Kupujmo vojne bonde in znanke AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNINfc DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 23, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Dobro jer ce vesle r stopi kak častnik ame-«„e f(lne armade v pokoj. % VedU0 pod .iurisdikcijo ljen,zakon°v in to do smrti. %f'v kakega prestopka voja-.?konov' sa lahko po-ska sodni j a za zagovor 1 'ahko kaznuje. Eden v bi bil, če bi rabil ža- 1 v držav, ki -^de napram predsedni nika.....Ki je vrhovni po- made in mornarice. 'leta 1500 m pred Kristom je |nje tu že 55 republik. Do K^e jih je izginilo že ikaeh republik je obstojala ^Publika 1196 let, ge-jf * leti, kartagiška 704 . starejše republike, ki snaiSe danesso:San Mari-'a 1059 let, Švica 653 a- države 168 let. * * * i^t četrti v°jakov letos ne bo fišltih Tlina od 8,000,000 t. predsednika, ker še ni-j let. Samo država ki dovoli voliti že 18 « * * * i, °iska iP . . Peiit0v te.l vojni zase- \lc«v ' ki ima 310,000,000 'ija J (lo6irn Je okupirala H?mlje'ki šteje 217 tehta M * rojstvu povpre-H kUj ali 14,000 funtov. rePak "bebiček." & * * * ^eoo« ji ^ še vedno v, ^ Neodvisnih" premo- No2n^okljejo in prodajo 00-°00 ton premoga Ki;'S0 last velikih družb. Je Jih ■ tior, m preganjajo, pa J0 zatreti. Nedavno j v ^anizirali in poslali •vi ,1 a-shington apel, da Sonja Proti njim. Pusti lj0 banano dozoreti Posuši in je brez Jsa (i;i j ' • /jato trgajo se °%z°re v hladilnicah. i^kih * * 11 ,vu0 pi , domovih je danes ^ Sele čnih ledenic-In : ^el0v° V°jni' ko jih bodo ^'i v polni meri. plijh * * * Hi^^mada ima zemlje-iii n^ ani s posebnim čr-h ia'h posebnem papirju, čita brez luči tu- (,r«žba v Zed. drža- s. 36 e danes premikajoče ai>Ir>ada . * * lvWldela 65 odstotkov ^ricl Povprečno \ vojak štiri skode-Jan- Kofetarji! gSo * * " e lež- eŽje Severne ' 0(1 Sk°ro direktno se-%i^)adnega obrežja Ju- it0 ^ Zdravnik je operiral napačnega otroka Chicago, III. — Mr. in Mrs. John Murphy tožita ■ zdravnika dr. BUma za $10,000 odškodnine, ker je pomotoma operiral njih petletnega sina Mihaela. Dr. Blim bi bil moral operirati neko 6 mesečno dekletce; mesto nje so pa deli na operacijsko mizo fantka, ki se je nahajal v isti bolnišnici radi pljučnice. 7j d r avn i k pravi, da je bil razgaljen pri operaciji samo majhen del otrokovega "trebuščka, zato ni mogel -vedeti, če je bil fantek ali dekletce. -o- Letalski kor je dal 36,000 kadetov na razpolago armadi Washington.—Armada je izročila 36,000 letalskih kadetov na razpolago pehoti, ter ukinila novačenje 17 let starih za letalski kor. Armada je bila v to prisiljena, Ver naborne komisije niso dale armadi dovolj novincev. Vse tisto vojaško osabje, ki se je javilo za treniranje v pilotski službi, za bombardirje ali trenirje, bo poslano nazaj v prvotno službo. General Marshall je tudi izjavil, da je letalski kor dosegel svoj o s u p r e m a c i j o na vseh frontah in da ima letalski kor manj izgub, kot se je moglo sploh kdaj pričakovati. Zato armada ne bo jemala več toliko novincev k letalskemu koru kot dozdaj, dočim jih potrebuje pehota vedno več. -o- Had 1,700 ameriških letal je bombardiralo včeraj Berlin London 22. mar,ca. — Okrog 1,750 ameriških bombnikov in bojnih letal je danes pri belem dnevu poletelo na Berlin in zmetalo na nemško prestolnico do 1,500 ton bomb, razstreljivih in zažigalnih. Ameriškim letalcem ni nagajala nemška zračna armada, toda naleteli pa so na močno streljanje nemških protizračnih baterij. Te so sklatile 13 bombnikov in 9 bojnih letal. Ameriški avijatičarji so bombardirali Berlin ta mesec že petkrat. Danes so si bili vzeli za tarče industrijske in vojaške na prave, kolikor jih še stoji. -o- NOV PRAH v Lava ii Vezuw je zasula ze dve vasi V0LIVNIH SLEPARIJAH na pobočju j Neapelj.—Od leta 1872 že ne 'pomnijo, da bi ognjenik Vezuv I pri Neaplju bruhal lavo s tako i Hitler namerava zdaj pograbiti še Romunijo in Bolgarijo za vrat Žena obtoženega trdi, da'«*10- kot te dni- Goreča lava, ki je mestni klerk vedel o se 'le razhla iz osnjenikovega sleparijah Cleveland, O. — Mrs. Laun-don McGrain, žena politikarja, ki je priznal, da je v 22. vardi volil trinajstkrat za mestnega odbornika McCafferya, je prišla iz Floride in povedala, da so bile vse volivne sleparije v 22. vardi skuhane pri sestanku, kjer je bil navzoč tudi sedanji mestni klerk John DeRighter in njegova žena. ognjenikovega žrela po pobočju, je že zasula dve vasi, San Sebastiano in Massa Di Somma. Oblasti zdaj izpraznujejo še druge vasi v bližini. CHURCHILL PRAVI, DA BO NOVO POSVETOVANJE ZAVEZNIKOV RADI ATLANTSKEGA CARTERJA KMALU je London. — Premier Churchill izjavil v poslanski zbornici, Ameriško vojaštvo pomaga da bo ponovno posvetovanje pri reševanju ter v trukih odva- glavnih zaveznikov z ozirom na ža ljudi in njih imetje na var-1 Atlantski carter: Churchill pa no. Vse ozračje je polno dima. ni omenil, če se bodo radi tega Pepel in goreči ogorki padajo sestali "veliki trije" (Roosevelt, 25 milj naokrog na tla. Voja- Churchill in Stalin) kot se go-štvo straži skladišča municije'vori, da se bodo. Izjavila je, da je bil DeRighter in gazolina. da jih goreči ogor- j Churchill ki zadnji teden tisti, ki je svetoval njenemu mo- ki ne zapalijo. Pri belem dnevu poslanski zbornici ni hotel iti v zbornica je z 285 proti 58 glaso vom sprejela udeležbo Zed. držav pri svetovnem relifu, odobrila relifni in pomožni program Združenih narodov, ter poslala predlog v Belo hišo predsedniku v podpis. S tem se--je kongres Zed. držav zavezal, da bodo igrale Zed. dr- ,u, naj se skrijev Floridi. dokler|J'e krai teman kqt radi debato glede Atlantskega čar ne bo preiskava minila. Dalje jekoste^ dima, ki ,se vali iz og- terja, je odgovoril nekemu po-povedala, da sta jima Mr. in njenika. jslancu, ki je zahteval pojasm- Mrs DeRighter pisala v Flori- Vojaki morajo imeti na gla->, na katere teorije se Atlant do in poslala izrezke iz časopi- vi neprestano čelade, ljudje'pa' ski čarter nanaša. sov, kjer je bila pisana preiska- nosijo na glavi lonce in drugo j va volivnih sleparij. posodo, da so varni pred ogorki. Poslanci SO odobrili Dalje je Mrs. McGrain izjavi- Pri Pompejih, ki jih je lava; , . ... la, da je sedanji mestni klerk leta 79 P° Kr- popolnoma za-;denar Za SVetOVIll reill DeRighter vprašal njenega mo- sula- leži lava dva palca na de-ža na večer primarnih volitev bel°- Lava stopljenega kame lansko leto, kolikokrat je volil za nja, ki je včasih do 50 čevljev odbornika McCafferya. debela in do ppl milje široka, Mr. McGrain pravi, daje njen zdrobi najmočnejša poslopja v mož zdaj vse po pravici pove- Prah- Predno Jih galije dal in da ga hoče DeRighter zdaj " napraviti grešnega kozla ter da || Q y | 0R0B01 £ je pripravljena vse to pričati pred veliko poroto. Rose Krebel Ko so prišle volivne sleparije Po kratki in mučni bolezni jej žave veliko vlogo po vojni, da se v 22 vardi na dan in je začeloK™rla Rose Krebel, rojena Pre-j postavi razbiti svet zopet na no časopisje pisati o škandalu, je mrl, stara 59 let, stanujoča na j ge. Kongres je dovolil za ta re-prišel John DeRighter v njih 16211 Arcade Ave. Tukaj zapu-j Hf $1,350,000,000 stanovanje na 124. cesti, pripo- šča žalujočega soproga Jerne- -o veduje Mrs. McGrain, ter jima J a, doma iz Ostrožnega Drda, Nac{aljlia podmornica je je svetoval, naj izgineta iz nle- fara Prem, sina Rudolfa in tri; sta, dokler zadeva ne potihne in hčere: Mary omož. Vokač, Ano da ne smeta nikomur povedati, omož. Schustar in Frances, Washington. — Mornariško kje da se bosta skrivala. Prav omož. Markovich, brata Johna,1 poveljstvo poroča, da je šteta takrat da je poklicala po telefo- sestre Frances omož. Krebel j in med izgubljene ameriška pod-nu Mrs. DeRighter in jima za- Ludmilo omož. Arko ter več so-! mornica Scorpion. To je že če-bičevala, naj pod nobenim pogo- rodnikov. Rojena je bila v vasi! trta ameriška podmornica, ki je jem ne izdata, da je bil njen Veliko Ubelsko, fara Hrenpvice j izgubljena v zadnjih osmih dneh, mož tisti večer v njiju hiši. pri Postojni, kjer zapušča očeta j a'i 23 od začetka vojne. Na večer primarnih volitev da Gregorja, sestre Ivano, Marijo sta bila McGrainova na domu in Apolonijo ter več sorodnikov. Mr. in Mrs. DeRighter in John Tukaj je bivala 38 let in je DeRighter, sedanji mestni klerk, bila članica dr. št. 142 SNPJ in je vprašal njenega moža, koliko- podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb krat daje tisti dan volil. Povedal bo v pondeljek zjutraj ob 8:45 muje, da enajstkrat ali trinajst- iz Želetovega pogrebnega zavo-krat, nakar sta oba prasnila v|da v cerkev Marije Vnebovzete Churchill je odgovoril, da z novimi smernicami, ki jih zavzema vojna, je potreba tudi nadaljnih razčiščenj v dokumentu, ki je znan kot Atlantski čarter. "Za danes ne morem reči drugega, kot izjaviti, da je Atlantski čarter izjava duha in namena, v kakršnem vodijo avtorji istega to vojno, in to ne brez uspeha in da se ta čarter v nobenem oziru ne nanaša na kak pakt ali pogajanje z našimi sovražniki," je izjavil premier Churchill. IZ BOJNE FRONTE (Četrtek, 23. marca) W a s h i n g t o n. — Poslanska i RUSI J A—Ruska armada je okupirala Pervomajsk, močno utrjeno nemško postojanko na reki Bug. Druga ruska kolona ima samo osem inilj še do važnega pristanišča Nikolajev, PACIFIK—Zavezniški bombniki so potopili tri japonske ladje pri Novi Gvineji in ameriške čete so se izkrcale v pondeljek na otoku St. Matthias. ITALIJA—Zavezniki počasi potiskajo Nemce iz porušenega mesta Cassino. Za fronto Postavil bo Madjarsko ter Romunijo in Bolgarijo pod eno komando. London, 23. marca.