Tedenske novice. Skrbite, da dobi SLS povsod prvo škrinjico! Vse krajevae organizacije SLS prosimc, da aam takoj sporočijo, kakor hitro bodo v njih občinah razpisane občiaske volitve! Uradne obrazce za kandidatne liste dobite takoj po razpisu občinskih vclitev pri občiniskem uradu in pri okrajnem glavarstvu. Somišljeniki SLS! Pazite na razglase o občiAskih votitvah na občinskih deskah! Shranite današnjo števiiko »Slovenskega Gospodarja« zaradi članka »Kandidatne liste«! f MARTIN JELOVSEK. Iz aemškega Gradca je prispela tužna vest, da je tamkaj umrl aaš zaslužai rojak, bivši živinorejski nadzoraik za Srednjo ia Spodajo Štajersko, g. vet. svetaik v pokoju Martia Jelovšek v starosti 70 let. Vsi živiaorejci aa Spodaje-Štajerskem so ga dobro pozaali. Bil je markaatna osebnost z dolgo bek> brado, oblečea v domačo raševino, oprtaa z ručjekom, takega si lahko aašel zdaj tu, zdaj tam, potujočega iz kraja v kraj, bodieč stalno živinorejce k sistematičnemu delu. Bivši deželni odbor in. Kmetijska družba v Gradcu poverila sta mu vse ageade za pospeševanje živiaoreje. Jelovšekovo delovanje je izzvenelo v sledeče smeraice: pridobiti upoštevanje domačim pasmam ia izboljševaaje istih z doBro plemensko odbiro. Njegov glavai aauk se je sukal okoli naravae vzgoje, osobito plemenjakov. Narava sama aaj aam Jx> najboljša učiteljica v živiaoreji. Osobito pri svinjah je priporočai pokladanje aekuhane klaje ia pa zadostao pregibanje na prostem, kjer je razvea paše prilika tudi za privzemanje prsii, oglja itd. Istina je, da je v sviajskih vzrejevališčih, kjer se je obratovalo po takih aačelih, bila rudečica tudi brez cepljenja le prav redek gost. Priporočal je pozno pripuščanje in pa dolgotrajno izrabo odličaih plemenskih živali. S tem je hotel doseči močaejši in odpornejši zarod. Izmed praktičaih uvedb aa polju živiaoreje so zaane ajegove bikorejske zadruge, izmed katerih aekatere, ki so našle pravih sodelavcev, še danes povoljno delajo, druge, brez pravih sotrudnikov v zadrugi, pa so nekoliko zadremale, a se bodo po večini, ko bcdo živinorejci spoznati njih živo potrebo, zopet dale obuditi. Izvajal je sistemaiično izmeajavo plemenjakov, osobito pri svinjah in s tem veliko koristil pri zdravju ia odpornosti živali. Kot prvi je deloval na pospeševaaju planšarskega pašaištva v Saviajskih planinah in sicer do tedaj, dokler teh agend ni prevzela komisija za agrame operacije. Kot eden izmed prvih je delal na vpeljavi racijonelnega mlekarstva na Spodajem Štajerskem. Pri tem mu je lebdela pred očmi sledeča zamisel: pri bikorejskih zadrugah ustanoviti zbiralaice za mlekp, ki se aaj po potrebi oprimejo tudi izdelovanja surovega masla. Lastnih zadružnih mlekarn ni priporočal, ker po ajegovem prepričanju ljudstvo v onem času zato še ai bilo zadostao zrelo. Prilikom službeaih potovaaj je izvrševal skopljeaje žrebcev, bikov ia merjascev. Marsikateri gcspodinji se je ustregel s tem, da ji je skopil nadštevilae peteliae in napravil iz ajih kopune. Vse to delo je opravljal brezplačno, ustrezajoč pri tem želji živinorejcev. Marsikje je pomagal kot domači prijatelj. Videč