Stran 154.
Politični pregled.
Državni zbor se skliče na dan 8. maja in v prvi seji mu predloži vlada svoj načrt jezikovnega zakona za Češko in za M>ravsko. Malo dni in sicer dne 12. maja se pa sni-deta tudi delegaciji. Sklicani bosta delegaciji v Budimpešto. Doslei se je, kolikor pomnimo, samo jedenkrat zgodilo, da sta zborovali delegaciji mej zasedanjem državnega zbora. To je bilo leta 1896 O položaju, v katerem se bode nahajal državni  zbor, ko se skliče, govorimo na drugem mestu
v
Cehi in vlada. — Razmerje mej češkimi poslanci in mej Korberjevo vlado je jako napeto Očividno je, da se hočejo Cehi prav z ozirom na to, da bodo začeli proti vladi odločen boj, prikupiti cesarju, kolikor se da, tako, da bi njih opozicije ne tolmačil krivo. Od to i izhaja, da so celo tako radikalni ljuije, kakor je dr Gregr, dr. Foft in drugi ostro obsojali zde-afere kot neumestne in neumne. V češkem deželnem zboru pa se je zajedno pokazalo, kako daleč so cehi od thtega stališča, ki ga vlada zavzema glede uredbe jezikovnega vprašanja cehi so podali predlog glede uredbe jezikovnega vprašanja; dr. Pacak in dr. Fort sta ta predlog utemeljevala. Z njim zahtevajo Čehi to isto, kar jim je bil dal Badeni, pa Še nekaj več Od te zahteve ne bodo odnehali, vsako drugo ponudbo pehajo odločno od sebe, zlasti pa vladno ponudbo, katero smatrajo za popolnoma nesprejemljivo Foft je dejal pri tej priliki, da imajo cehi dovolj moči, da bodo kljubovali vsem nasprotnikom Pri tem so cehi popolnoma pripravljeni, pa jih zapuste jugoslovanski poslanci in tudi vsi drugi zavezniki, tako, da bodo v parlamentu popolnoma osamljeni in zavedajo se tudi, da bodo z svojo obstrukcijo onemogočili parlamentarno vladanje vsaj za nekaj Časa, ter da jih čaka vsaj za nekaj  časa batina absolutizma.
Nemci in ustava. — Doslej so se vse nemške stranke z veliko odločnostjo in vnemo držale veljavne ustave in se zlasti z vso silo upirale vsakemu razširjanju deželne avtonomije. Zdaj pa se o raznih prilikah kaže, da so začeli opuščati to stališče in da jim močno diši razširjanje deželne avtonomije. Nov dokaz zato je podal koroški deželni zbor. Ta je sklenil, naj se začne šolsko leto v Veliki noči. dasi spada taka določba po sedanji ustavi izključno v delokrog učne uprave in nima po državnem šolskem zakonu deželni zbor o tem čisto nič odločevati Kdo bi se čudil, da je nNeue freie Presse" radi tega sklepa skrajao nejevoljna
Bolgarska. — Časopisje je prepravijeno z raznimi kombinacijami glede namenov bolgarskega kneza Ferdinanda. Zlasti avstrijski listi so nejevoljni in to kaže, da se Ferdinandova politika ne pomika v tiru, ki bi se dunajskim krogom dopadel „Rossijaa je v tem oziru izrekla značilno besedo Ta ugledni list meni, da, ako je mogla Rusija pomagati Kitajski in Perziji, mora to še v večji meri in še prej storiti Bolgarski. Namen temu je, osvoboditi Bolgar:ko iz krempljev dunajske „Landerbanke" in dunajskih borzijancev, ker je Bolgarska vsled gospodarske odvisnosti od Dunaja bila tudi politično odvisna od Avstrije
v
Črna gora. — Razni listi poročajo, da je turški sultan dovolil Črni gori, da sme v Prizrenu ustanoviti konzulat To je hud udarec za Milana, kateremu se je začelo svitati, da zamore črna gora postati srbski Pijemont. ter da je milanov-ščina doigrala Nič manjši udarec je bilo za Srbijo to, da sultan ni hotel sprejeti srbskega poslanika Stojana Novakoviča. Ako je imela Srbija doslej v Turčiji neke vspehe, se mora zato zahvaliti samo ruskemu poslaniku v Carigradu, ki je Srbijo vedno podpiral. Milan pa je končno lazžalil tudi Ru3ijo
in od kar je ta odtegnila Srbiji svojo podporo, pada mila-novsko kraljestvo vedno globlje in globlje.
Turčija se je zapletla v jako oster konflikt z Zjedinje-nimi državami severnoameriškimi. Slednji groze Turčiji z vojno in obetajo, da pošljejo svojo   mornarico   bombardirat Carigrad.
Vojna v južni Afriki — V zadnjem času je prišlo na južnoafriškem bojišču na razni/i krajih do manjših prask. Zmagali so zdaj Buri zdaj Angleži, vender pa te praske niso posebnega pomena, zlasti ne odločilnega. Buri se močno trudijo, da bi zavzeli oblegani Wepener, toda doslej se jim to ni posrečilo, dasi se tudi Angležem ni posrečilo, pregnati oblegovalce, čeprav so proti njim poslali prav znatne čete. Buri so tudi v Natalu postali ofenzivni. Naskočili so Elands-laagte. kier so pred meseci že enkrat sijajno zmagali toda to pot jim sreča ni bila posebno mila. Prizadeli so Angležem sicer znatne izgube, a tudi sami so močno trpeli in povrh je temu padel njih ugledni general Luka Majer. Zdaj se poroča iz Londona, da je maršal Roberts začel z vso armado tretjo kampanjo, ki ima namen, pregnati Bure popolnoma iz Oranje države. V to svrho boče od severa in od juga zajeti kacih 10 000 mož broječo bursko armado. V prihodnjih dneh bomo torej culi zanimivih vesti iz južne Afrike   Bog daj Burom srečo.
Stran 155.