dteossumeam. itevBSka 1*5® Dla. ¥ liobSlanl, ¥ nedeljo 30, decembra 1923. Poštnina v gotovini. aeiž^m izhaia vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 22‘— Uredništvo: Wolfova uiica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se 4, -0nr wc//., ^ tarifu. Pismenim vprašanjem rw - /vfp za odgovor. Račun pri poštnem ček. ur^S«, '»a. V/n Današnja številka || obsega 10 strani. Naprei za ciljem! Moč ideje narodnega radikalizma je izvojevala po hudih bojih z domačimi, -toda v tujem duhu orijentiranimi, nasprotniki končno zmago nad avstrofil-sko politiko Obrenovičev, ki so ovirali naravni razvoj Slovanstva na Balkanu. Narodni radikalizem, poosebljen v radikalni vladi, je osvobodi balkanske Slovane izpod turškega jarma ter je, dosleden svojin temeljnim načelom, vstvaril osvobojenje in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotni demokratični monarhiji pod narodno dinastijo Karad jordj evićev. Že ta dejstva — ne glede na drugo delo, ki so ga izvršili nositelji narodno-radikalne ideje v blagor in napredek države in naroda — so zadosten dokaz o vstvarjajoči življenjski sli narodnega radikalizma. Rešitev celokupnega južnoslovanskega vprašanja je bila narodnim radikalcem sveta stvar. Mala kraljevina Srbija, katere usodo so vodili v najhujših časih idealni zastopniki narodnega radikalizma, je stremela vedno po osvoboditvi vseh južnih Slovanov. Moč ideje narodnega radikalizma je obsegala že pred desetletji vsa ozemlja, kjer prebivajo Srbi, Hrvati in Slovenci. Lažnjiva so očitanja, da so se borili Srbi samo za svoje osvobojenje. Ko je 15. julija 1914 napovedala Avstro -Ogrska mali Srbiji vojno, Srbi niso vedeli še, ako bo kdo na njihovi strani — ko še nobena država ni mobilizirala^ ko Rusija še ni mobilizirala niti enega volaka — v času torej, ko so se Srbi odločili, da junaško branijo svojo sveto stvar, so izdali vojno proklamacijo ljudje, ki niso vživali samo zaupanja kralja, ampak tudi naroda in ki v najkri-tičnejšem času niso mislli samo na Srbe, temveč tudi na Hrvate in Slovence. Zastopniki narodnega radikalizma v vladi so s podpisom sedanjega kralja Aleksandra proglasili, da je sveta borba sa obrambo domačega ognjišča s trenutkom, ko se je začela obenem borba za osvobojenje in ujedinjenje vseh ne-osvobojenih bratov Slovencev, Hrvatov in Srbov. — živo se spominjam svojega kratkega obiska v Beogradu — blo je nekako eno leto pred svetovno vojno — ko sem imel čast in priliko spoznati idealnega moža - delavca^ ministra Pačua, ki mi je v razgovoru svečano izjavi: Zastava svobode bo zavihrala tudi nad brati Slovenci. Oni so v našem programu. Idite med narod, in prepričali se bostei Ko mi je na svoj način razloži radikalne ideje, je pristavi: Naš radikalizem je temeljit. On obsega vse južne Slovane. — Te besede velikega srbskega radikalca so me bodrile pozneje, ko sem v avstrijski ječi zvedel za padec našega Beograda. To omenjam le v svrho ugotovitve, da so narodni radikalci ddali za naše osvobojenje davno pred časom, ko se je pojavio v avstrijski Sloveniji takozvano jugoslovansko gibanje, ki je bilo v nasprotju s končnim osvobojen jem in ujedinjenjem južnih Slovanov v enotni samostojni državi. — Zdi se, da večina našega naroda ni zrela za samostojno državno življenje. Morda ni res, toda navidezno je tako. Morda so krivi samo njegovi voditelji, do katerih ima ljudstvo zaupanje iz tradicionalnih razlogov. Nedaljna bodočnost bo pokazala tudi