veliko revščino dorna, je pregovoril marsikaterega bolnika, da je šel v bolnišaico v Gradec, oskrbevši mu mesto ia skrbeč, da mu v tujini ni bilo dolg čas. Že iz teh kratkih črtic se vidi, kako trdao in ravno začrtano pot je hodil rvaš Jelovšek, kot prijatelj aaroda ia pravi strokovnjak. Nikdar ga ni preslepila slava tujih pasem. Vedao je naaovo povdarjal vrline domačih pasem ia to v časur ko j« bila moda, poveličevati vse, kar je tuje. Obrnil je pozornost na aašo jezersko-solčavsko ovco, ki je začela služiti za poboljševanje ovčjih plemea v vzhodno-alpskem ozemlju. Še v zjKinjem času je sodeloval pri nakupu te ovce za Gornjo-Štajersko in Nižje-Avstrijsko v plemeaske svrhe. S podTobnim delom se mu je posrečilo ohraniti dobro ime jvaše štajersko-<sagorske kokoši, ki v zadnjem času hvala Bogu pridobiva vedno več prijateljev ia izpodriva iz kurjih dvorcev tujo navlako. Vsled družiaskih razmer je Jelovšek po prevratu ostal v Gradcu, a vedno se je živo zartimal za nadaljnji razvoj živiaoreje v Sloveniji in bil do zadnjega v nače-lnih vprašaajih vedao dober svetovalec. Lansko leto je bil vpokojen. Ni pa tega pokoja dolgo užival. Prestrigla mu je nit življenja zavratna pljučnica. Nameraval je izrabiti pokoj v to, da bi pisal knjigo o živinoreji, ker za časa aktivnega službovaaja za to ai našel časa. A ni mu bilo sojeno, da izvede to namero. Sloveaski živinorejci imamo Jelovšeku mnogo zahvaliti. Zato iskreno žalujemo ob tem novem grobu. Hočemo mu ohraniti trajen in časten spomia s tem, da se ravnamo po njegovih navodilih. Bodi mu lahka tuja zemlja! Z-k. Mariborske novice. V Mariboru je umrla znana šolska sestra Nctburga Zacbarias. Bila je dolgoletaa oskrbaica v Kamnici. — h. mariborskje javne-bolnice so začeli r«di pomanjkanja 'kreditov odpuščati bolnike in je sprejem bolnikov omejea do skrajnosti. Občinstvo naj torej ne pošilja boU\i'kov v bolnicc, ker bo večina zavmjena ia je sprejem mogoč le v aajnujaejših slučajih operacije. Kakor mariborski bolnici se godi tudi drugim v Sloveniji. Beograd ne da dovolj denarja niti za najbolj revne med revnimi, za bolaike. Odpuščanje bolnikcv iz javaih bolnic je zopet edea aajžalostnejših sadov ceatralizma. — Na dirkališču na Tezaem se bo vršila dne 25. t. m. velika kolesarska dirka. — Na Pobrežju pri Mariboru je irmrla dne 12. maja hišna posestnica Jera Handič v visoki starosti. N. v m. p.I V Rajhenburg, v slovenski Lurd, priredi dne 12.—13. julija t. 1. romanje Krščanska ženska zveza v Mariboru. Zaprošena je polovičaa vcwnja in če se oglasi zadostno število udeležencev, bo tudi vozil poseben vlalc Udeleženoi se sprejemajo od pK>sta}e MarJbor do Poljčan. Priglase sprejema mestni župnijski urad in pa vodstvo Kršč. žeaske zveze v Mariboru, Cvetličaa ulica št. 23, do 15. juaija. Nataačnejši spored romanja se še objavi. Železniška postaja Cmurek (Mureck) aa progi ŠpiljeRadgoaa se sme sedaj uporabljati kot vstopaa ia izstopaa postaja za prebivalstvo Slovenslcih goric v obmejai coai. Na zahtevo in večkratno posredovanje poslanca Ž e b o t a so sedaj avstrijske in jugoslovanske oblasti dovplile, da sme prebivalstvo