—Nemške čete, ki imajo že kontrolo nad vso Madjarsko, so na tem, da popolnoma okupirajo tudi Romunijo in Bolgarijo. Radio iz Turčije poroča, da bo postavil Hitler vse te tri vazalske dežele pod eno komando, da bo tako utrdil svoje pozicije na južno-vzhodni Evropi. Poročila iz nevtralnih držav zatrjujejo, da zaseda nemško vojaštvo strategične točke in civilne urade z vso brezobzirnostjo, kot je to navada nemške armade, kadar vdre v kako deželo. Kot se zatrjuje, gre Nemcem vse lepo izpod rok. V Budimpešto se pomičejo štiri nemške motorizirane divizije in vec divizij pehote. Iz Stockholma se pa zatrjuje, da je prišlo na meji do spopadov med madjarski-mi in romunskimi četami. Včeraj so leteli ruski bombniki nad južno Madjarsko, toda niso metali bomb. Bolgarski vladni kabinet se je včeraj sestal k izredni seji, da razmotriva zahteve Nemčije za aktivno pomoč proti Rusiji. Bolgarija, kot znano, ni pretrgala diplomatskih zvez z Rusijo, dasi je napovedala vojno Zed. državam in Angliji. .Kljub vsakovrstnim poročilom, pa se vsa strinjajo na tem, Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. ZXXXXXXXXXXXXZXXXXXtXX XXXXXXTTT t X1IX111XXXXXXXXXXXOC Naši fantje - vojaki v SLUŽBI , . da ima Nemčija zdaj v Mad j ar- pod Rimom so krogle iz nem- skj do 10(M)()0 V()jakcn, da ima ških topov zadele ameriško j deželo y popoM oblasti ter da poljsko bolnišnico, ubile pet;.ma y rQkah yse železnice in ko_ munikacije. Iz Ankare se poroča, da je v nemških rpkah vsa brzojavna in poštna zveza v Bolgariji. -o- ranjenih vojakov in jih ranile enajst. --o- b ZA SVOBODO IN DOMOVINO V soboto 25. marca odide k vo- za 15 dni iz Shreveport, La. Na| zneif se \e ivrni! vesel smeh. lin na Kalvarijo. Ker se pričaku-j jakom Frank Jesenovec, edini 28. marca se mora vrniti zopet Mestni klerk DeRighter odlo-Ne zeta Henrya na pogreb od j sin družine Jesenovec.ter zet po-' nazaj. Prijatelji ga lahko občno zanikuje, da bi mu bilo kaj vojakov, bo položeno trplo v j znane družine Valentin Koči iz iščejo na gornjem naslovu. Nje-znalnega o volivnih sleparijah, petek popoldne na mrtvaški' ali da bi McGrainova sploh kaj oder. Naj počiva v miru, pre- Sa ,v , Jo porabijo 150-kav«uka ali toliko, 2a 10,000 avtnih ^ d - :1'ko^Zavah smo dozdaj sil6 )!l,1.eno desetino vse ki J0 imamo na raz- ^o--- na grob S v* 'na grob pokojne-VWsta darovala Jeglich $10 in DAROVI Sledeči doneski so bili izročeni v našem uradu: Msgr. Vitus Hribar je poslal $25. kot dar društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ župnijski pomožni akciji; za Cathedral kantino je darovala Mrs. F. Vertovsnik, 9215 Kempton, Ave. $2; za Rdeči križ so pa darovali: Frank Topariš, 1415 E. 39. St. $3, Martin Frank iz 651 E. 99. St. $2 in Mr. in Mrs. John Jamnik, 861 E. 222. St. $1. Lepa hvala vsem skupaj. Nova trgovina Charles in Olga Slapnik naznanjata, da sta odprla na 6026 natančneje1 poznal, dasi McGrai- ostalim sožalje. nova trdita, da so si izmenjavali Frank Zalar božična darila ter večkrat drug V Lakeside bolnišnici je umrl drugega obiskovali. Frank Zalar, star 35 let, stanu- Nekateri so mestnemu klerku J°č na 19505 Mohican Ave. Tu-svetovali, da resignira iz urada kaj zapušča soprogo Katarino za toliko časa, da s4 bo vse raz- roj. Mohar, sina Franka, mater čistilo pred poroto, toda pravi, Rose, brata Josipa in Antona da je nedolžen in tla ne bo od- ter več sorodnikov. Rojen je bil stopil. Mestni odbornik McCaf- v Baltimore, Md. Pogreb bo v fery, za katerega je McGrain 13 soboto ob 8:45 iz Želetovega po-krat glsaoval, je bil, ki je De- grebnega zavoda v cerkev sv. Righterja predlagal za mestne- Pavla na Chardon Rd. in na ga klerka in demokratska večina Kal vari j o. Naj počiva v miru, ga je potem izvolila. (preostalim sožalje. o-- Waterloo Rd. Frank bo pustil gov brat Andrew se je oglasil iz doma ženo in eno leto starega' Anglije in pozdravlja vse prija-sinčka. želimo mu srečen in-tel je in znance v Clevelandu. zdrav povratek I Njegov sedanji naslov je: Cpl. Mi m na i Andrew F. Ule Jr. 35512642 Co. Pfc. Cyril Lekan, sin Mr. in, C. 735th M. P. Bn. APO 409 c/o Mrs. Josip Lekan iz 3568 E. 81. St. je poslal domov brzojav, da Seja demokratov i>! IZ NAŠIH NASELBIN ., , • i Imperial, Pa. — V bolnišnici Jutri večer ob osmih bo seja Mercy y pittsburghu ie umrl slovenskega demokratskega John Godjsha> ^ ^ ^ rojen __________________. ,Wuba 32- varde in sicer v Slo-1 Amerjki Zapušča starše, bra- St. Clair Ave. novo trgovino s venskem domu na Holmes Ave. ta in sestro cvetlicami. Cvetlice za vse na-(Članstvo naj se udeleži v veli- Duluth> Minn_ _ y bolnišnici mene bosta imela vedno v zalogi, kem številu. St> Mary ge nahaja že dolgo ča- Pozdravi iz Jolieta sa Frank Muhvič iz Elyja, star Simon Šetina iz Jolieta, naš naseljenec. Podvreči se bo mo- dolgoletni naročnik, pozdravlja ral operaciji. _________ _______________svoje številne znance po Cleve- Glendale, N. Y. — Umrla je °dborT^jlma^lepo' ro obuvala za vso družino; trpe- landu ter jim želi vesele veliko- Ana Zidar, stara 52 let in roje- • > u 1 ' _ v___y_________' 1------I lin \T t-T V>ftn Slrn Lepa izbira obuval Mandel Shoe Store, 6107 St. Clair Ave. naznanja, da ima za HW?topnik Beverage ---------------------- --------- ^a3no podružnici št.1 pomlad in veliko noč bogato izbi- žno blago in najnovejša moda. nočne/praznike. na v Nagličih na Hrvaškem. Nov grob v New Yorku | New York. — V bolnišnici j Bellevue je po dolgi in mučni b-! lezni umrl Anton Svet, star 67 ! let in doma iz Dolenje vasi pri ' Cerknici, od koder je prišel v j Ameriko 1. 1902. Tri leta po-v domovino in vodil je lesno trgovino v Pod-skrajniku pri Cerknici do 1. 1928, nakar je spet odpotoval v Ameriko. Nekaj časa je bil v West Virginiji, nato je prišel v New York. Pred tremi leti, ko je zbolel, je odšel k svoji hčeri v Cleveland. Pred petimi tedni se je vrnil v New York, kjer je zdaj umrl. Zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri, v Akronu, O., enega brata, v Barbertonu, O., pa sestro in več drugih sorodnikov. Gogala se zagovarja na sodniji radi beračenja Pred mestno sodnico Mary Grossman se je včeraj zagovarjal slepec Josip Gogala, ki je obtožen beračenja. Gogala je povedal, da je prejel od 1. julija do 31. decembra 1943 $10,000, Za 7 dni je prišel na dopust kj dasi je v istem času prodal svoji ženki Pvt. Frank Košmerl,! svinčnikov komaj za $70. Izpo-sin Mr. in Mrs. Košmerl iz Nor-! vedal Je tudi, da je od časa ko wood Rd. Kam bo poslan zdaj,! ie bil aretiran radi beračenja, je pa vojaška tajnost. i PIač"al $2-119 za dohodninski da- m h m j vek, prej pa da ni nikdar slišal John Petrincic, 1250 E. 58. St.' o takem davku. Policist Zema je Postmaster New York, N. Y. PH& Ittt Mrs. Rose Krall, 1177 Norwood Rd. je prejela pismo od sina Rudolfa, ki se nahaja v Angliji in naroča pozdrave vsemj prijateljem, zlasti pa članom Najsv. Imena. Priporoča se jim za kako kartico. Njegov naslov je: Sgt. R. J. Krall, 35529831, 563rd Bomb. Sq. 388 Bomb Grp. APO 634, c/o Postmaster New York. N. Y. je srečno prebrodil širni ocean in se nahaja sedaj nekje v Angliji. Naroča pozdrave vsem Newbur-žanom. Da bo pa vedel, kaj je novega v Clevelandu, mu je stric Frank Perko naročil sobotno izdajo Ameriške Domovine. Njegov naslov