to. Prvi znaki, ki prerokujejo osamosvojitev v mišljenju našega naroda, so ugodni. Ideja narodnega radikalizma se Sri v vseh slojih. To je naravni pojav v političnem preokretu slovenskega javnega življenja. Vsak narodno zavedni Slovenec, ki mu je vsaj v obrisih znam zgodovina našega osvobojenje mora priznati, da je radikalni pokret v narodnopolitičnem oziru nujna posledica slovenske preteklosti. Prerojenje v narodnopolitičnem duhu radikalnih idej vsebuje vse pogoje za naš vsestranski napredek v lastni državi. Narodnoradikalno gibanje v Slovenil je blo otežkočeno vsled raznih ovir, korenine so pognale v tujem, ^etijskem duhu. Te korenine pa pola-gojtia usahnevajo, ker ne dobivajo več Prii kega ^ zemlje, rreasodki, nepoznani e in večinoma napačno Pojmovanje se izgubljajo pred ejstvi, ki dokazujejo ravno nasprotno. 'Velika zmaga narodnega radikaliz-nia Pri volitvah v narodno skupščino in Konferenca Male antante ¥ Beogradu Program priredit©^ ©l& priliki k©afar@R«s. Weine funkcij® Hai© antanta. Beograd, 29. dec. (Z) V ministrstvu zunanjih del so dokončane priprave za konferenco Male antante, ki se začne dne 9. januarja v Beogradu. Program svečanosti za bivanja gostov v Beogradu je popolnoma dovršen in vsebuje približno to-le: Rumunski minister zunanjih del g. Duca s soprogo in spremstvom pride v Beograd dne 8. januarja zvečer. Na kolodvoru ga bo sprejel minister zunanjih del g. dr. Ninčič z višjimi uradniki svojega ministrstva. Uradniki ministrstva zunanjih del, prideljeni romunski delegaciji, bodo spremljati g. Duco v njegovo stanovanje v »Palace« hotelu. Zjutraj dne 9. januarja bo na enak način sprejet češkoslovaški minister zunanjih del g. dr. Eduard Beneš, ki pride istota-ko s soprogo. Tudi g. dr. Beneš bo stanoval v »Palace« hotelu. Istega dne se bodo sestati gg. dr. Beneš, Duca in dr, Ninčič v ministrstvu zunanjih del na predkonferenco, na kateri bo g. dr. Nin-čič obrazloži politični program konference. Dopoldne po tej predkonferenci bosta posetila gg. Duca in dr. Beneš predsednika vlade g. P a š i ć a. Opoldne po sprejemu pri g. Pašiču bo dal g. dr. Ninčič intimen obed za delegate in spremstvo v gornjem salonu »Palace«-hotela. Delegati bodo nadaljevali svoje delo popoldne ob 4. uri v kabinetu g. Paši-ča. 0 tem prvem oficijelnem sestanku se bo sestavi poseben protokol. Večerjal bo g. dr. Beneš s svojo delegacijo v češkoslovaškem, g. Duca s svojo delegacijo pa v romunskem poslaništvu. Po večerji pa se bodo udeležli svečanega dvornega plesa ob 10. uri zvečer, ki se vrši v čast rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Drugi dan, 10. januarja bodo imeli gredstavniki Male antante konferenco v ministrstvu zunanjih del. Opoldne priredi predsednik vlade g. Pasic zakusko v čast gostom v »Grand« hotelu, kjer bodo prisostvovati vsi člani vlade in delegacije. Ob 4. uri popoldne se sestane konferenca v kabinetu g. dr. Nin-čiča. Zvečer bo dal g. dr. Ninčič gala-večerjo v »Palace« hotelu, a na to so-arejo za diplomatski zbor, kateri bodo prisostvovati tudi ugledni politiki in narodni poslanci v svečani obleki. Dne 11. januarja se bodo pretresali na konferenci, ki se sestane ob 10. uri in pol dopoldne, obči problemi srednjeevropske politike. Tega dne bodo po vsej priliki načelniki delegacij s soprogami kraljevi gostje. Člani delegacij, spremstva in novinarji zavezniških držav bodo pogoščeni v hotelu »Srbski kralj«. Ministri