#
Michael Novak nas v knjigi
O gojenju svobode: razmišljanja
o moralni ekologiji nagovori s
temo kulturnih, dru`benih, po-
litiènih in moralnih pogojev,
ki morajo biti izpolnjeni, èe `e-
lijo svobodne, demokratiène
dru`be v prihodnosti pre`iveti
kot takšne. Ti pogoji predstav-
ljajo to, kar imenuje “moralna
ekologija”. Gre za zbirko nje-
govih najboljših in najprodor-
nejših razprav o tej tematiki.
Novak nas s pisateljsko bravu-
roznostjo popelje na raziskova-
nje temeljev svobodne in kre-
postne dru`be, ki jih utemelji
s premisleki o posamezniku,
dru`ini, socialnih reformah v
sodobnem svetu, samovladi in
&'	'
	
(
&
#	)		

	
.)'()
*
30;A*B9


#"%C
o ameriški zgodovinski izkuš-
nji. To stori na naèin, v kate-
rem lahko `ivo obèutimo tudi
njegovo `ivljenjsko izkušnjo, tj.
izkušnjo deèka iz tradicional-
nega ameriškega jeklarskega
mesta, ki se je rodil staršema
priseljencema iz Slovaške, deè-
ka, ki je pri štirinajstih zapu-
stil dom in se odpravil šolat za
rimskokatoliškega duhovnika,
ki je kot študent pristal na štu-
diju v Rimu in pred posveèe-
njem izbral kariero svobodnega
pisatelja in pisca. Sledila so
leta, ko je doštudiral filozofi-
jo na Harvardu, bil predavatelj
in se udejstvoval kot svetova-
lec ter pisec v kampanjah za
ameriške volitve. Enako po-
membna kot pravkar opisana
pot pa je bila tudi njegova in-
telektualna pot oz. izkušnja, na
kateri se je od levièarstva in is-
kanja “tretje poti” med socia-
lizmom in kapitalizmom preo-
brnil h kritiki levice in zavzel,
kakor sam imenuje, vigovsko
razlièico liberalizma.
V prvem delu knjige so
zbrani sestavki o temeljih svo-
bodnih demokratiènih dru`b
in pogojih za njih uspevanje.
V drugem delu knjige najdemo
Novakova razmišljanja o misle-
cih in avtorjih, ki so kar najbolj
oblikovali in razkrili pomem-
bne vidike moralne ekologije.
Tako med drugimi Novak ob-
ravnava Toma`a Akvinskega,
Jacquesa Maritaina, Reinhol-
da Niebuhra, Irvinga Kristola,
Aleksandra Sol`enicina in Ja-
neza Pavla II. V tretjem in zad-
njem delu knjige pa lahko pre-
biramo Novakov esej Pot v div-
jino. V njem poda svojo iskre-
no intelektualno avtobiografijo
in v njo vseskozi vpleta drob-
ce svoje osebne `ivljenjske poti.
V prvem delu knjige se No-
vak loti vprašanj temelja oz. te-
meljev svobode, nato preide k
zgodovinskim in institucional-
nim vprašanjem o svobodni
dru`bi ter sklene s premišljeva-
nji o naravi in vlogi dru`ine.