iz Sloven&kih goric in Apačke kotliae, ki ima obmejn« izkaznice in prolazaice, ako se vozi v Maribor, Gornjo Radgono ali v Ljuiomer, posluževati se dnevnih vlakov na postaji Cmurek. Za naše obmejno prebivalstvo je ta ugodnost velike važnosti. Naznanilo blagoskovitve novih zvon»v pri Sv. Juriju v Slov. gor. Končno vendar dobimo aove zvonove, vse štiri. V soboto, dne 24. maja, jih pripeljemo, v nedeljo, dae 25. maja pa bodo blagoslovljeni. Sosedje, povabljeni! Nesramna žalitev našega ljudstva. Od Sv. Barbare v Slov. gor. nam piše prijatelj: Časopisi demokratske stranke »Tabor«, »Slov. Narod« in lažnjivo »Jutro« ter »Domo-vina« so ob priliki uboja krčmarja Kranerja pisali, da je naše ljudstvo podivjaao vsled tega, ker je v krščaaskih organizacijah in ker čita »Slovenskega Gospodarja.« Tako grdo nas sramotijo ti časopisi, kakor da bi mi pri Sv. Barbari bili sami tatje, roparji in morilci. Mi vemo, kdo take nesrainne laži piše v »Tabor« ia »Jutro«. S prstom lahko vsi pokažemo za tistim človekom. Namesto, da bi skrbel za poštea poduk in vzgojo otrok, ki so mu izročeni, pa nas poštene ljudi sramoti ia psuje po lažnjivih demokratskih časnikih. Kar piše o uboju Kraaerja, je vse laž. Fantje, ki so pobili Kranerja, niso bili aaši pristaši, nisp čitali aaših listov, ampak nesramna protiverska cunja »Domovina« je bil njihov evangelij. Nad Kranerjem so se dotičai maščevali radi osebnega sovraštva. Če bi mi Barbarčaai bili res taki divjaki, kakor pišeta »Tabor« in »Jutro«, potem demolcrati dr. Pivko, Novak in Grm zadnjič ne bi odnesli od nas celih kosti; ko so hoteli tu imeti shod. To je najboljši dokazf Nad lažmi in sramoteajeitu ki jih širijo demokratski čascpisi o nas, pa se bomo zopef pošteao maščevali vsi Barbarčani ob volitvah. Tiatomaza, ki laže po svetu o aas, pa opozarjamo, da takoj odaeha. Slovesaa blagoslovitev zvonov pri Sv. Bcacdiktu v SIov. goricah. Slovestaost blagoslovljeaja aaših apvib. treh zvoaov, ki skupao tehtajo 2275 kg, je bila v sobpto, ia v aedeljo, dae 3. ia 4. aiaja aajlepši verski prazaik za celo župaijo. V soboto so prišli zvoaovoai aasproti ti do Sv. Leaarta godba, domači Orli, lenarški ia raperški ter domače Orlice v krojih. Koajeaica aaših faatpv je štela 30 jezdecev, aied teaii 6 Orlov; 16 družic v beli obleki pa je zvoaove spreailjalo že iz Maribora. Veličastai sprevod se je pomikal skozi leaarški ia trojičkitrg med pritrkpvaajem leaarškega zvoaa ia aovih trojičkih zvoaov, med godbo ia petjem. Cela župaija ga je pričakovala ob meji pod Staro goro pri prvem slavo loku. Po kratkeai župaikovem pozdrava se je vse ljudstvo avrstilo v sprevod z vseaii cerkveaimi zastavami, tudi šolska mladiaa ia 104 belih deklet. Topiči so ppkali, vsa srca pa se radovala veličastaega prihpda zvonpv, ki so ga maogi gledali ssolzjimi v očeh. Osem krasao oveačaaih slavolokov je s prrmealjiviaii aapisi ppzdravIjalo aove zvoaove. Ko so dospeli aa prostor pred cerkvijo, jih aajprej ppzdravi dpaiači pevski zbor z abraao pesmijo, aato še doaiači gospod žapaik. Za šolsko mladiao deklamujeta pozdravc Ferd. Horvat ia Marija Lorjbek, v imeaa