gg. dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič bodo na popoldanki seji končali politično delo in sestavili sklepe, ki se bodo objaviti javnosti. Tega večera bodo načelniki delegacij gostje na intimni večerji v stanovanju g. dr. Nin-čiča, a člani delegacij in naše spremstvo bodo večerjali v hotelu. Po večerji pojdejo delegacije v narodno gledališče, kjer se bo vršila slavnost v čast Male antante. Program bo pri tem raznovrstno sestavljen iz oper, dram in baleta. Dne 12. januarja se bo vršila zaključna konferenca v kabinetu g. dr. Ninčiča, na kateri se bodo podpisati sklepi, ki bodo služiti v celem političnem delu kot podlaga za držanje članov Male antante v vseh vprašanjih zunanje politike, ki so skupne važnosti za vse tri države. Oprostilno zakusko bo dal delegacijam zavezniških držav predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. •'S.- Novi prometni minister. ¥ažni sklepi ministrskega s^eta. Beograd, 29. decembra. (B) Danes dopoldne je odšel g. ministrski predsednic Pašič na dvor, da predloži ostavko prometnega ministra dr. Jankoviča'. Na dvoru je bi podpisan ukaz, s katerim se imenuje g. N. Kojič za prometnega ministra in pa za zastopnika ministra za trgovino in industrijo, dokler se to mesto ne popolni. Q. dr. Kojič je položil prisego in popoldne prevzel vodstvo prometnega ministrstva^ Beograd, 29. decembra. (B) Sinoči se je vršila v ministrskem svetu seja, na kateri se je nadaljevala diskusija o likvidaciji pokrajinskih uprav v Bosni in Dalmaciji. Na predlog ministra socijalne politike dr. Peleša je bila podpisana uredba o likvidaciji oddelkov pri pokrajinskih upravah v Sarajevu in v Splitu. S tem so likvidirani vsi oddelki v Bosni in Dalmaciji, treba je dovršili samo še likvidacijo pokrajinskih uprav v Sloveniji in Hrvaistd. Dalje je bil podpisan na predlog dr. Peleša novi pravilnik za dovoljevanje pomoči rodbinam uradnikov, ki so umrli preje, preden so dosegli pravico do penzije. Obstoja odredba, da more vlada v tem slučaju dovoliti uradniškim družinam penzijo za tri leta. Toda po stari praksi je bila ta stvar zelo zamotana in odpirala so se vrata zlorabam. Z novim pravilnikom se to regulira na solidni podlagi. Nadalje je bilo odrejeno, da se razveljavi koncesija društva za eksploatacijo ribolova na Ohridskem jezeru. Govorilo se je o razvrstitvi uradnikov v prosvetnem ministrstvu in še o nekaterih drugih resortnih vprašanji! pravosodnega, poljedelskega in finančnega ministrstva. Venizefisti za princa Pavla Karadjordjevića. Atene, 29. dec. (Z) Povodom vesti, ki krožijo po evropskem časopisju, češ da namerava Venizelos zopet spraviti kralja Jurija na grški prestol, s katero se je razširila obenem tudi druga verzija, da je namreč eden izmed kandidatov za grški prestol naš princ Pavle, piše organ venizelističnih republikancev »Patris« sledeče: Ravnodušnost, s katero je vlada demantirala to vest, izgleda čudno. Zakaj bi morala Grška trpeti na prestolu kralja, ki je nečak bivšega cesarja Vljema, in zakaj ne bi mogla imeti člana srbske kraljevske rodbine kot kralja? List vprašuje, zakaj bi morali sprejeti dansko dinastijo, a da ne bi smeli sprejeti srbskega princa. Odgovarjajoč na to vprašanie, pravi, da bi morali pristaši monarhije pri občinskih volitvah v mejah bivše srbske kraljevine je marsikomu odprla oči. Narodni radikalizem je danes tudi v Sloveniji odločujoč faktor, brez katerega njegovi nasprotnici ne bodo mogli več delati svojih načrtov. Ni več