Nove stenske abecedne table. (Dalje in konec.) VII. tatola ima ndrevo", okoli katerega se kača ovija in ženi jabolko ponuja; to bi imelo predstaviti MEvo" in napeljati otroke k spoznanju črke e. — Za ,,e" je pa bolj težko izbrati vzorno besedo, ker imamo troji e, in še nekodi e, v katerem je i utopljen, na pr. ena = iena; tukaj se je privzelo lastno imč, v katerem se črko e lepo sliši, in je zgodba naših prvih staršev navadno znana vsem otrokom. Dobro je tukaj otrokoiu v spomin poklicati besede, ki se na e končajo, na pr. ime, pove. — Prav mnogo, vzlasti lastnih besed je, ki se v Slovenskem glase na kratko zategnjen _ ; morcbiti ni napafno, ako učitelj reče otrokotn poiskati več takih njim znanih besedi, ko jim prvi kakšno tako irae pove in jih s tem opozori na besede s krativcem na pr. Pance, Namre, Groše, Rahnc, Mehle i. dr. — Pozneje pride uže prilika, ko bode učitelj govoril v naglasku, da bode tudi o črki ,,e" kaj več povedal; od začetka je menda dosti, da otroci le poznajo ,,e", če tudi govor po svoje zavijajo. VIII. tatola predstavlja ncerkev" in priučuje črko e v 3 pisnih in 4 tisnih vajah; tisne vaje imajo troje kratkih stavkov: ,,re-ci-va mu, i-ina ra-co, v roci". V poslednjih dveh besedah pride še ,,v" kot predlog; tudi tega je treba otroke zgodaj vaditi, da namreč ,,v" posebej izgovarjajo in ga ne stapljajo z naslednjo besedo v jeden zlog; pri poučevanji otr6k ni je stvari tako raalenkostne, da bi ne kazalo otrok na njo opozoriti. IX. talbla predstavlja otrokom nekaj znanega, nčrešnje", in potem priučuje to črko kakor sicer v 3 pisuih in 4 tisnih vajah; čedalje več pride na vrsto kratkih stavkov, kar otrokom vzvišuje ljubezen do branja in daje tudi sim in tara nckaj govornih vaj; suhoparno branje se s tem nekako poživi. Ostaja nam še, kaj spregovoriti od ostalih tabel do 25. — Posebnega nam tu ni omeniti; sploh velja vse to, kar smo dosihinal rekli, tudi naprej. Vsaka črka ima svojo vzorno besedo in primerno število pisnih in tisnih vaj; stavki postajajo čedalje bolj raznovrstni, kolikor branje napreduje. Ko so vaje na stenskih tablih končane, se skoraj do dobrega pokaže, kateri otroci bodo prišli do 2. razreda, ali kateri bodo zaostali; dosihmal jih učitelj ni mogel ločiti, z vsemi je jednako napredoval; ako uže nekateri znajo brati, učitelj ni s tistimi naprej hitel, novince ali bolj počasne pa zaradi njih ni zanemarjal, samo da bi se mogel skazavati, češ, v kako kratkem času sem otroke naučil brati; a vsaka stvar ima tudi svoje meje; odsihmal bode mogel učitelj z večino napredovati, sicer kasnejih ne bode čisto zanemarjal, a tudi vsacega pešovca ne bode mogel pobrati. Sicer je tudi šolski smoter učitelju v prvi vrsti merodajaven; čaka ga namreč v 1. razredu — vsaj po nekaterih večrazrednih šolah — težka naloga; otroci morajo v 1. razredu tudi nemško brati, da morajo potem prestopiti v 2. razred. — Ali je to koristno ali ne, ali bi ne kazalo začeti z nemškim branjem še le v 2. razredu, da bi ne ostajalo zaradi nemščine toliko otrok po nižjih razredih, o tetn se tukaj ne menimo, marveč se tu le kaže, kako naj učitelj ravna z branjcm v 1. razredu, da pride do tje, kakor mu kaže zdanji učni črtež v ljudskih šolah.