je Pfc. Cyril Lekan, 35525857, Hq. Btry 12 F. A. Obsn. Bn. APO 403, c/o Postmaster New York, N. Y. »S, P® V soboto 25. marca odide k vojakom najmlajši sin družine Valentina Zbačnika, Eric, stanujoč na 6422 Spilker Ave. Njegov brat Albin se nahaja v Angliji že nekaj mesecev. Obema želimo vso srečo in pa zdrav povra- je naročil sobotno izdajo Ameri-| pričal, da je opazoval Gogalo na ške Domovine za sina, katerega Public Squaru pol ure in da je ta naslov je: John N. Petrincic Jr.; klical: "Sreča, sreča, dobra sre- m ne tek. Pfc. George Ule, sin Mr. in Mrs. Andrew Ule iz 10606 Reno Ave. je prišel domov na dopust S 2/C U. S. N. T. S. Radar! ča!" s čemer je opozarjal mimo-Operators Unit 6-D, Pt. Loma,1 idoče na sebe. Ljudje so se San Diego 54, Calif. i ustavljali in mu metali denar. ž AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 1944 i "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axcept Sundays asd Holidays ____ NAROČNINA: Zn Ameriko in Kanado na leto $6.50. fca Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente _______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents ___ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _______ No. 69 Thur., March 23, 1944 BESEDA IZ NARODA Udarjanje v temi Dasi ni pacifizem noben odgovor na vojne strahote in vojno razdejanje, vendar je pomanjkanje vsake pozitivne mirovne politike obžalovanja vredno. Tistim, ki vprašujejo po mirovni politiki, se odgovarja: "Predvsem je treba izvojevati vojno." Toda v trenutku, ko preide vojna iz čisto obrambne faze, se človeški razum ne more več zadovoljiti s tem odgovorom. Hočeš, nočeš, bo misleči človek vprašal: "V kakšno svrho pa prav za prav potiskamo to borbo do popolnega uničenja sovražnika? Kakšen je prav za prav pomen smisla brezpogojna predaja?' Afi se izraz 'brezpogojen' ne tiče prav tako nas kakor sovražnika? Ali ne bodo pogoji, ki jih bomo narekovali, prizadejali vsega sveta, in s tem seveda tudi nas?" "Brezpogojna predaja" je preprosta fraza, toda silno zamotana zadeva. V slučaju Finske sta, na primer, zainteresirana tako Rusija kakor zapadni svet. Svet noče, da bi se Finsko za zmerom izbrisalo iz družine narodov in prav tako, ne bo z zadovoljstvom gledal na naš pritisk nanjo, češ, naj naglo sprejme ruske pogoje in podpiše premrije, da ne zamudi ugodnega trenutka. Italija se je brezpogojno vdala, toda kfjub temu še danes, to je dolge mesece pozneje, ne vemo, kaj to prav za prav pomeni. Na vsak način to ne pomeni miru za Italijo. In prav tako ni to pomenilo demokratične evolucije v onih delih Italije, ki so jih zasedle naše armade. Pomenilo pa je vse to, kar je Mr. Churchill v svojem govoru dne 27. julija nagiiašal', da se ne sme zgoditi. Dalje ne moremo doumeti razlogov za vojaško kampanjo v Italiji. Z zavojevanjem Sicilije je bilo osvobojeno Sredozemlje, k,ar je ogromnega pomena. Ko je bil v septembru izveden vdor na italijansko celino, sta se pojavili dve možnosti: Ali nameravamo zavojevati Italijo do doline reke Pad (Po), v katerem slučaju bi zadeli na glavne sile nemške armade, ali pa bi zavojevali samo južno Italijo, odkoder bi si izsilili pot na Balkan. Ne takrat ne zdaj ni razumljivo, zakaj hočemo zavojevati Rim in zakaj si postavljamo njegovo zavojevanje kot dokončni cilj. Ideja, da se mora Rim zavojevati palec za palcem, pri čemer naj bo razdejana zibelka krščanskega sveta z vsemi umetniškimi zakladi, ki jih je ustvaril zapadnjaški duh, je nerazumljiva, ker manjkajo vsi razlogi zanjo. V vojaškem pogledu ni mogoče predvidevati, kaj bo iz-premenjenega na položaju, ko bomo zavzeli Rim. Popolnoma vseeno je, ako zaposlimo prav toliko nemških divizij pod Rimom kakor nad njim. Samo ako nameravamo prodirati proti severu in zavzeti vso Italijo, dobi zavojevanje Rima pomen. Toda to po vsej priliki ni v naših načrtih istočasne z ogromnimi načrti invazije kontinenta iz Anglije. Washingtonski poročevalec Frank Kelley je sporočil dne 11. marca, da je v naših načrtih tudi "brezpogojna predaja" Francije. Omenjeni poročevalec trdi, da sta predsednik in vojni department odločila, da položita vso odgovornost za priznanje tega ali onega francoskega političnega gibanja v roke generala Eisenhowerja. V nobenem slučaju pa ne bo noben francoski odbor — vštevši De Gaulle-jev — pripoznan niti kot provizorična vlada za vso Francijo. "Tako priznanje utegne biti dano drugim skupinam in fakcijam v drugih delih Francije," — pravi Frank Kelley. V takih okoliščinah bo imel Francoski odbor za narodno osvoboditev še manj avtoritete in oblasti kot je ima Ba-dogiijeva vlada v Italiji. Najvažnejše in najdelikatnejše politične zadeve bodo ostale v rokah ameriškega generala Eisenhowerja, ki ima samo vojaške sposobnosti, toda nobenega mandata, da bi postal de facto vladar te ali one zavezniške države. Če Kellivjevo poročilo odgovarja resnici, je to samo dokaz, da zavezniške politične avtoritete ne morejo doseči sporazuma ter da oddajajo najbolj pereče probleme v roke armade. Iz vsega tega je predvidevati, da se bo po vsej Evropi zgodilo to, kar se je zgodilo in kar se še dogaja v Italiji. Ako se vprašamo, kaj pomeni fraza "brezpogojna predaja" v slučaju Nemčije, se bomo znašli pred zidom. V tem slučaju ne moremo namreč zvaliti vso odgovornost kratko malo na ramena generala Eisenhowerja. Tu bo nastopi; še en general, in sicer — ruski. Vojno se more uspešno voditi samo, ako so pred nami jasni politični cilji. Dokler si ne bomo na jasnem, kakšno Evropo je mogoče zgraditi, se bomo borili v temi. Vojna je orodje političnih smernic, ne pa narobe. Zato pomeni izraz "brezpogojna predaja" nekaj, česar ne razumemo, ali pa je ta izraz popolnoma brez pomena. ----o—- Pravijo, da je Hitler oni dan zopet pregledoval zvezde. Ne ve se. če je hotel iz njih doznati svojo usodo, ali pa že morda dela rezervacije za "prebivanje nad zvezdami" za mizo'nemških paganskih bogov. Kupujte vojne bonde! Malo razmotrivanja o • • v • pijači Hubbard Rd. — Vse tako izgleda, da bodo dali na pijačo tako visok davek, da gostilničarjem ne bo treba niti kozarcev mazat ali močit, postavil vam ifa baro steklenico in sicer pod nos in potem pa denar vzel ne da bi se vi kaj oteščali s pijačo. Ce bi jaz imel kje kakšno odločilno besedo, bi rekel, da če vlada ne more s poštenim in primernim davkom shajat in da bi ljudje dobili pošten kozarec piva ali druge pijače, ki si jo poželi j o, bi bilo boljše, da bi sploh pijače ne bilo. Zakaj bi ljudi samo ciganili in vlekli od njih denar za same skomine. Poleg tega se pa tudi naši bir-ti pritožujejo, kako na kratko morajo delati, da si vlovijo kakšen cent za stroške, ker morajo tudi licence tako drago plačevati, poleg tega da morajo plačevati visoke cene za pivo in drugo. Res mora biti človek j ako previden, da dobi svoj denar nazaj. O, kje so tisti blaženi časi, ko se je dobilo šest polovico večjih kozarcev piva za en sam kvodriček in poleg tega pa je še gostilničar večkrat vprašal: "Fantje, kaj boste pa name pili?" To so vam bili zlati časi, da se reče, res zaslužek v tistih časih ni bil tako sijajen kot je danes. Pomisliti pa je treba pri tem, da koliko nas je pa takih danes, ki nimamo sijajnih plač, ali bolje rečeno, da smo brez njih. Če prideš v gostilno z ubogim kvodričkom, se niti oteščaš ne, ampak cediš sline še bolj kot prej, ko si notri prišel. Seveda tisti, ki dobro zaslužijo, si lahko tudi kaj privoščijo. Pripeti .gje.pa lahko, da bodo prišli časi, ko ne bo več lepe "pede," a draginja pa bo le ostala in z njo tudi majhni kozarčki. Kakor nam pripovedujejo, je vsaka oseba že sedaj dolžna toliko, da ne bo nihče živel toliko let, da bi ta dolg plačal, katerega so nam naprtili drugi na naše rame, seveda s privoljenjem glasov nekaterih pri volitvah. V isti sapi pa nam prav tisti visoki gospodje pripovedujejo, da se vojna prav za prav še niti pričela ni in da moramo biti pripravljeni še na vse kaj hujšega. Pa bo morda kdo rekel, da Leskovcu pa res samo«pijača vre po glavi. Nič ne rečem, da ga rad spi jem kak požirek, še rajši pa dva, ampak drvim pa zanjirn ne in d^ bi vrat lomil, kje ga bom dobil. Jaz polagam veliko več važnosti na krvave klobase in pa takole en ducat skodelic kave na dan, seveda jo pojem s kruhom, ker imam pač to lepo lastnost in dokler imam tega materiala dovolj za pod zob, ne pora j tam za nobeno drugo prikufho. Pa tudi moj želodec, je s to "košto" prav zadovoljen in čeprav ni nobene druge