daleč čas, ko bo slovenski narod likvidiral z ostanki svoje žalostne preteklosti in ko » vsak narodnozavedni Slovenec obenem tudi zaveden narodni radikal! Prazni so strahovi z demontiranjem Slovenstva. Narodni radikalizem po svo- vzeti za grškega kralja kakega kralja iz zavezniških držav, toda njim ni do tega, temveč hočejo kralja, ki bi jim bil istočasno tudi strankarski vodja. Tej komediji pa je treba napraviti konec. Grški narod se bo o priliki plebiscita sam izjavil, koga hoče za kralja. Ako pri tej priliki narod ne bo hotel republike, temveč monarhijo, potem moramo zahtevati, da bodi kralj iz države naših prijateljev. RAZLIČNI OKUSI... Beograd, 29. dec. (Z) V enem izmed tukajšnjih kinematografov se je predvajal film Rasputina, ki kaže njegovo življenje na carskem dvoru. Do-čim je zagrebška cenzura film odobrila, ga je beograjska policija prepovedala. jem bistvu izključuje naslno asimlacijo. Nasprotno: narodni radikalizem je afirmacija Slovenstva. Kolikor več bojevnikov, toliko večji, vplivnejši in odločil-nejši bo slovenski narod v skupni državi. Povdaril sem le narodnopolitični moment radikalizma, katerega nositeljica je NRS. Naprej za ciljem do končne zmage! Ivan Podržaj. Min. predsednik Cankov o bugarski politiki. Bolgarska zaftfeva izhod na morje. — Make* donsko vprašanje. Sofija, 29. decembra. (B) Ob zaključku načelne debate o prestolnem govoru je podal predsednik vlade gosp. Cankov sinoči obširno poročilo o bodoči vladini politiki. Ko je govoril o zunanji politiki Bolgarske, je rekel med drugim: Bolgarska je edina država, ki izpolnjuje mirovno pogodbo, a pri tem, da izpolnjuje prevzete obveznosti, zahteva, da se ji priznavajo tudi njene pravice. Zahtevamo, da se nam popolnoma prizna pravica do izhoda na Egejsko morje in da se da možnost svobodnega življenja našim sorojakom, ki so pod tujo vlado. Mi za to nimamo pogodbe, a imamo sklenjen mednarodni pakt, ki predvideva zahteve manjšin. Izhod na Egejsko morje mora biti teritorijalno zagotovljen. Odnošaji z Romunijo so dobri in prijateljski in mi smo na tem, da te prijateljske odnošaje, ki so zasnovani na nedavni preteklosti, še bolj učvrstimo. Tudi naši odnošaji z Grško so dobri. Mi ji čestitamo na upo-stavitvl republikanskega režima in se bomo veselili, ako bo to pripomoglo k njenemu nadaljnjemu razvoju. S Srbijo, z našim najbližjim sosedom, smo v dobrih odnošajih, a na žalost se nam ne povračuje v enaki meri. Mislim, da so srbski državniki razumeti zahtevo iz preteklosti, ki govori za to, da se odnošaji med dvema sosednima deželama ne poslabšajo. Makedonija je jabolko razdora. Ona ima pravico, da zahteva svobodo in pravičnost. Ako se Makedoniji da ta pravičnost, potem bo ona združila obe deželi. Mi bomo zahtevati svoje, in pravimo to, da bi se čulo v Beogradu. Bolgarska mora biti spoštovana z dostojanstvom. Mi nismo bojeviti. Vsakdo mora priznati, da je bolgarski narod element miru in ustvarjanja. Cankov je za tem govoril o okupacijskih stroških in o plačlu 300 milijonov, kar je predvideno v zadnji konvenciji med Bolgarsko in našo kraljevino. Nazadnje je naglašal potrebo, da ima Bolgarska čim močnejšo vojsko, in apelira na vse zainteresirane vlade, da odobre Bolgarski vzpostavitev tajce vojske. Anglija in situacija v Nemčiji. Nemčija se bo morala ukloniti London, 29. dec. (D) »Manchester Guardian« piše, da se bo morala Nemčija preje ati pozneje ukloniti francoskim upravičenim zahtevam, predno