Kot temeljno gro`njo svobodi
izpostavi Novak nihilizem, ki
ga razume kot naravnanost, da
zgolj èlovekova volja in njegova
izbira doloèata moralnost, za-
nemarjena pa je razumnost, ki
bi za svoj cilj imela moralno re-
sniènosti. Nihilizem ustvarja
utvaro popolne svobode in
neomejene avtonomije ter je
prav zato mnogim tako privla-
èen. Po drugi strani takšen ni-
hilizem prepreèuje vsakršno
mo`nosti smiselnega moralne-
ga dialoga, ki se tako zvede
zgolj na informiranje drug dru-
gega o posameznikovih stališ-
èih. Ena izmed posledic takšne-
ga nihilizma je moralni relati-
vizem. Resnica je tako cilj, h
kateremu mora te`iti vsaka svo-
bodna dru`ba. Drugi tak cilj je
svoboda sama, ki jo moramo v
kontekstu odnosa med posa-
meznikom in dru`beno skup-
nostjo razumeti ne zgolj v po-
menu “negativne svobode”, ki
jo predstavlja prostost od ome-
jitev za delovanje, niti ne zgolj
na naèin “pozitivne svobode”,
kjer mora skupnost dejavno
omogoèiti posamezniku delo-
vanje in udejstvovanje v skla-


	




%
du z njegovimi `eljami, temveè
moramo imeti jasno pred oè-
mi še tretje pojmovanje svobo-
de, tj. svobodo kot naèina sa-
mouprave. Ob tem lahko to
slednjo vrsto svobode razume-
mo tako v kontekstu dru`be-
ne ureditve, kot tudi osebne
ureditve notranjega moralne-
ga `ivljenja. Resnica in svoboda
sta tako dva medsebojno pove-
zana temelja svobodnih dru`b,
ki v slednjih – èe naj se te ohra-
nijo – ne smeta postati zgolj be-
sedi na papirju, temveè vztrajni
te`nji tako posameznikov kot
skupnosti v celoti. Gre za te-
meljna pogoja moralne ekolo-
gije in samouprave. Pomenlji-
vo nam to rišejo tudi naslednje
Novakove besede, da “ko pri-
povedovanje la`i in neresnic po-
stane moda ter se goljufanje in
izmikanje dol`nostim poveèata,
ko zvestoba, iskrenost in dana
beseda ne veljajo veè; ko se pra-
vila kršijo redno in jo kršitelji od-
nesejo brez kazni; ko je sodnike
mogoèe podkupiti ali jim groziti
in uradniki odloèitev ne spreje-
majo zaradi njihove koristnost,
ampak sprejmejo samo tiste, ki
koristijo njim; ko nepotizem, fa-
milizem in favoritizem pregla-
sijo praviènost in poštenost; ko
dr`avljani vso odgovornost pre-
valijo na voditelje (kot se to da-
nes dogaja v številnih dr`avah),
pa èeprav so ti lopovi in barabe;
ko nihèe ni ponosen na svoje
vsakdanje delo in se vsi pravza-
prav samo pretvarjajo, da delajo;
ko nihèe na zaupa nikomur niti
mu ne verjame niti ne sodeluje
z drugimi, razen èe ni pri tem
izjemno previden – v takih pri-
merih moralne degradacije in-
stitucije komercialne republike
odpovedo, o samoupravi pa ni
veè sledu.” (str. 24).
Novak nadalje kritizira kla-
sièno liberalno pojmovanje
svobode kot nezadostno, libe-
ralno pozicijo pa kot pomanj-
kljivo. Liberalci (pre)pogosto
zanemarjajo moralne in inte-
lektualne vrline, ki so potrebne
za racionalnost in za izbiro; za-
nemarjajo vlogo skupnosti, ki
je potrebna za razvijanje moè-
nih in neodvisnih posamezni-
kov ter podcenjujejo ali po-
vsem spregledujejo totalitarne
te`nje posameznikove in kolek-
tivne volje. Nadalje so liberalci
(pre)pogosto ozkogledno ne-
strpni do religioznih vernih in
izra`ajo aroganco zavoljo pre-
prièanja, da so sami posebej
razsvetljeni, ter nepotrebno in
nevarno razlikujejo med never-
nimi in vernimi branilci svo-
bode. Novak za vsako od ome-
njenih hib predlaga vigovsko
dopolnilo liberalizmu in njego-
vemu pojmovanju svobode, na
naèin, ki ga je zaèrtal `e lord
Acton, ko je Toma`a Akvinske-
ga oznaèil za prvega vigovca.