pritekočina za zalit. Upajmo pa, da se bodo časi j kaj spremenili. Saj smo imeli I tudi prohibieijo po prvi svetov-■ ni vojni, pa so nam vendar do-; bri ljudje dali nazaj to nedolž-| no or/r pivo, samo da so voliv-\ ce potolažali in jih dobili na j svojo stran. V prejšnjih starih 'časih, ko je bilo pivo res clo-I bro in je imelo tudi kaj "kika," j niso ljudje tako drveli za žga-i njem kot sedaj. Sedaj pa če človek popije par kozarcev tisto prekuhane vode in če ne zalije malo z palenko ali vinom, j pa bi skoro v nezavest padel, j Vse tako in podobno opazim, če j se mi kdaj posreči stopiti v gostilno. Kakor sem že rekel, to si lahko privoščijo samo taki, ki imajo groš, kar nas je pa moje vrste, moramo biti zadovoljni s ta pametnim pivom in še to bolj na redke čase. Se reče, saj ni da bi človek vedno natiskal tiste kozarce na nos in se nacejal, ker pravijo, da to škoduje zdravju. Jaz sicer tega ne trdim, da škoduje, ker tega še nisem preiskusil, čeprav sem ga že precej predihal v svojem življenju. Saj veste da malo po malem, pa se v teku let le precej nabere, a pravega mačka pa le nisem še imel. Torej toliko o teh dobrotah, pa naj zadostuje. Bliža se velika noč, ki bo nekaterim kaj prav prišla, posebno tistim, ki jim putke dobro nesejo, ker pravijo, da je že sedaj preveč jajec na trgu in ne vedo kam žnjimi. Zato bo pa velika noč prav prišla, da jih bodo vsaj doma malo več spravili spoti. Jaz moje putke tako učim, da kadar je preveč jajec na trgu in da so prepoceni, jim dam taka navodila, da malo prenehajo nest. Razumet se je treba pri vsaki stvari, pa gre počasi naprej. Ko tako poslušam slovenski radio program, sem oni dan slišal tudi voščilo k rojstnemu dnevu našega prijatelja Jožeta Menarta iz Norwood Rd. v Clevelandu. Temu voščilu se pridružujem tudi jaz in želim Jožetu vse najboljše in pa dolgo življenje pri najboljšem zdravju, kar je zelo in nabolj potrebno za človeško življenje. Saj je Mr. Menart j ako prijazen kakor tudi njgova sopoga, ki nas večkrat obiščeta v poletnem. času in upam, da nas bosta tudi to poletje kljub malim odmerkom gazolina. Ce bi prišla k nam sedaj, bi vama pokazal našo ta mlado solato. Če se ne motim, sta jo bila prišla pogledat tudi lansko leto. Lep pozdrav obema. Vse tako izgleda, da naše življenje postaja vedno bolj dolgočasno in resno in s temi malimi odmerki gazolina, bodo napravili življenje še bolj dolgočasno in pusto, ker se prijatelji in znanci pri, najboljši volji ne bodo mogli več obiskavati. Če jO to še kaj dalj časa trajalo, bomo kar pozabili drug na drugega. Mestni ljudje se bodo morali dolgočasiti v mestu in mi pa tukaj v tej lepi naravi. Posebno bo lepo sedaj, ko se bo pričela pomlad. No, saj po prvi svetovni vojni tudi ni bilo toliko avtov, ampak takrat še nismo bili tako razvajeni kot smo sedaj in za- to pa je danes toliko bolj težko prestajati doma. Pa se bomo morali že nekako privaditi tudi temu. Saj je tudi Ribničan privadil konja smrečje jest in ko se je tega navadil, je pa poginil in nekako tako bo tudi z nami. Malo se mi pa le fržmaga radi cenjenih bralk v Clevelandu. Toliko let jim že pišem in novice poročam iz teh naših krajev in si belim glavo, pa čeprav še nimam nobenega belega lasu, se reče, saj pri teh mojih mladeniških letih bi se tudi ne spodobilo, da bi ga imel, kaj bi jim napisal lepšega lepšega in zanimivejšega, da bi bile bolj lakomne na to moje pisanje in vem, da tudi so. Ko sem jih pa vprašal, da bi mi ena kupila eno primerno pero, da bi lažje in še kaj boljšega napisal — nak, tega pa ne. Niti ena se ni zganila, da bi rekla, da eno dobro pero res potrebuje ta naš poročevalec, ki nam poroča toliko lepih in zanimivih novic, zato mu bom pa kupila eno fino pero. Ko smo zgradili ta novo hišo, moj poletni "office" ali pribežališče elevelandskih deklet za poletne dneve, kamor pridejo navadno na oddih in se senčit v krasni senci mogočnih dreves, sem vselej poskrbel, da sem jim vsako .jutro natrgal najlepših cvetlic; tedaj sem se bil tudi že obrnil na ta dekleta in žene, da bi kupile kaj preprog, s katerimi bi pokril pod-nice, ker je pač taka navada v tej deželi, da mora biti vse pregrnjeno, pa tudi takrat so me prezrle. Pa jim tudi ne zamerim, a za tako neobhodno potreben predmet kot je pero in če hočejo še kaj izvedeti od nas, pa se nič ne zmenijo. Kar žalosten sem, ko vidim, da se tako malo zanimajo zame, ki se na vse mile viže trudim, da bi jim kaj prida napisal. Kar se pa kmetijstva tiče, pa za sedaj nimam nič posebnega poročati, ker je vse po stari navadi, le toliko povem, da sem že nekaj semenja pose j al tudi že na prosto (solato, pe-teršiljček', korenček in drugo), da bo prej kaj za pod zob spomladanskih vitaminov, katerih sem j ako potreben, če se hočem postaviti zopet v modo, kajti krvavice so spravile moj život popolnoma iz "vrnge." Pozdrav, Frank Leskovic IIIIMIIIIIIMIIIIC' Ce verjamete al' pa ne mmiiimiiiiiiii Da bi ne bilo kake pomote in da bi se prepričal, da imam opravka res z nekom, ki je iz mesa in kosti, sem napravil luč tako hitro, kot sem mogel s tresočimi rokami pritakniti žve-plenko k tahtu v Kushlanovi predpotopni svetilki. No, izkazalo se je, da je napravil nenaden nočni izpad na našo ledenico res France in ne morda kak ran j ki indijanski poglavar. Ker nisem hotel, da bi se nama s Jimom režala rezerva v kamri, sem previdno molčal, v kakšen strah je spravil France prebivalce na zofi in sem povedal svojim trem tovarišem, ki so držali vsak eno steklenico pi- va v roki, z eno samo1 sedo svoje mnenje. Ni*' ga jim nisem rekel ve" in jim s tem tu* J vse. Krava je sicer zelo ^ žival, naj bo v mir"'11 nih časih, toda ima P0^ nnmpll V .' Je sli a In deiot kr. Dali je - cvetlice cesarja Montecume Indijanci so v severnem Michi-ganu kopali bakreno rudo mnogo, prej kot pa je Kolumb odkril novi svet. PrizJr iz igre "Trnjeva krona," ki jo priredi dramsko društvo Krka v nedeljo 26. marca popoldne in zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ves čisti preostanek od te prireditve gre za župnijsko pomožno akcijo za pomoč stari domovini. I Besedni boj radi Kristusovega nauka . . . radi bogokltenega ! govorjenja se vname besedni boj med Klasijem in Štefanom, kar i pride,v dejanje. Klasi j: "Pes, ali se drzneš tako govoriti z Rimljanom? Moj meč naj na to odgovarja!" Štefan: "Za njega tudi umrjem ..." KlajSij plane z mečem nad Štefana; Mara skoči med nje, da zaustavi meč, ki je že padal k' udarcu in govori: "Klasij, ti stra-hepetnež, ti bi udaril neoboroženega in v hiši Pilata!" V bohotnem barvnem žaru dalij, ki so nam postale v vrtovih tako priljubljene kakor vrtnice poleti, je prikrit spomin na njih prvotno, žarečo indijansko domovino. Prinesle so nam nekaj sijaja, te domovine Mehike, kakršna je bila ob času cesarja Montecume, ki mu je bilo simbol sonce. Božanstvo iega vladarja, ki je ljubil barve, je obdarilo dalij o s pravljičnim žarom in s sposobnostjo neprestane, žareče spremenljivosti. Gojitelju cvetlic je da-lija pokorna kakor duh, ki izvršuje vsa povelja svojega mojstra. Če si zamisli redko rdečino, kakršna odlikuje čudovite živalske tvorbe na dnu morja, ga dalij a uboga in postane rdeča kakor te živali. Če pomisli na oranžno barvo, ki se v njej odraža soj zahajajočega sonca, zažari dalij a v tej nebesni barvi umirajočega dne. Izmisli si črn purpur in že mu ga pokorna cvetlica uresniči. Zagledal se je morda v zlato rvezdo in njegova cvetlica mu / tem zlatu zaživi na vrtu. Dalija, ki sovraži senco, se razsipava v tisočih cvetnih ob razov, v neštetih barvnih 2vez-dah in svetlobah. Mnoge vrr.te spominjajo na dragulje, leske-čejo se kakor ametisti, rubini Lopazi, jantar in njih cvetni žarki so urezani ostro in jasno Druge te spominjajo spet na vrtnlice, škrlatne so, srebrno rožnate, karminasto rdeče ter bohotne v svoji cvetni obliki. In so zopet takšne, ki jim cvetni listi posnemajo svileni sijaj ali bakrene odtenke, srebrno belino ali brončeno zlato. Z vsemi mogočimi barvami in lesketi, ponosne in pompozne pričakujejo jeseni, ki stopa še z vročo svetlobo, prečiščenim zrakom, nežnim dihom in sladkimi mislimi na vrtove. Ta prekrasna cvetlica podaljšuje vrtno leto, slovo od toplega letnega časa nam spremi j a v praznik barv, do zadnjih dni nas ogreva s svojim plemenitim ognjem. Kjer cveto dalije na vrtu, človeka ne more zgrabiti turobnost, ki zveni v jesenskem ozračju. svojevrsten pomen v m^j čaju, kakor je bil o trenutku v naši kefflP1' ^ Kushlanu sem 20|. ' slabo skrbi za svoje S®. 