vrže g. Poincarč zadnje karte, ki se glasijo: lakota in obup za nemški narod! London, 29. dec. (D) Časopisje se bavi obširno s situacijo v Nemčiji in prihaja do zaključka, da je najnovejše upanje v Berlinu prazno. To upanje morajo imeti Nemci kvečjemu do spremembe v britanski vladi. V vladnih krogih se izjavlja, da se Anglija ne bo vmešavala ne posredno in ne neposredno, dokler ne bodo v nevarnosti njeni interesi. Pariz, 29. decembra. »Agence Ha-vos« poroča, da se iz nemškega memoranduma, ki je bil objavljen v angleškem časopisju in izročen ministrskemu predsedniku Poincareju dne 24. t. m., da spoznati pravi smoter Nemčije, namreč vzpostavitev politične im upravne suverenosti berlinske vlade v zasedenem ozemlju. Nemška vlada zahteva na vseh’ poljih povratek k režimu, ki je obstojal prej 11. januarjem 1923. in gre edino le za tem, da pripravi francoske in belgijske oblasti v zasedenem ozemlju ob njih pravice in da napravi zastavitev brezkoristno in iluzorično. Prva mnenja oddana od uradnikov se izražajo o vseh ukrepih, priporočenih od berlinske vlade, neugodno. Pariška in bruseljska vlada ne bosta tako lahko privolili v prikrajšanje uspehov, ki jih je dosegla francosko - belgijska politika. Glede nemškega posojila za prehrano so v zavezniških krogih mnenja, da se da o tem kaj primernega ukreniti šele tedaj, ko bo dejanska potreba Nemčije glede žita in masti ugotovljena po garancijskem komiteju. Pariz, 29. dec. »Petit Journal« doznava, da se misli britanski poslanik v Parizu, lord Crewe, odpovedati svoji službi. (Glej pariško pismo na drugi strani. Ured.) PoSItioia situacija. Beograd, 29. dec. (B) Danes dopoldne so posetili predsednika skupščine ministra Janjič in Krsta Miletič. V dolgem razgovoru so pretresati politično situacijo. Neka deputacija meščanov iz Virovitice in okolice je bila v Beogradu. Deputacijo je predstavil bivši podpredsednik Radičeve stranke Djura Salajić. Deputacija je zahtevala, da se v interesu narodnega edinstva ukine čimprej pokrajinska uprava v Zagrebu. Deputacija je dobila odgovor, da bo izvršena likvidacija pokrajinske uprave v Zagreb^ najkasneje v dveh mesecih. Zw@sa duševnih delavcev. Pariz, 29. decembra. (K) Mednarodna zveza duševnih delavcev je imela danes predpoldne in popoldne obširne seje, za katere sta bila izvoljena kot prvi predsednik zastopnik avstrijskega centralnega sveta dvorni svetnik Ziffer e r, kot drugi predsednik Belgijec 011 e t. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o štatutu mednarodne zveze. Debata se je vodila vsestransko z največjo uslužnostjo. J&vdijence. B e o g r a d, 29. decembra. (B) Minister za zunanje zadeve g. dr. Ninčič je posetil danes dopoldne ministrskega predsednika g. Pašiča in ga konsultiral o instrukcijah, ki jih je treba dati našim novim poslanikom v Atenah in Berlinu. Marko Trifkovič, minister za kon-stituanto, in Uzunovič, minister za grad-be, sta bila danes dopoldne sprejeta od ministrskega predsednika Pašiča. Za tem je ministrski predsednik sprejel v privatni zadevi bivšega muslimanskega ministra Kar. Mehmedovič' Izid volitev v Albaniji. B e o g r a d, 29. dec. (B) Izid volitev v Albaniji, ki so se vršle v teku včerajšnjega dne, je že deloma znam. Po zadnjih vesteh je dobil Ahmed beg, predsednik vlade, 50 mandatov, opozicija 23 in nezavisni 4 mandate. Neznani so še rezultati za 28 mandatov, ker ima Albanija po novem voiUnem zakonu 105 poslancev. Ako se upošteva, da niso znani rezultati volitev v krajih, kjer ima vlada večino, potem se more z gotovostjo trditi, da je Ahmed beg dobil večino kljub veliki agitaciji njegovih neprijateljev, podpiranih z italijanskim denarjem. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Peterčkove sanje* ob 3. url popoldne. — Ob 8. url zvečer: »Nju«. Izv. Opera: »Carmen«, Ljudska predstava-Kino Matica: »Samo eno noč*. Kino Tivoli: »Zena vrag«. Kino Ideal: »Divja kri«. Kino Uublianski dvor: »Deran«. V Cetin: Mestno gledallSčo: »Nebesa na zemlji t. V Mariboru: Narodno gledališče: »Boheme«. Red C. V pondeljek, 31. decembra v. Ljubljani; Drama: Zaprto, Opera: Zaprto. Kino Ideal: »Kdo bode zmagal«? Kino Tivoli: »Žena vrag«. Kino Ljubljanski dvor: »Deraa«. V Celju: Narodni dom: »Sokolski Silvestrom večer«. V Maribora: Narodno gledališče: Zaprto. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Piccoli na Dunajski c-- ‘ ' Bakarčič na Karlovški cesti. Poslednji napori demokratov. Pars in obnova Evropa 'Radikalste! @asnlkw. (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) Beograd, 29. dec. (Z) »Samouprava« prinaša v uvodnem članku »Bezuspešan pokušaj« sledeče: Poslednje dni se je zopet sprožilo v demokratskih krogih vprašanje ureditve države z ozirom na nezadovoljstvo enega dela Hrvatov in Slovencev. Nasproti pričakovanju naivnih ljudi, da bo ta diskusija navdahnjena z iskreno željo, da se sanirajo naše notranje prilike, se dogaja to, kar smo mi že vnaprej vedeli; kakor se vidi, gre v vsem le za taktično delo razmajane opozicije, da na kakršenkoli način oslabi ali celo vrže radikalni kabinet. Ko se ni posrečila borba v parlamentu, ko niso pomagale vesti o korupciji in so se brezuspešno lansirale vesti o potrebi diktature, so si izbrali drugo pot, namreč sestavljanje koalicije opozicijonalnih strank s pozitivnim programom. Mi smo že opozarjali na škodljivost eksperimentiranja z načeli, ki tvorijo podlago državne ustave in ki ne morejo biti tako lahko predmet prerekanja. Razgo- I varjalo se je o popolnem sporazumu med opozicijonainimi strankami in se hotelo sugerirati javnemu mnenju, da rešava ta sporazum vsa sporna vprašanja, v prvi vrsti hrvatsko vprašanje. Mi smo zelo skeptični v vprašanju tega sporazuma, ako pa bi se tak sporazum uresničil, bi predstavljal le taktičen poskus, da se strmoglavi Pašičev kabinet. Vpraša se le, kako bi mogla po številu šibkejša opozicija to doseči. Pašičev kabinet bi prišel v težek položaj šele s prihodom Radičevih poslancev v parlament. Pa tudi v tem slučaju bi ostala radikalna stranka relalivno najmočnejša in bi tudi v tem slučaju bil ključ situacije v njenih rokah. Seveda bi nastala nova situacija vsleu udeležbe Radičevcev na parlamentarnem delu. S to teoretično kombinacijo pa se ne mislimo baviti. Naglašamo le, da glavni motiv za opozicijonalnj blok ni dovolj osnovan in izgleda vsied tega, da je vsak sporazum opozicijonalnih strank problematičen. »Carpe diem!