Osredotoèeni moramo biti na
kompleksnost razumskih prvin
pri èlovekovi izbiri; refleksija
in preudarjenost sta temelj
zdravih umskih navad, ki sku-
paj z disciplinirano voljo pred-
stavljajo pogoje razumskega
odloèanja, izbire in delovanja.
Izbira tudi ni zgolj preferenca,
ki se lahko preko noèi predru-
gaèi, temveè terja dolgoroèno
zavezanost, zavezanost “v do-
brem in slabem”. Svobode ne
moremo doseèi v samotarski
izolaciji, temveè zgolj v skup-
nosti. Potrebne so moène skup-
nosti, še posebej moène dru`i-
ne. Svobode tudi ne gre razu-
meti samo v okviru volje, kajti
to mišljenje se lahko hitro spre-
vr`e v totalitarizem, ki je prav-
zaprav nebrzdana volja. “Volja
sama, volja posameznika ali
dru`be, ne pozna resnice; pozna
samo moè.” (str. 52). Liberalci se
morajo tudi znebiti svoje pro-
tiverskosti in posledièno opu-
stiti ideološko arogantnost ter
uvideti, da je loèevanje med ver-
nimi in nevernimi zagovorniki
svobode zmotno in škodljivo.
Svobodna dru`ba je za No-
vaka predvsem moralni dose-
`ek; njena vitalnost je odvisna
od moralne ekologije. Zato je,
ko govorimo o krizi socialne
dr`ave (ta zadeva predvsem
evropske dr`ave), potrebno mi-
sli usmeriti tudi h kulturni kri-
zi. Slednja je vezana na preiz-
kušnjo notranje resniènosti, tj.
na moralnost in moralo dr`av-
ljanov. Novak kot osrednjo ce-
lico socialne dr`ave razume
dru`ino, saj je ta tista, znotraj
katere posameznik zadobi os-
novno socialno varnost. Moè-
na dru`ina predstavlja obram-
bo pred revšèino, kriza dru`ine
pa posledièno ogro`a socialno
dr`avo v njenih naporih. Sa-
mouprava in zasledovanje dr-
`avljanskih vrlin sta drug te-
melj svobodne dru`be, ki `eli
biti socialna. Dr`avljanske vr-
line pa Novak nave`e na meš-


!
 #
èanske vrline in dru`ino. Po-
vezavo med enim in drugim za-
sleduje na treh ravneh, in sicer
na gospodarski, politièni in
moralni ravni. Novak zagovar-
ja tradicionalno razumevanje
dru`ine in zavraèa poskuse
nove opredelitve, ki bi bila
“pluralna” na naèin, da bi go-
vorili o dru`inah, pri tem pa bi
pogoje za uvrstitev pod ta po-
jem tako rekoè izpolnila vsakr-
šna skupnost. Tradicionalna
dru`ina tako ostaja ideal in èe-
tudi bi ga sami izgubili, ga bi
na novo izumila narava sama.
Tudi ni presenetljivo, da so se
vse totalitarne dru`be najprej
lotile “reform” tradicionalne
dru`ine. “Èeprav je slišati veliko
glasnega prezira do ‘nostalgiène
dru`ine’, je le malo takšnih kri-
tikov pripravljenih trditi, da je
imeti enega roditelja bolje kot
imeti dva; da so razveza, loèitev
in nezvestoba samo dobrodejne;
da partnerstvo brez otrok in za-
kon brez otrok najbolje slu`ijo
skupnemu dobremu; in da bi
najboljša dru`ba na svetu spod-
bujala zaèasno in spolno svobod-
no zvezo brez otrok (in ali bi,
prosim, zadnji lahko ugasnil lu-
èi?). Kritiki sovra`ni do dru`i-
ne, so osupljivo nejasni glede
tega, s èim bi jo nadomestili. Vse,
kar ponujajo, sta ‘osvoboditev’ in
‘odprtost’.” (str. 125).