1 je, da jim je skuhaj ^ jim dal zastonj luč postelje, toda to; l«rj no, tega pa ni, naW ^ preskrbel pod vsako F', | ^ eno kišto pira za slu«*.' ^ ^ prime gostače ^ ^ ^ Slaba postrežba je> f,^ ^ 1 jo v temni noči sam1 ^ lažbe in stika« po vedni nevarnosti, da . j i^j . stoleh in drugi navlaJ ^ okrcali prste na noga j. 0j ' Tudi mene je zažeJ^. ^ ' mi doneli na ušesa 11 j ^ ^ vi po grlih mojih P1 j ^ klonk, klonk, klonk, ^ ^ obrnil na hišnega g°s"j E^i v ■ »pa f , ponižno prsnjo: r* s?yer| de v kempi, Leo?" . j( aj j0 "Vode, kajpada J" jeVs| natoči si jo iz vodny tt ns kor hočeš. Pa .J 5%a polomil pumpe, k1 jen-" aV# N "Boš ti meni go\ 'Kaj S , ps Wm Kemija v Zed. državah Kemična znanost je bila v Ameriki že pred več kot 300 leti. Že leta 1635 je bila ustanovljena mala družba, ki je izdelovala "alum" katerega uporabljajo za strojenje lisičjih kož, ki jih uporabljajo za kožuhe. Soliter s«* vporabljali za izdelavo smodnika in v poznejših letih so pričeli izdelovati razna umetna gnojila. Iznajdba dveh Amerikancev — Frasch in Hali — je pripomogla do največjega pridobivanja žvepla in aluminija. Prvi plastični izdelki so ameriškega izvora; prav tako je ameriška iznajdba vulkaniziranje gumija in pa moderna fotografija. is nisem vajen, doma na Menišiji vt hiši, te vprašam • _ voda je bila tam "Orajt, tamle v J H kotu je sesalka, Pa ' vode." ' j N, Ne gre mi v morete nalivati s jo, ki je vendar . P1 di S Te- suz. Voda, to je takem slučaju," LčiriCiii »lUtajui Jjjflj' -■>. kolovratim proti »o ( -toj "Vsak- po svoje, j fly f val Jim, ko je ^^ .S klonk po grlu m V J klenico na spodnj0 zofo.■ lnio, M ftl! Grem v kuhi»J° "J najdem za v rati f pumpo za vodo. Z3Č,JI d» gajnjati in ii> , *< i iic" iz sebe kako kap'J . $ nePj j je odrešila po nih z ročajem, stil ročaj in n. ' v ,«§i>'j m ^ hotel PrV >1 do v malo kastrolo,sjjf maj sem spustil je tudi voda odne^' „>i sem, da je ta PL,nly za dve osebi, ena druga pa drži P08^ jo. Poklical sem . . kHe protestom ^^ i V magajte Jima likim njem, pa Vstal je gonit ročaj pri feS kim trudom sva j° j/ prgišče in jaz sellLtjl'j ust* s sladko ^ ^ bom s pravo Plja m žejo. / s Pa komaj sem J J % požirek vase, •se.rlljer') zabrusil po kuhi'U1 ^ njem, krehanjen1.^ njem brez vsake . dokazoval cenjen1^, to ni voda, kvecje"1 r; ko imenovalo se c0'lU minje. -e v "Kašna voda Pa ; j/ ni?" se zaderem n / jlflr ■if sem po -dolgem do sape. "Za pomivanje mi je nedolžno Leo. "Za pitje pLi^ zbirajo v njej * krote in vse, kai" .^o" Oh, oh, Jim. . {t __rrleJ' t d* ajsbakso in P08'^ ■ še kaka kaplji?;.. W plaknil usta. sem na svetu „i? pa Sei odi % V 'V J, k aj le da 6 P. 1 ktl V H ' j( £ Is H I, 1st % i X Is; ( "V s < s k > S K \ take stvari v ustih." Jim mi je i'eS kapljic rncij, k1 j lo potolažile. i'1' m s o 'Jaz sem še ve«" t,h W a vim H ii V0da *J\ S »S L % k j bi' f% y pravim, da ni dobra," se je m^ " I iz kamre, čepr^ vprašal za nasvet- ^ Pa s tem V^'f^ pi tisto noč še ve° ^ nec, kot boste vine AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 23, 1944 [stran pragozda! Pisa"a množkla nar°- A 0 dov evropskega JAMES OLIVER CURWOOD: No vzkrik svojega • n Roger je vstal, od-,ter tekal gor in dol, j7dil steze po snegu. tjeti ka/1 v 3 je bla" v^ar eJv ega' " Ver_ - ue' Vera si je pri-roveo-POt do temne utrd-Ja£irca' od koder jo dobo pregnal. ka 0st se Je posvetila icno cti°Su "jegovega srca Piko Padel na kolena> si, v° kosmato glavo ' ^ kliknil: •bo 3 Ptička je re-^ res v že vse do_ davnih M°g0Če' da bi v "m časom sežgali S CCS Hn ' V ^vi i2t, P°šlje lahko svo- M in da vidi> kar ^G]lUl^va pa ji veru- 'Hetfe mu 'ie Prel°" Het, Se je- "Nocoj .^j! Nada in Žol-videl 5 torujem— t jeleni." x zopet fia us-1 Zj2rlg0sPOda, ko se je v črni baldahin r fk: se je skrivala njegova koča. Uro nato sta bila že pri dve-rih. Roger jo je odprl in omahnil noter. Nekaj sekund je stal tu naslonjen na steno in v grlu mu je žvižgalo. In slišal je, kako je Pikovo telo padlo težko na tla. "Tudi tebi je tega že dovolj. Pikec, kaj ne?" Le stežka je mogel spraviti te besede z ustnic, umrtvelih po burji. "Upam, da vzdrži veter vsaj še^dve uri. Ako pa ne —" Snel si je rokavice in iskal žigice. Prižgal je svetil j ko in še dve svečki iz medvedjega sala, za vsak konec koče po eno. Za ognjiščem je bil kup suhih drv. V petih minutah je že gorelo. Premagujoč svojo utrujenost, je vrgel s sebe kožuh in začel pripravljati večerjo. "Misliva si, da je Božič in privoščiva si kar le moreva, čutil sem ju j Skuham četrt libre češpelj na-verujem in mesto običajnih šest. Nocoj nama ni treba štediti." Pik je strmel nad potratnost-jo svojega gospoda. Uro kasneje sta že jedla in McKay je popil še četrtinko gorke kave. Utrujenost je odnehavala in sedel je še nekaj minut ter si z užitkom prižgal pipo. Pik, ki se je natlačil z jelen jim mesom, se je iztegnil spat, a oči ni za-tisnil. Gospod trni je bil nočoj uganka. Ker kmalu si je zopet oblekel svoj težki kožuh, spravil pipo, hitiva : I si pripel jermene nahrbtnika in °Jdeva zopet kjk največji Pikovi grozi zlil če-lJ« opayj, j trtinko petroleja iz steklenice ^ je l ' Se iZ" na kuP suhih drv za ognjiščem. 'toieb'|e °hk0p0" Ko je podteknil še žigico, je ,v sC Vse" A Roger , Pik prestrašen zalajal . . . nov SV°je k°Č® 1111 Po1 ure nat0' ko se je Roger J(i °bilo .°genj..in_ žar' s Pikom z nizkega grebena ozrl, v vejevja. In jav- 111 imelo več tiste % ' tistega n *t Posmeha kakor . itio^ ie slišal v nJi pj v e 8'lasove, ki so iSl.J ^odločnost iz J e roke, kakor .aj' česar ni mo-r dejal; s%«n5ra(lil dolge rdeč steber plamenov osvetli nrl c tt""- J h Je vet: Se nekoliko. Je razmišljal, ljeval črni kaos, ki sta ga osta- in cvi- je 2vižgal f\t )0 golavah gozda %\ J® kazal štirideset ^ ničlo. , , Je ,5 Sv o i2i,° Se je bledi dan ■V?*1' svoj stari i5t le krasote, pri-4ablesk.a |Jr' zCetSe včeraj videl le %tij, Polomljenih vej, ''Vi, 1{0 kuPi snega, je Na se solnčnih je v nepers ""JU-Pa Se . niti -111 P°JavilO' a ■i s preveč pogrešaj. e mu je bilo pol 4 *e V G je treslo od za-\ l 110 zopet k nji. "'I . M| fr. . ... ' Je v 10 pomeni, iti Po il'ašal Pika' vle-t.Xd pnjah njegovih \ nama iu craggo- ti8oč Do ^ogili urah zo. si segrel par %iS8pod razlagal ^ svojega živ- tal 7 opečeni su- ,V "lste slanine. "Zdaj % M J(i Iv l)!0t vila za seboj. Veter se je gnal divje od severa in ž njim oblak suhega, zbadljivega snega. "Ničesar naj ne najde Bre-ault — ničesar razen snega in niti sledu po hiši in po nama!" je godrnjal pod svojo čepico in hitel dalje, naravnost k jugu. Končno pa ni mogel več. Noge niso hotele vlačiti smuči več. Vedel je, kaj to pomeni — zlo znamenje, tako usodno, kakor krč plavaču v globoki vodi. Ako poj de še naprej, se bo moral plaziti po rokah in kolenih. Hitro, je krenil v gozd. Poto-_. val je že polne tri ure, odkar je izročil svojo hišo plamenom. Še pol ure se je vlekel z vedno bolj počasnimi in kratkimi koraki v gozd. Imel je srečo in je glasno poklical Pika, ki je obstal v temi gostega smrečja. Odvezal si je smuči, odložil nahrbtnik, potegnil iz njega smol-nico, usušeno v koči in polno smole. Takoj nato .je baklja osvetlila njegovo skrovišče v okrožju ducata korakov. V njeni svetlobi je zbiral suho drevje in je s sekiro nasekal dosti zelenih vej, ki naj bi vzdržale ogorke prav do rana. Preden je baklja dogorela, si je že napravil ogenj, zmetal sneg z gostega koberca igličja vstran, se zavil v odejo, Pik pa se je-stisnil k njemu in—zaspala sta . . . Ogenj, obložen z zelenimi ve-ikala dalje, Jami> £°rel Polagoma in ti- «1. J 1 in leda "oženeva tudi to resni- severa Šele spor na evropskem severu je obrnil pozornost kulturnega sveta na ta daljna ozemlja, ki so prej živela v svojem miru. Malo kdo se je prej zanimal za ta svet, zato je tudi le malokdo vedel, kakšna pisana množica narodov tu živi. Tudi danes je še zelo splošno mnenje, da so poleg Fincev samo še Laponci, poleg tega še v Estonski, Letonski in Litvi neki neznani narodi, o katerih preteklosti, jeziku in kulturi vemo le malo. V resnici pa je tudi ta del Evrope svoj poseben svet, ki samo zato ne povzroča mednarodnih zapletljajev, ker je dovolj prostora, in se narodi ne tarejo tako drug ob drugega. Kakor v večidel ostale Evrope so tudi na ta ozemlja prišli ljudje iz tistih zakladnic človeštva v širnih ruskih nižinah, s katerih so v dobi preseljevanja narodov