deklet jih pozdravi Aaa Tomažič, v imeaa mladeaičev ia Orlov Fraac Zemljič ia Janez Črepajak, v imeaa žea Amalija Škamljič ia v imenu mož Peter Cetl. Vsi so tako lepo govorili, da so z izbraaiaii, aaukov polaimi besedami premaoge gaaili. Ppzdrave so lepo zakljačili šolarji s petjem «Zvoaikarjeve«. Nato smo šli v cerkev k večeraicam. Nebp aam je aakloailo aajlepše vreme v toliko večje Baše veselje. V aedeljo aam je v pridigi veleč. gpspod dekaa Janžekovič kaj kpo pojasail velik pomea zvoaov aato je aaš rpjak p. Bpgomir Ploj, kaplaa pri Materi milosti v Mariboru, daroval slovesao sv. mašo ob asisteaci sosedaih čč. gg. Po slažbi bpžji aam je veleč. gosp. dekaa ob asisleaci 8 duhovaikov slovesao blagoslovil vse 3 nove zvoae. doarači gospod žapaik ia botri Fraac Caf. Jaaez Elbl ia Jožef Valaer ter botrici Aatoaija Elbl ia Bazila Roškar pa so med pomealjivimi izreki pptrkali s kladivom aa zvpbpvc. Na to sta bila zvoa sv. Beaedikta in Marijia zvoa potegajeaa v zvoaik župaijske cerkve in sta se čez 2 uri žc prvikrat oglasila. Tretji zvoa sv. Treh kraljev, pa saio slovesao prepeljali k podružaici sv. Treh kraljev. Zvoaaraa «Zvoaoglas« aaai je izborao poslregla: aovi zvoapvi lepše ia milejše pojo kot stari. Vsa župaija jih je vesela. Stali so aad 560.000 K. Vsa slovesaost se je izvršila ob aajobilaejši udeležbi domačega ia sosedaega ljudstva v aajlepšem redu ia aam bo ostala v aajdražjeai spoaiiau. Vi zvoaovi za bodite dostojai glasaiki od aekdaj pozaaae živpverapsti benediške župaije! — Dae 26. aprila je pri aiatcri tukaj uairl bivši železaiški uradaik v Maribora, Fraac Caf. Prvi mrlič, ki so aia zvoaili aovi zvoaovi, je bila pridna kmetica ia vdova Jeia Kralj v Ihovi. Dae 7. maja jo je sedečo aa stolu, ko je šivala, zadela kap. Nagle smrti aas varuj, Gospod! ŽaUsteo in vesel* od Sv. Andraža v Slov. goiioah. Družini našega somišljenika Ferdinand Fekonja je iztrgala nemila smrt tdinefa sedernletnega sinčka. Kot vrli učenec se je v šoli začel pripravljati na prvo sv. obhajilo. Pa ga ni mogel prejeti, prenagk) ga je pokosila nemila smrt; irpamo, da zdaj mtd angeljčki gleda božjega prijatelja otrok. 2alosrnim starišem naše sožaljeJ — Vrfa zakonska, ugledna naša pristaša Matevž in Ivana Kostanjevec, veleposestnika na Gibini, sta obhajala 1. maja t. 1. 251etnico svoje poroke, pa v največji skromaosti, le v cerkvi, pri abhajilu in altarju Marijinemu. Dočakajta še 5Oletnico? — Tukajšnja župnijska cerkev hoče biti lepa, kakor nevesta, na siavnosten dan blagostovitve novih zvoaov. Zaotraj vsa preaovljeaa, hoče tudi na zunaj se svetiti v svatovskem oblačilu. Zato bode dobil zvonik te dni lepšo streho ia tako daleč po pesniški dolini oznanjeval požrtovalaost Aadraščaaov za lepoto hi-še božje. Že sedaj vabimo vse ljube sosede k blagoslavljanju zvonika in zvoaov. Upajmo, da tisti veseli dan ni več daleč. Celo zimo se že pripravljamo, da takrat vse sosede aajlepše spreimemo. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Zadlaji četrtek je ururla v Mariboru bivša tukajšnja učiteljica gdč. Betka Klampfer v cvetu rane mladosti. Neizprosaa jetika je ugasnila njeao mlado, najlepšib upov polno življenje. Velike težave je morala premagati doma, da je mogla sploh končati študije; umrla sta ji oče in mati, le njena krepka volja ia vstrajnost ter ljubezajiva pomoč dobrih src so ji pomagale do zaželjenega cilja. Toda ko je nastopila prvo službo, je imela v sebi že tudi kal smrtne bolezni. Tri leta se je borila ia ustavljala smrti z vso svojo močjo, mesec majnik jo je rešil truda in boja ter jo je položil v hladni grob. V kratki dobi svojega tukajšnjega delovaivja si je znala s svojo ljubezajivostjo ia pridnostjo pridobiti srca Ijuibe mladine, pa tudi starši in matere so iskreno žalovali pri njenem odhodu. Bila ni samo učiteljica, ampak še veliko bolj vneta ia skrbna vzgojiteljica, voditeljica k Bogu ia lepemu življenju. Sama strogo versko vzgojeaa je tudi nvladino učila po veri živeti in s tem zadela prave strune mladih src. Bodi ji Bog bogat plačnik, mi ji pa hočemo ohraniti blag spomia. — Na Florijanovo smo pokopali posestnico Mico Potrč, ki je dosegla 87. leto življeaja; bila je daleč naokrog dobro zaana po svoji postrežljivosti irt pridaosti. Zato jo je tudi spremljala obilna množica domačinov in tujeev na ajen«m zadnjem potu. — Bralao društvo je pričelo z redninu predavaaji, prvp nedeljo v mesecu za može in faate> tre-tjo nedeljo za žene in dekleta. Da foi le povabljeni tudi prišli, da ves trud ae bi bit zastonj! Fantje, dekleta, agitirajte za obilno udeležbo! Novice mi Sv. MutiM na P«h«rju pri SUv. Bistrici. V Ošlju je umrl občiaski odbornik g. Mihael Motaln, p. d. Štanbaher. Pogretb se je vršil ob zelo velikem številu sosedov, znaaccev ia prijateljev. — Dne 4. maja je umrl v Ošlju župaa g. Štefan Verkek, p. d. Mihec. Pogreb se je vršil dne 7. maja ob zek> velikem številu občanov. Obeh pagrebov se je udleležilo prostovoljno gasilno dru¦štvo v Šmartnem na Pohorju pod vodstvom načelnika g. Leopolda Vorša. Pri odprtem grobu jima je zapel pevski zbor gasilnega društva v Šmartnem za slovo »Gozdič je že zelen.« Občina Ošelj je torej izgubila dobrega župaaa ia podžupana. Obo moža ohranimo v spominu! Novice od Male Nedelje. Pri nas smo pokopali daleč na okrog znano anežnarico Nežo Bezjak. Rajna je bila znana kot dobra pevka. N. p. v m.! — Malonedeljčani bodo šli s procesijo dne 31. maja na Ptujsko goro. Zbirališče dne 31. maja ob peti uri zjutraj pri moravski kapeli. ^. . Demantna por»ka v Galiciji pri Celju. Dne 11. maja se je v tukajšnji cerkvi vršila redka svečaaost: demantna poroka posestaika Franca in Marije Jelen iz Zelezna. Obdana od družic ia mnogoštevilnih svatov sta prišla demantno-poročenca, še oba čvrsta ia zdrava, v lepo ozaljšano cericev, kjer se je po primemem govoru vršil ginljiv obred demaatae porak«. Marsikatero oko se je porosilo, ko sta si ženin in nevesta, kakor pred 60 leti, zopet podala roke v pokrepitev Ijubeaai in r<restobe. Na domu se je nato vršila prijetna, gostoljubna slovesnost. 