Drugi del knjige je naslov-
ljen Svoboda: tradicija in neka-
teri njeni nauki. V njem, kot
sem omenil `e zgoraj, Novak
predstavi nekatera svoja sreèe-
vanja z mislijo pomembnih
teoretikov svobode, od Toma-
`a Akvinskega do Janeza Pavla
II. Ti eseji ponujajo izredno
pronicljive analize njihovih mi-
sli, ki jih Novak z izjemno pre-
tanjenostjo in poznavanjem na-
vezuje tudi na zgodovinsko iz-
kušnjo. Vseskozi se vraèa tudi
k vigovstvu, posebej katoliške-
mu vigovstvu ter njegovemu
razumevanju svobode. Ta tra-
dicija je zelo jasno uvidela, da
èe `elimo zavarovati pravice
èloveka in osebe, potem mora-
mo dajati prednost skupnosti.
Da pa bi lahko zgradili pravo
èloveško skupnost, moramo
dati prednost osebi. Ko obrav-
nava Toma`a Akvinskega, je
osrednji predmet njegovega za-
nimanja njegovo stališèe glede
strpnosti do heretikov. Ob tem
izpostavi površna in napaèna
razumevanja Toma`eve misli,
ki mu pogosto pripisujejo ver-
sko nestrpnost, pozive k nasilju
ali celo upravièevanje grozodej-
stev pri preganjanju heretikov.
Novak poka`e, v kakšnem smi-
slu je Akvinski sploh razumel
nevarnost herezije in kako to
njegovo razumevanje umesti-
ti v zgodovinski kontekst. V
eseju o Aleksandru Sol`enici-
nu pa se Novak znova ostro
loti moralnega relativizma, ki
se lahko velikokrat upravièu-
je z doloèeno vrsto politiène
korektnosti. Toda razumeti se
kot nepristojnega ali neupravi-
èenega za sodbe o vrednotah
(ter vztrajati, da lahko izbiraš
vrednote le zase), pomeni ne
povzpeti se na moralno raven,
ostati na ravni preference ter s
tem upravièiti tiste, ki so preko
taistega vodila preference izbra-
li npr. muèenje, ropanje, mo-
rijo ipd. Novak zagovarja svo-
bodno, pluralistièno dru`bo,
ne pa relativistiène dru`be. Ne
moremo in ne smemo spreje-
mati in biti strpni do vsega,
kajti nepoštenost ni enaka po-
štenosti, apatiènost ni enaka so-
èutju, razvrednotenje ni enako
spoštovanju ipd. Tudi esej o Ja-
nezu Pavlu II. ponuja izostreno
in globoko analizo njegove vlo-
ge in velièine.
Zadnji del knjige, naslov-
ljen Pot v divjino, opisuje No-
vakovo intelektualno oz. sve-
tovnonazorsko pot kot katoli-
èana, ki mu je bila sprva blizu
levica, k vse veèjemu odmiku
od nje. Novak razume èlove-
kov razvoj hkrati kot odkritje
in kot iznajdbo samega sebe.
On sam in njegova `ivljenjska
pot sta gotovo najboljša potr-
ditev tega razumevanja. Knjiga
je izjemno zanimiva za sloven-
ski prostor, saj odpira ravno ti-
sta vprašanja (in ponuja odgo-
vore nanje), ki zadevajo ter na
preizkušnjo postavljajo tudi na-
šo dru`bo. Dragocena je tudi
zato, ker `eli Novak vseskozi
ostajati na ravni empiriènega,
tj. na konkretni ravni sveta
okoli nas in izkušenj iz zgodo-
vine, zato je vseskozi tudi pre-
prièljiv. Knjigo spremlja odliè-
na spremna študija dr. Bojana
`alca, ki izpostavi, zakaj so No-
vakove misli o demokraciji, ka-
pitalizmu in kršèanstvu po-
membne za slovenski prostor.
7*25*