prihajale množice za množico. V davni dobi je ob srednjem teku Volge živelo pleme, ki je v zgodovini znano pod imenom Ugrofini. Bilo je to sorodno pleme Samojedom v tundrah ob Severnem morju in severni Rusiji, le da so Samo-jedi ostali majhno ljudstvo in na svojem prvotnem ozemlju, so se Ugrofini namnožili v velik narod in se razširili preko sosednjih pokrajin in se sled- voj tega prostora. Madžari so se razvili v najmočnejši narod nekdanje ugrijske skupine, danes jih je okrog 12 miljonov in prebivajo daleč preko mej današnje Madžarske države. "Cisti" Finci, ki so se ob preseljevanju iz njžav noltranje Rusije ločili od Ugrijcev, so se v teku zgodovinskega snovanja razvili v več ljudstev, pomešali so se s sosednjimi narodi, ki so jim vtisnil svoj pečat. Tako sta nastali dve glavni finski skupini: Vzhodni Finci in zahodni Finci. K vzhodnim Fincem danes prištevamo Sir j ene, ki prebivajo na najbolj severovzhodnem delu Evrope in jih je okrog 350,000. Spadajo pod Rusijo. Žive od lova, ribolova in trgovine; zlasti v srednjem veku so bili znani kot spretni trgovci in so imeli v svojih rokah skoraj vso trgovino vzhodne Rusije. Njihovo glavno mesto je Syktyvkar (22 tisoč prebivalcev). V to narodnostno skupino spadaj tudf Votjaki, ki se v svojem ježku imenujejo Udmurt, kar pomeni "človek." Teh je okrog pol milijona, večinoma so poljedelci. Naseljeni so strnjeno na svojem ozemlju, ki je upravna enota z glavnim mestom Iševsk (65,000 prebivalcev). Ob srednji Volgi prebivajo Čeremisi, ki se imenujejo tudi Mari. Teh je okrog 430,-000. Večinoma prebivajo strnjeno na samostojnem ozemlju Mari; njihovo glavno mesto je Krasnbkokšajsk (po najnovejšem se imenuje Joškar Ola), ki pa ima samo 5,000 pre-njič v stoletjih razdelili v dve.bivalceV. Slednjič spadajo v to veliki skupini: "čisti" Ugrijci skupino vzhodnih Fincev še Morvini, ki so pa glavna veja vseh vzhodnih Fincev. Prebiva- m "čisti" Finci. Ugrijci so se v preseljevanjih pomikali proti vzhodu in delo- jo v srednji Rusiji od Volge do ma proti jugu, kjer so se pomešali s sosednjimi plemeni. Tako so se razvila nova ugrijsko govoreča ljudstva: Ostjaki, Vo-guli in Madžari. Ostjaki so se premikali do srednjega Oba v Rusiji, kjer so naseljeni še danes in jih je okrog 20,000. Žive od živinoreje, ribolova, so pa tudi mojstri v rezljanju lesa. Voguli žive še po pobočjih severnega Urala, vendar pa se je njihovo število skrčilo že na 6000 duš; žive pretežno od lova in ribolova. Kot vera je med njimi razširjen neki skrivnostni šamanizem, zagonetno češčenje duhov, polno Urala in so dokaj močen narod, ki šteje pol drug milijon duš. So trdni kmetje in znani kot dobri poljedelci. Krščanstvo so sprejeli šele pre^l 300 leti v obliki pravoslavja iz Bi-zanca, še vedno pa je pri njih tri milijone na Finskem). Močno so se pomešali z Letonci, Litvanci, Rusi in Švedi, in ti različni vplivi se še danes poznajo med njimi v običajih in jeziku. V 11. stoletju so sprejeli zahodno krščanstvo (razen Karelije, ki je bila pod Rusijo in je pravoslavna), ko pa so v 16., stoletju prišli pod Švedsko, je začel prodirati mednje protestantizem, kateremu danes pripada velika večina Fincev. Imajo pet protestantov-skih škofov, ki jih imenuje predsednik republike; njihov škof v mestu Abo ima naslov nadškofa. Njim najbližji so Laponci ("lappi" pomeni v finskem jeziku "daljna dežela"), ki žive na skrajnem evropskem severu. Sami se imenujejo "Sabme" ali "Same" (kar pomeni: ljudje močvirja). Državno spadajo skoraj pod vse severnoevropske države: pod Rusijo jih je 1600 (na polotoku Kola), pod Finsko 1600, pod Švedsko 7300, in pod Norveško 20,000. Vseh skupaj je okrog 31 tisoč, ki so še dokaj izrazito ohranili samobitnost svojega rodu, ker so odtegnje-ni vsem vplivom drugih kultur. Tudi Laponci so protestanti, le v Rusiji so pravoslavni. Med zahodne Fince spadajo tudi Esti, ki prebivajo v današnji Estonski, najsevernejši baltski državi, in nekaj še v obrobnih državah. Vseh skupaj je okrog 1 milijon. Litvi so se že skoro popolnoma izgubili in jih je danes samo še okrog 1,500, ki prebivajo v 12 vaseh današnje Letoviške, Večinoma so ribiči in mornarji, ki so svojo domovino imenovali Livland in ji tako dali današnje ime Letonska, ki ga je sprejelo tudi novo ljudstvo, v katerem so stari naseljenci v teku stoletij skoro popolnoma izginili. V to skupino nekdanje močne ugrijske veje spadajo še Čudi, ki pa jih je samo še nekaj sto in prebivajo na ozemlju med Ladoškim in Oneškim je- MALI OGLASI Izredna prilika Naprodaj je vogal E. 55. St. in St. Clair, ki vam bo nosil lepe dohodke vse življenje; tri-nadstropno, zidano, ima 2 prodajalni, eno dvorano za seje in 22 sob. Mesečni dohodki $550 do $600. Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata, ali za kako organizacijo ali klub. Lastnik odide iz mesta in bo žrtvoval posestvo za $27,000; okrog polovico v gotovini. Za podrobnosti vprašajte na 404 E. 156. St. IV 5110. — kot pri vseh vzhodnih Fin- zerom v Sovjetski Rusiji, ne-cih — priljubljeno poganstvo,' daleč od finske meje. Tudi to nekaj pa je tudi mohamedan-' majhno ljudstvo ribičev in lovcev. Glavno mesto "samostjne- cev se Je tako močno pomešalo ga ozemlja Morvinov" je Sa- s severnimi Rusi, da je že skoro ransk, ob progi Moskva—Ka- popolnoma izginilo, san (16,000 prebivalcev). — Vsi narodi ugro-finske skupi-Morda so taka etnološka raz- ne šteJeJ0 okroS 21 milijonov pravljanja dala povod, da je duš- Vedeli 80 zanJe- ko 80 še Sovjetska Rusiji obsodila državno samostojne Fince, da si praznoverja in vraž; pravoslav- hočejo prilastiti vso evropsko je so sprejeli večinoma le na zu- Rusijo in svoje meje razširiti do naj, da prikrijejo svoje skrivno- | Urala, ker je skoraj ves ta svet sti. Madžari, ki so sprva prebiva-'v manjših ali večjih manjšin- li na ozemlju med Volgo in Ura- «kih otokih naseljen po naro- lom, so se s preseljevanjem narodov v 9. stoletju pomaknili v današnjo Ogrsko, kjer so se pomešali z že tam naseljenimi Kelti. Goti, Slovani in ostalimi narodi, ki so si jih polagoma asimilirali. Naselili so se stalno in se posvetili poljedelstvu. Ko so sprejeli krščanstvo, so dih iste etnološke skupine. Pa tudi zahodni Finci, ki so se v preseljevanju obrnili proti zahodu, proti morju, so se v teku stoletij razšli v več skupin. Najmočnejša skupina so pravi Finci, ki prebivajo v današnji Finski, v Kareliji, na severnem Švedskem in Norveškem. Sami se kmalu povzdignili v kultu-i se imenujejo Suomalaised ren evropski narod, ki je že za-j (Suomi—Finska) in je vseh čel posegati v zgodovinski raz- skupaj okreg 5 milijonov (nad Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grelce za vročo vodo • Cevi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo • Vodne pipe • Potrebščine za kopalnico • Perilnike • Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461 '_(71) Zemljo kupimo Kdor ima naprodaj dobro zemljo za vrt, naj ipokliče HEnder-son 1748. (70) DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i/^c na uro 2enske 62Vise na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (73) Naprodaj na Reno Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dvojna garaža, cementni dovoz, velik lot, vse v finem stanju; prava cena. Bungalow 5 sob, blizu cerkve sv. Lovrenca, v dobrem stanju, velik lot. Se mora prodati. Za podrobne informacije pokličite: MI 3088. (73) prebivali po ruskih nižinah, že tudi Grki, Rimljani, Peržani. Od vseh skupin so .državno samostojnost dosegli le Madžari v Ogrski, Esti v Estonski in Finci v Finski. -o- V Nemčiji je bilo v letu 1942 639,770 ali za tri odstotke več kot v letu 1941., -o--— DELO DOBIJO Lathe operatorji Precision grinder.li (brusači), inšpektorji in težaki, tudi klerk za produkcijo: najmanj 57 ur na teden, plača od ure. The Cleveland Automatic Machine Co.. 2269 Ashiand Rd., Cedar kara. (71) i tH^ncem marca mo-'> ' °b Craggovem , do koče nreden vztrajno. Dolgo je bilo še sliša- > ki o • ' i . • *.:.. ..___i.......