831etni starček-žeain še opravlja vsa hišna dela, bere brez očal, sliši kakor mladenič; SOIetna žena-nevesta je znaaa in priIjubljena kot skušena in zanesljiva babica po vsej župniji: iže 355krat je pomagala materam v ajih težki uri in vedno še vrši, ob vsakern času ia vremeau, ta človekpljubni posel, čvrsta in zdrava. Neskorvčno dobrotljivi Bog, ki je tako očividno blagoslovil vajino vzgledao zakonsko živIjenje, daj vama srečen večer vajinega življenja, enkrat pa aebeško krono! žalostaa novica iz št. Janža pri Veleaju. V petek, dae 2. maja je amrla posestaica Marija Košaa iz Čraove v starosti 72 let. Bila je skrbaa gospodinja, blaga ia dobra mati, ppsebao radodaraa do ubogih revežev, aapraai drugim, osobito do sosedov pa vedao pripravljeaa pomagati, kar se jo je prosilo. Pogreb se je vršil v aedeljo poppldae. Vkljab skrajao slabeaiu vremeaa se je udeležilo pogreba prav maogo ljudi, kar je aajboljši dpkaz, kako je bila rajaa čislaaa ia spoštovaaa, ae samo "V kroga svojih sprodaikov, temveč tudi pri vseh zaancih. Na sedmiai se je aabralo za sv. aiaše 180 D, za aovi zvon, za katerega je rajaa tudi že poprej precej prispevala, pa 200 D. Bog bodi plačaik vseai darovalceai, rajai blagi daši v prid, aaj ppčiva v aiiru, ostalim pa aaše spžalje! Prijazna podkužnica sv. Radcgundte v župniji Šmihelj nad Mozirjem je ena najlepše ležečih cerkvic v lavantindci škofiji. Sredi temae ia široke mozirske planine se beli ter gleda daleč doli po Savinjski dolini tja do Celja in še dalje. Ta podružnica je dobila na veliki ponedeljek nov bronast zvon z glasom fis. Tehta okrog 700 kg in vlila ga je zvonarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Delo se ji je prav posrečilo; vsi smo zadovoljni z zvonom, ki ima tako jaseh in doaeč glas. Veliko ljudstva se je nabralo ob blagoslavIjanjvi, ki so gs izvršili <g. drkan Novak iz Gornjega grada. Vsem, ki so kaj prispevali in sodelovali: Bog plačaj! Cerkvena p*k«žn*st na gwi CHjki. Iz Šmartna cb Paki poročajo: Ker so se na veliki ponedeljek vršik1 v cerkvi na gori Oljki gnusobe zoper čast božjo, napravijo tukajšnja Mnrijina dnižba, tretjeredniki in drugi verniki dne 22. maja romarski pohcd na Oljko, kjer bi imeli ob sedtnih šmarnice, peto sveto mašo in skupno zadostilno sv. obhajilo. Vabijo se tudi sosedne župaije, da v tem večjem številu zadostimo razžaljeni časti božji. Tako daleč so se spozabili v zagrizenosti. Iz Celja poroča}o: To je pa veadar že preveč, kar počenjajo celjski demokrati, tako gre od ust do ust po Celju in okolici. V svojem zagrizenem spvTaštvu do svete vere, cerlcve ia Matere božje so prepovedali »šmarnice.« Če bi jim bilo samo za to, da se omeji razširjeaje škrlatice, ki s.e je v par slučajih pojavila v mestu, bi morali prepovedati tudi nedeljsko službo božjo in službo božjo ob delavnikih dopoldaa. Zakaj pa so prepovedali ravao samo šmaraice, a vse druge pobožaosti se pa smejo vršiti! Vsak otrok \z tega spozna, da so prepovedeli šmarnice le iz sovraštva do svete vere, do Matere božje, ker jih jezi, da še slo vensko katoliškp ljudstvo tako goreče časti Marijo. Ljudje tudi vprašujejo: zakaj pa aiso zaprli tudi gostiln ia kavarn, sodnije in davkarije itd.? Katoliški Celjani ia okoličaai! Sedaj pa meada enkrat poznate demokrate. Bolj očitno in jasno niso m&gli pokauati