 200 tisoč kron, da se s tem dokaže želja pa odpravi navadne loterije. Finančni minister.pl. B6hm-Bawerk je izjavil, da je iz <\iančnih ozirov proti temu, da bi se odpravila mala loterija in bi ta korak tudi pospeševal zakotno loterijo. Izjavil se je tudi proti nadomestitvi sedanje male loterije z razredno loterije. Minister je menil, da je za odpravo loterije najbolje ono postopanje, katerega se poslužuje finančna uprava, to je, da se suk-cesivno zmanjšujejo igralne šanse, vsled česar se zmanjšujejo tudi igralne uloge. V dokaz tema je minister navel dejstvo, da so od 1. 1887. uloge v malo loterijo padle od 44 milijonov na 32 milijonov. Ko se je razprave udeležilo še nekaj govornikov, je odsek vs-prejel postavko »loterija* s Schalkovo resolucijo vred, odklonil pa je predlog posl. dr. Kramafa. Alkoholova statistika. — Grozne številke prinašajo v tem oziru belgijski listi. Belgijsko kraljestvo ima ta čas 175.000 lokalov za opojne pijače, 229 tovaren za špirit in 2900 pivovarov. Ako se oziramo na prebivalstvo, vidimo, da odpust ena prodajal-nica opojne pijače na 52.000 ljudij, na Ruskem na 991, v Avstriji na 220, v Nemčiji na 100, na Belgijskem pa na 36 ljudij. V letih 1876—1896 je potrošil belgijski narod za te pijače 2.5 milijarde. Vojna ? Južni Afriki. — Listi se bavijo z novimi operacijskimi načrti in z novo taktiko lorda Kitchenerja. V obče se misli, da Angleži ne dobe" niti dovolj novega vojaštva, da bi sestavili nove kavalerijske polke, niti konj. Več stotisoč konj je že poginilo v južni Afriki, ker se niso mogli privaditi podnebju. Angleži pošiljajo vedno nove konje, a Že na poti jih pogine tretjina. Na kopnem pa se jih lotijo hitro epidemije. Gotovo je, da Buri niso postrslili toliko konj kot jih je poginilo. — Iz Johannesburga poročajo, da je general Botha pozval ishova vse podpoveljnike, naj vztrajajo v boju, češ v januvarju se snide angleški parlament in angleška vlada bo zahtevala novega kredita za nadaljevanje vojne. Tega pa angleški narod ne dovoli, zato se bodo angleške čete vrnile domov. Bari sprejmejo avtonomijo) — Iz Bruslja poročajo, da se je vršila včeraj nova konferenca burskih delegatov. Burski / načelniki so baje pripravljeni sprejeti avtonomijo namesto popolne neodvisnosti. Ge je le res! Zadnje vesti. — V Saragosi so napadli z nova samostane ter jih bombardirali. Na Španskem še dolgo ne bo miru. — Nemški »Reichstag* baje razpusti vlada, ako ne sprejme^novega carinskega tarifa. •— Goriški deželni zbor bo sklican baje meseca marca. foulaodovo svilo od 65 Itr. do sld. 3*65 meter na bluze in obleke; ravno tako Črne, bele in barvane .Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. 14-65 meter. Vsakemu franko in carine prost o na dom. vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg', tovarnar svile (2) (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. Pran Cufer & Bajt (prej Fran Cufer), krojaška mojstra t Gorici, ulica S?. Antona štev. 7 (v hiši gosp. Kopača, svečarfa). Priporočata svojim rojakom v mesta in na deieli svojo krojaško delavnico kjer se izdelujejo vsakovrstne obleke po modernih in dobrih irojih za vsak letni čas po jako zmernih cenah. — V zalogi i mata haveloke priproslega in finega izdelka. Postrežba točna, cene zmerne. Anton Kuštrin z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (r lastni biši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnidersie & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke dražbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdica iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. AH ste gluh? Vsaka gluhota ali naglnha je ozdravljiva z na»o novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. PreiSče in sporo?i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje nSes (Internationale Olirenheil-anstalt), 5% I.a Salle Atc, Chicago, ni. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in. zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko fraost in obliko z uporabo »Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in uajsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in Črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2'50, 6 komadom K 4.—, 12' komadom K 7.—. PoStnina pri 1 komada 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. F»ltti, Dunaj, \TL, Mariabilferstrasse 38,1 101 do 318 gll mesefino lahko zaslnžij»osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nifcaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwlg Oaterreleher, VIII Deutsche gasBe 8 Budapest. ;privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORICI na Travniku it. 5. Naznanjam eastitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št, 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5, P. n. občinstvu priporoča svojo izbomo zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo. 3rajce Jager, 3podnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. t Izdeluje se haveloke, aako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago Me prodaja nu meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Dobre ure in po cenil s 3-lctnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike Hanm Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatafoef ¦ost (Češko). Dobra ura Rera. iz niklja fl. 3-75 • srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna] verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja! fl. 1-95. ' Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalniH pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj! Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetlijo Na Ivovsfei razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Trrr Tovarna uzornih telovadnih prfjifav JOS. YIMDYŠ-AS v Pragi na Smihovu (Praha-Smirhov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoiu-jočih sprical domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Gene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadae priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto« —3 Poprave Izvršuje po najnižjih cenah. LbL&^&S&Mm*S&MiM^^^ t »Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 23. dec. 1901. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po •5 %. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po.............5%% » varščino ali zastavo..........6% » menice................6% b %% uradnino. Glavni deleži koncem leta............. 6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessoer, v Nnnsti ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče Ud. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela in Črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ?>6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorre. _____C«mi zmotim. Pasfražba aofttana. briških, dal matinsklhin isteraklh vinogradov. razpošilja po železnici na LMMEHT. CAPSICIG1MP0S. ti Rlcht«rj«v8 lekarn« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nbIažujoLe mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orljr. steklenicah z oazo zaščitno znamko s «81-1»R0M" namreč, iz RICHTEHJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Seidel & Naumannov pisalni stroj „ ID E A L" Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkera papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Ciavno zastopstvo za Avstro-Oprsko: & Dunaj lll.|3. Heumarkt 9. 1,,'ejo se zastopniki za deželo. Mizarska zadruga * * ¦i v feoriGi Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo * veliko zalogo izgotovijenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katera bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši toeno po naroČilu v najkrajšem času. ...,._..^. cene zmerne. Delo je lično ter dobro osušeno. 9fKrojaška zadrugah vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulioa št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Leden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izbomo perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležl. :* tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah j prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnfke, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce Itd. itd. Vse po najnižjih In zadnjih cenah hrez pogajanja. Ha željo se pošlje Mi uzorce, poštnine proste, W Hije leplcBO 16. januvarja 1902. Predzadnji teden. Loterija za prta zaMIa glavni dobitek 40.000 kron v vrednosti. Srečke al krono priporočajo: G« Gentill, V.A.Jana, Michelsiadter & Comp. in A. Pincherle v Gorici.