—i__s xt«+/\ 8ost Je razgrinja- \DoieCri1 ZaVOj Že °b ^^ hitenju ju je '1 „In vetčr se vih noč a lih Je prestal do- Ve ne bo več bur- bi Jfch, . zopet na poti 1 in Tavishem. In ^ Goliti, naj bi h "«telic ■>»i ^cm še ne prestala, je bil, ako je O stoWtanku veter za-' % uti ^ti 2Vii-+ln tUliU Prek° Jati drevesne vr- li ječanje vetra na plani. Nato je utihnilo in mrtva tišina je zavladala naokoli. Niti najmanjšega znaka življenja ni bilo čutiti, ko je zamrl vihar. Nebo se je polagoma izjasnilo. Tu pa tam se je pojavila zvezda. Roger in Pik pa sta popolnoma izčrpanih sil trdo spala in nista vedela ničesar o tej izpremembi. (Dalje orihpdnjič.) -o--- ji a dospela do. ' se je vlekel do gozda, kjer Site Hiše naprodaj Proda se hiša 7 sob za 1 družino; v bližini E. 212. ceste in Recher Ave., Euclid, O. Lot 50x100, 2 moderni garaži. Hiša je zdaj prazna. Za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, na 15611 School Ave. Gospodar tukaj stanuje. Pokličite med 12 opoldne in 6 zvečer. Tel. GLenville 1727. (69) Takoj dobe delo Potrebujemo strežkinjo v res-tavrantu za poln čas, plačamo $25 na teden. Ali pa za delni čas po 3 ure na dan. Potrebujemo tudi žensko, ki bi pomagala delni čas v kuhinji. Jako dobra in prijetna služba. SORNS RESTAURANT 6034 St. Clair Ave. EN 4143. (71) Strežkinja za umivalno sobo Delo podnevi. Ure kot v trgovini. Stalno delo, plača. Vprašajte Mr. Kuhner The Bailey Co. Euclid in E. 101. St. (69) Stanovanje iščejo Mala družina želi dobiti stanovanje 4 sob s kopalnico in fur-nezom. Pokličite med 6 in 8 uro zvečer HE 3718. (69) Trgovsko poslopje naprodaj Naprodaj je lepo trgovsko poslopje, ležeče ob prometni cesti; dve trgovini, zraven je dvonadstropna hiša in garaže. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. Krasna prilika za podjetnega ro_ jaka, ki hoče dobro investirati svoj denar. Lastnik proda, ker ne živi v mestu. Za informacije pokličite IV 3389 po 6 uri zvečer. (Mar. 21, 233, 24) OSKRBNICE iJoln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 1 /H 750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača »31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Oliice oaprt >d 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co Kraška kamnoseška obrt 1542S Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNIMA NAGROBNIH SPOMENIKOV 700 Prospect Ave., Soba 801 (X) RE-1SU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vai avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In lenderje. Welding I i. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 Veliki nosilec letal, katerega je krstila Mrs. Jimmy\Doolittle;- je dobil ime "Shangri-La," kar naj bi bilo ime bajnega mesta, odkjer so poleteli>našvletalci 18. aprila 191*2 nad japonsko prestolnico Tolcijo. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61al St. HEnderson 9231 Se priporoča ta popravila ln barvanje vaSega avtomobila. Delo totoo ln dobro ______ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo, vino, žganje ln dober prlgrl' eek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Dekleta — lene ZA POLN ČAS Plača od ure Mirno, prijetno, čisto delo šteti in zavijati karte Nič strojev Stalna zaposlitev Izvrstni pogoji, ki jih boste veseli W.o. 8814 Line 63 ali 1328 W. 78. St. blizu Lake Ave. (70) Gospodinja dobi delo Išče se gospodinja za lahna hišna dela; navadna kuha; vse težje delo se da ven; prijeten dom; lahko stanuje tam ali hodi domov; dobra plača. Pokličite pred 11 dopoldne KE 2225. (71) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. RIDE FROM* Jo Van Ammer«-Kulleri Cenjeni javnosti naznanjamo, da sva odprla novo tr govino s cvetlicami na Po večletni izkušnji nam bo mogoče v vseh ozirih točno postreči s cvetlicami za vse namene, da boste gotovo zadovoljni. Se toplo priporočamo za naroČila, RIDE FROM «. AMERIŠKA DOMOVINA, M ARCH 23, 1044 Plaho je prožila roko, komaj se je drznila dvigniti k mlademu možu oči, ki so bile mahoma polne solz. Živa prošnja, kakršne še nikdar ni čutila v njegovem glasu, je zvenela v njegovih ravnodušnih besedah: "Torej po jutrišnjem, po jutrišnjem mi boš povedala, kaj počne fant Harmena Srne-eta!" Kaj je zamrmrala v odgovor, je vedela prav tako malo, kakor ni videla poti, po kateri je hitela, ne da bi dvignila oči. V njenem srcu se je boril strah z gotovostjo, da se nekaj prekrasnega neizogibno bliža, čut krivde se je boril z vriskajočo zavestjo, da je to, kar se plete med njo in med Heinom, dobro in čisto. V obupu je pokleknila ta večer kraj postelje. V mislih se ni mogla odtrgati od žalostnega, zaskrbljenega pogleda, ki ga je bila videla v očeh svojega očeta. Po večerji se mu je pod pretvezo, da jo boli glava, plaho umaknila. Ali ne sme Heina več videti, ali se mora z železnim naporom volje izogniti slehernemu srečanju? Saj ne more živeti brez njega, brez toplote, ki je sijala v njegovih očeh, ne brez krepkega pritiska njegove roke, ki je včasih oklenila njeno, kakor bi bila že njena last. In vendar . . . svojemu očetu, katerega je vsa otroška leta občudovala in oboževala, ni mogla prizadejati te bolečine. Ni si mogla zamisliti, da bi stopila nekoč preden,j in mu i "kia: "Oče, jaz se hočem poročiti s sinom strica Abrahama." "Spoštuj očeta in mater," ji je zvenelo v ušesih. Toda v istem svetem pismu je bilo zapisano, da mora žena za možem, katerega ljubi. "Gospod, tvoja ponižna dekla sem," je prosila v obupni molitvi; "pokaži mi pot in naj se zgodi tvoja volja." Minilo je več kakor teden dni, preden je Clara zopet prišla v "Indijo Koromandijo"; tam je krenila naravnost v Hei-novo pisarno. Hotela mu je povedati, da za delj časa zapušča Leiden. Njena sestrična, Keejetjeje Wijsmanove druga hči, ki se ni kaj prida razume- la s svojo sestro Lizo, jo je bila prosila, naj ji pride pomagat negovati novorojeno hčerkico. Ker je Agata živela onstran Zuiderskega jezera kot žena tamkajšnjega župana, bo Cla-ro in Heina za več mesecev ločila širna daljava. On da mora razumeti njen položaj, ki jo sili v to, mora se vdati v neizogibno, in ko se čez tri mesece zopet vrne, jo bo morda že pozabil. Hotela je potrkati in odpreti vrata pisarne, ko je zaslišala skozi leseno steno razburjeno grmeč glas. Osupla je obstala. Bli je glas strica Abrahama, kateremu je sledil oster Heinov odgovor . . . Opominjala se je, da ne sme ostati tu in prisluškovati pogovoru med očetom in sinom . . . Toda prav tedaj, ko se je obrnila in prijela zopet vlečko, je zaslišala ostrejši, tanjši glas strica Nicolaasa, ki je izrekel njeno krstno ime! V ohromujočem strahu, ki jo je prisilil, da se je oprijela z apnom pobeljene stene tesnega hodnika, je zoper svojo voljo slišala: "Če je Clara tebi zmešala glavo ali pa si jo ti njej, ni važno. Kar se mene tiče, mora biti tega večnega prilizovanja ljudstvu enkrat za vselej konec. Tu imava tvoj oče in jaz besedo in midva ne čutiva nobene potrebe, da bi zelenci in prenapete mlade frklje vtikali svoje nosove v 'najine posle.' Ostro določne besede starega moža, ki so zarezale zaradi miru, s katerim jih je spregovoril, je odplavila prehitevajoča se ploha besed njegovega mladega nečaka. "Jaz nisem noben zelenec več in se požvižgam na to, da bi še dlje begal tod po tovarni kot vajenec okrog, ko nI mam niti otliko pravice, da bi nakazal nekaj centov za otroka, ki crkava zaradi vašega sko puštva. Ce je bilo za vaših mladih let tako, da je oče imel odraslega sina na vajetih kakor neumnega fantiča, so zdaj, hvala Bogu, drugačni časi. Jaz delam desetkrat toliko kakor vidva oba skupaj, zraven pa ne dobim niti toliko,' kakor drugi delovodja, niti toliko, da bi . . ." "Da bi?" je posegel Abraha- mov mogočni, hripavi glas vmes. "Ali bi morda rad? Ali se mladi gospod ženi? Kaj si domišljaš, da ti bo stric David svojo hčer na krožniku prinesel? Ali da se bo milostljiva gospodična poročila s takim mladeničem, kakršen si ti . . . Samo zaradi tega, ker ji je zdaj v zabavo, da pere umazanim babam srajce in da drži zraven spadajoče otroke nad neko posodo; kakor je videti, so te stvari trenotno moda pri mladih damah iz boljših hiš." Z grmečim smehom je užival svojo lastno šalo in stric Nico-laas se mu je pridružil s svojim presunljivim glasom. Potem je sledil čuden, grozeč molk, ki je Claro prisilil, da se je znova v tesnobnem strahu oprijela stene ... kajti tudi z zaprtimi očmi je, kakor če bi pogledala skozi špranjo pri vratih, vedela, da je Heinova velika, poraščena roka oklepala težak kos železa, odlomljen del stroja, s katerim' je po navadi obteževal liste na sVoji risalni mizi. Ko ga je zopet čula govoriti, se je vsa sproščena oddahnila; seveda se mu je po glasu poznalo, da se težko in z naporom obvladuje. "Pusti rajši Claro Coornvelt lepo v miru, stric! Saj ne gre zanjo. Mi govorimo o mladem Verstoorju, katerega je umazani pijanec Smeet pretepel, da je ves črn, in ki je bil včeraj tako slab, da ni mogel stati." HELP EASEUHE SQUEEZE IMEJTE PRIPRAVLJENO VOZNINO 1. Odmaknite se od vrat pri vhodu, da napravite prostor še drugim. 