svojega sovraštva do vere in cerkve, kakor s tem, da so prepovedali šmaraice. Ven s takšaimi ljudmi iz občinskih odborov! Na dan volitve, dne 16. junija, jim dajmo odgovor na njihov nesramen aapad aa šmarnice, ki so nam bile tako drage, s tem, da se bo vsak katoliški mož in faat s studom obrnil od dembkratske skrinjice. Demokrat zgubil volilni imenik. Iz Šmarja pri Jelšah smo prejeli: Pri nas je bilo dne 11. maja pri pczni službi božji razglašeno, da se je zgubil originalni volilni imenik za občinske volitve, ki je bil potrjen od okrožaega sodišča v Celju. Celi trg Šmarje govori, da občiaskih volitev ne bo dne 20. junija, ker je g. okrajai sadnik dr. Šumenjak aa agitaciji za demokratsko listo izgubil uradao potrjeai volilni imenik. Res čisto policajdemokratsko za g. doktorja ia sodnika, da ae ve, kateri imeaik sme s seboj vzeti, še bolj žalostno pa za aapredaost šmars!kih liberalcev, ako se spuščajo v javao politiko gospodje kot je n. pr. dr. Šumeajak. ŽaWstno in veselo iz Pišec pri Brežicah. Iz Pišec aam ppročajo, da je tamlcaj umrl vpokojeai g. župnik Antoa Srabočan dae 7. maja. G. Srabočaa je dokaj let župaikoval v Pišecah. Pred dobrim letom je radi bolehnosti ia srčne aapake stopil v pokoj ia se je aastaail v svoji lastai hiši v Pišecah. Rajni je bil vzorea duhovafk, priljubljen pri ovčicah in izvanredno gostoljubVn. G. Srabočan je bil rodom iz Ostrožna pri Cel^u, kjer se je rodil leta 1870. Služil je vojake tri leta in šele nato je stopil v mariborsko bogoslovje in je bil posvečen leta 1896. Precej časa je bil provizor v Ljutomeru, nato vikar v Koajicaih ia od tamkaj je prišel za župaika v Pišece. Blaga duša, počivaj v miru! — Pri nas v Pišecab bo slavil dae 18. maja baron Moscon s svojo soprogo biserno poroko. Redkima jubilantoma iskreno čestitamo! Poscstaiki 10 diaarskih baakovcev-kovačev, pozor! Mogpče še iaia kdo kak 10 diaarski baakovec v posesti ia te posestaike še eakrat opozarjamo, da stopi ta deaar 1. juaija iz veljave. Trgpviaa Ivaa Sever v Vcleaja se je odločila, da sprejema te baakovce do 25. aiaja ia jih bo pred 1. jaaijem poslala v Beograd v zameajavo. Pošljite toiej te baakovce do 25. aiaja g. Severju v zaaienjavf). Vredr»ost denarja. Ameriski dolar stane 80 din., francoski frank staae 4.40 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 238 din., in za 100 laških lir 357 din. V Curibu znaša vrednost diaarja 7 centimov. Zakon o v«4ilrtih imenikjh in zaklon o abčinskih volitvah v Sloveniji. Ta dva zakona je ravaokar izdala Tislcarna sv. Cirila in sicer skupaj v enem zvezku. Stane komad 5 diaarjev. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Kdor še teh zakonov aima, naj si jih takoj naroči. Tiskoviio draštvo y Ftmju. V Ptuju so ustanovili Tiskovno društvo. Za predsednika je bil izvoljen prof. Anton Kolarič. Društvo bo otvorilo v kratkem trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami ter devocijonalijami na Slovenskem trgu 1. Tako drnštvo je bilo za Ptuj že davno potrebno. Hotel Halbwidl ima zanaprej vsak četrtek pri lepem vremenu »družinske koacerte« pri prostem vstopu. (Glej oglas!)