2. Bodite pripravljeni, da zapustite bus ali ulični voz, kadar pride do vašega postajališča. CLEVELAND TRANSIT SYSTEM ^UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIimillllllllllllllHIlllllllllllllllllllimilllllllllllMIllllllIllllliMiij: • Jos. Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. = Mi smo vedno pripravljeni z naJboljSo postrežbo = 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdlcott 0583 3 5 COLINWOODSKI URAD: 1 S 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnmore 3118 5 1111111111111111111111111■11111111111111 i 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 6107 St. Clair Ave. Poleg Grdina Shoppe ODPRTO ZVEČER Mi smo si pripravili najbolj kompletno zalogo VELIKO NOČ za vso obuvala za POMLAD družino. Dobili boste regularno najboljšo Mandelnovo kvaliteto. Mi imamo veliko izbiro otroških belih čevljev, idealni za veliko noč in za prvoobhajance. 5 Mandel's Shoe Store $ S cim Ci A______%t. 1875 NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in žalostno vest, da je angel smrti posegel v našo družino in nam odvzel našo preljubljeno pozabljeno in drago mater, AGNES ROSEL ROJENA KOENIG Blaga pokojnica je zatisnila svoje oči v St. Alexis bolnišnici dne 24. februarja je bila v vasi Smuk, far a Stari log pri Kočevju, v Ameriki se je nahajala 52 let in je bila s ( nim soprogom med prvimi naseljenci v collinwoodski naselbini ter bila tudi med ustanov" « Marije Vnebovzete. Po spremstvu iz želetove pogrebne kapele in opravljeni pogrebni sve"nll cerkvi sv. Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu počitku dne 28. februarja M $ vary pokopališče, Tem potom se želimo prisrčno za-hvaviti Msgr. Rt. Rev. Vitus Hribarju za opravljeno sveto mašo in za ganljive cerkvene pogrebne obrede. Enako se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Victor Tom-cu, Rev. Joseph čelesniku in Rev. John Aridel za asistenco pri sveti maši, ter Rev. Francis Baragi za prijazne obiske. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažbo in aiam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit, in vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Globoko hvaležni se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem, ki so okrasili krsto s. krasnimi venci v blag spomin pokojni, in sicer: Mr. in Mrs. John Zalokar in družina, Mr. in Mrs. John Laznik in družina, Mr. in Mrs. John Poznik in družina, Mr. in Mrs. John Rosel družina — Jr. Mr. in Mrs. William Popovich in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Rosel, Miss Albina Rosel, Mr. in Mrs. Frank Jelercic, Sosedje iz Hale Avenue, Anton Koenig in družina, The Halle Bros. Employees Association, St. Mary's Dramatic Guild, Corporal in Mrs. Louis Pierce, Mr. Martin Jeric in družina, The Girls of Murray Ohio, Stationary Dept. of N. Y. C. R. R. Mr. in Mrs. Mike Podboy, Mr. in Mrs. Joseph Zele in družina, Mr. John Mar-var in hčer Christine, Mr. in Mrs. Michael Telich in družina, Mr. in Mrs. Frank Yankovic — Jr. in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kmett, Mr. in Mrs. Joseph Janževič, Zalokar otroci, Mr. in Mrs. Andrew Ogrin in sin, Laznik otroci ,Poznik otroci, Rosel otroci (John — Jr.), Popovic otroci, Kmett otroci, Halle Bros. Fur Dept. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, namreč: Miss Mary Hribar, Mr. in Mrs. Joseph Koenig, Mr. in Mrs. Louis Ur-bas, Frank Chapic družina* Mr. in Mrs. Frank Perme, Mr. in Mrs. Matt Pakish, _ Mr. in Mrs. Victor Švigel, Mr. in Mrs. March, Mr. in Mrs. Anton Koren, Miss Sophia Posch, Mr. in Mrs. E. F. Posch. Mrs. John Grdina — Sr., Mr. in Mrs. Jos. Zele in družina, Mr. in Mrs. Chas. Sutherland, Mr. in Mrs. Andrew Kor'o-sec, Orenick sestre, Miss Josephine Dolgan, Mr. in Mrs. Nick Burich, Mr. in Mrs. John Glavač, Mr. in Mrs. Frank Krolnik, Mr. in Mrs. Blaz Yurotovefc, Mr. in Mrs. Jos. Voinovich, Mr. in Mrs. R. Smakal, Mr. in Mrs. Jerry Bohinc in družina, Mr. in Mrs. John Toni in družina, Mr. in Mrs. John F. Posch, Mrs. Josephine Yankovich-Markovič, Mr. Jos. Mirti, Mr. in Mrs. Jack Madger, Mr. in Mrs. Wm. Koenig, Mr. in Mrs. Frank Bricel, Mr. in Mrs. John Tomažič, Mr. in Mrs. Jos. Janos, Mr. in Mrs. Jos. Bizjak, Mr. in Mrs. Rudolph Maver, Mrs. Anna Marinčič, Mr. in Mrs. Frank Sober, Mr. in Mrs. Henry Zalokar, Mrs. Angela Fink, Mr. in Mrs. Christ Man-del, Mr. in Mrs. Ralph Skolar, Mr. in Mrs. Jos. Tekaucic — E. 185th St., Mr. in Mrs. Victor Bernot — Sr., Mr. in Mrs. Frank Adamec, Mr. John in Christine Marvar, Mr. in , tius Milner — Sr., Mr. Anthony 1 -Mr. Anton Nachtigal, Mr. in chael Orazen, Mrs. Ella Hranil°v'c\, in Mrs. Anton Bokal, Mr. John J- g, councilman 32. varde, Mr. in Mrs. ^ Kozel 1, Miss Mary Princ, Mr. i'1 Nick Popovic, Mr. in Mrs. Ant0"' ver, Mr. in Mrs. Louis Opalek. j( Mr. in Mrs. Frank Trepal "j, Mr. Frank Koss, Mr. in Mrs. J°J j har, Mr. in Mrs. Frank Močiln^ in Mrs. A. Knappe-Posch, Mr-Frank Maver, Mr. in Mrs. Jack » ^ Mr. in Mrs. John Laznik, Mr. Tom Odlazek, Mr. in Mrs. Jol1" r f — Sr., Mr. in Mrs. Jacob Yanclia y in Mrs. George Herak. Mr. in ij0(.2 gust Haffner, St. Mary's # k0 ,! Guild, Sgt. in Mrs. John F. Terc^ t in Mrs. Wm. Habjan, Mr. Frank p sek Jr., Mr. in Mrs. John Zalok»r'# [ P ployees Halle Bros. Storage VW« J J Theresa Comenshek, Hrastar || kar družine, Miss Frances Zuj>c '» in Mrs. John E. Koenig, Mr. in W^V |LJ J ward Milner, Mr. in Mrs. Frank j; ^ *i ljak, Mr. in Mrs. Rose McHugh.1 a | ' Mrs. Thos. Legat, Mr. in Mrs- f Zorko, Mr. in Mrs. Max Zelode ^ , «( Jos. Legat, ,Mr. in Mrs. Al Pr°pl p Sj.p | Mr. Edwin Bodecke«, Mr. ^ i^0' George Derrig, Miss Margaret !, Mrs. Loretta Lyons, The Neigh^> i„ ® Hale Ave., Mr. in Mrs. Louis b p ^ Reverend John J. Andel, Mr. Hugh Graham, Mrs. Francse V v. J Mr. in Mrs. Wm. Buehner, Mrs _ ^ ^ Breskvar, Mrs. Frieda Breskv^if ; t sek, Mr. in Mrs. A. Mah, Mr* y ij,^' Opalek, Mrs. Mary Simončič, M^^f. j' ... m ~ . 10,, 1 Mr. in Mrs. Orazen, Mr. Frank ** Mr. Frank Beck, Mr. in Mrs. M p k Marolt, Mrs. Anna Blatnik, Mr.1,1 f Jos. Kolesar, Mrs. Mary HabjajJ^ .TnconViinn TVTovL-ol H/Tibs AmPllJl " Josephine Markel, Miss Amelia "^j. Iskreno se zahvaljujemo t^1 ^ ki so dali svoje avtomobile brez" f na razpolago pri pogrebu, namre John Zalokar, Jr., Mr. Andrei Mr. Joseph Koenig, Mr. Joseph ^ jjC[)° Mr. John Marvar, Mr. Frank ^ I, Jr., Mr. Anton Koenig, Sr., M1'- f s',J( Plevnik ,Mr. Christ Mandel, Mar£e "ig- dr/|*is Iskrena hvala kadetkam P° st $ ^ u ce št. 10 SžZ za izkazano zadnjo (j '< častno stražo ob krsti 'na predveC ^ "K S greba, in članice Oltarnega druš^/pi3 J Marije Vnebovzete ki so ob Prisrčno hvalo želimo izreči JO* seph Zele, Mr. Joseph Kmett, Mr-" p Plevnik, Mr. Christ Mandel, Zulich, Mr. Joseph Janzevich, k1 ^ k sili krsto ter so jo spremili ^ 0' ^Hj zadnji zemeljski poti ter jo P° večnemu počitku L Naša iskrena zahvala naj ^ čena želetovemu pogrebnemu ^ ^tf vso prijazno postrežbo in za lep0 v pogreb. irne? f. zr mo če se je pomotoma kakšno ^ ^ -!"lo, prosimo oproščenja ter se jV^itij io ravno tako r»risrčno leoo zal1\? A ' — tako prisrčno lepo Preljubljena in nikdar pozabljena draga mati! Težko nam je pri srcu, ker Vas . tVf, kj\t! nami, ker Bog Vas je poklical k sebi in mi smo izgubili ljubljeno mater. Ko smo ob kfS L id1, zadnjic gledali Vaš mili obraz, nas je tolažila le misel, da se je končalo Vaše mučno trplj^uoin'j ''Mj mucem ste za vedno zaspali. In sedaj z očetom skupaj izprosita milosti za nas in mi Va« js \ ^j, ljubezni in hvaležnosti za vedno ohranili v sladkkem spominu in pošiljamo prošnje k Bog"1 / - n V u m /ihSInn .. n _____ J_1_ •__ i i • • . . ... . ... __ . i. Vam obilno poplača za vsa Vaša dela in skrbi, ki ste jih za nas imeli ter Vam podeli ve*m zasluženem počitku in nebeška luč naj Vam sveti. žalujoči ostali: ANNA por. Laznik, AMELIA por. Poznik, ELIZABETH por. Popovic A por. Zalokar in ALBINA, hčere; JOHN JR., in RUDOLPH, si"0 * 18 vnukov, 3 pravnuke in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 23. marca, 1944. p« Sfi 0106000102015300020100000053535353535348535323535348535348235323485353484848485323535323010002020101000200015301535353000201060800010101010000040210010102020001010101 5353232390532348482331232323485323535353535348485353534853535353535323234853020101010200020100010202010801000101530102110601