« je opozarjal latinski pesnik v mnogo bolj profanem smislu. Preneseno na sedanji politični položaj v Evropi bi se moglo reči: »Delajte tako hitro in tako energično, kolikor mogoče! Kajti dobri dnevi beže hitro in že jutri — zakaj skrivati — se more pojaviti v Ameriki, v Angliji razpoloženje in vlada, ki bo zahtevala mnogo strožji obračun in stavila mnogo nesprejemljivejše pogoje. Poziv na hitro delo je osnovni akord vseh onih evropskih listov, ki jim beseda »mir na zemlji« ni prazna fraza. Razumljivo je, da hočejo imeti po stari navadi uradi v tako važni in usodni zadevi čas; da se stari diplomaciji ni mogoče odvaditi svojega skrivnostno zavitega pisanja. Kabineti iz Pariza, Bruslja in Rima pošiljajo vsaj po'ducokrat svoje kurirje tja in nazaj. O besedah se vrše dolgotrajna posvetovanja. Pred tremi dnevi, da navedem konkreten primer, je povzročila sestava pravzaprav brezpomembnega stavka popolno diplo-matično žoganje med Brusljem in Parizom. Vse to je razumljivo, toda danes ni v Parizu in najbrže tudi nikjer drugje nobenega resnega politika, ki ti ne označeval hitrosti sklepanja in delovanja, kot zapoved te ure. Gospod von Hoesch, bodoči nemški poslanik v Parizu, je napravil včeraj na Quai d’ Cr-say-u nov korak, o katerem pa čuvajo še vedno najglobljo tajnost. Poročila iz Bruslja, kjer tudi g. von Rödiger in Jaspar nista brez dela, dopuščajo domnevo, da je prispela Nemčija na konec svoje moči. Financijelna beda v državi se ne more več stopnjevati. Rentna marka omahuje kot zadnja rešilna bilka preko brezdanjega prepada. Samo en napačen korak in vse je izgubljeno. S čim naj plača država po božiču urad-ništvo? Kje naj dobe mala gospodarstva potrebno število zlatih mark za prisilne davke? Zakaj ni bilo niti v času najhujše sile niti toliko poguma, da bi se pritegnilo velike industrijske koncerne, milijardne dobičkarje iz časa inflacije in gospodarstva s papirnimi krediti k odgovarjajočim oddajam? Tudi najbolj nepolitičnemu med cestnimi pometači je postalo slednjič jasno, da ne manjka sedanji nemški vladi vo'je, temveč enostavno moči, da nastopi z zadostno odločnostjo proti industrijskim kapitanom, v čijih rokah se je nakopičilo celokupno bogastvo Nemčije. Tako naj torej prevzame končno to nalogo mednarodni organizem. AH bodo tudi tu otežkočala ali onemogočala nastop razna svaštva in sorodstva? V Parizu se lahko mimo reče: Tu smatrajo za največjo zapreko nemško -francoskega sporazuma g. zunanjega ministra Stresemanna. Po pravici ali po krivici: cm se zdi preobložen z grehi Cunoja, najnesrečonosnejšega vseh kan-celarjev za Bcthmannom. Njegov zadnji govor berlinskim novinarjem je povzročil tu pravcat odpor. »Ali ne bodo postali Nemci nikdar pametni!«, je pisal dan na to neki pacifistični politik. Ne, Iz prosvetnega življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja 30. dec. ob 3. uri popoldne: Pe-terčkove sanje: ljudska predstava; ob 8. uri zvečer: Nin. Izven. Pondeljek 31. dec. Zaprto. Torek 1. januarja, ob 3. uri popoldne: Mogočni prstan. Izven. Ob 8. uri zvečer: Osma žena. Izven. Preda 2. jan. Nju. Red A Četrtek 3. ian. Golobček. Izven. Petek 4. jan. Mogočni prstan. Red P. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja 30, dec. Carmen; ljudska predstava. Pondeljek 31. dec. Zaprto. Torek 1. januarja. Notredamski zvonar, (zven. Sreda 2. jan. Tosca. Red F. Četrtek 3. jan. Gosposvetski sen, Red E. Petek 4. jan. Psoglavci. Red C. — Bližnji koncerti tekom januarja 1924 v Ljubljani so: Dne 7. januarja 1924 priredi svoj drugi koncert operni baritonist g. dr. Aleksander Rigo, na katerem bode med drugim izvajal prvikrat Janko Ravnikov ciklus samospevov pod naslovom »Se-quidiile«. Ostali program ie sestavljen iz najlepših točk naše In svetovne literature. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani nastopi po daljšem presledku zopet z velikim in impozantnim delom za soli, zbor In orkester, Izvaia se namreč 14. januarja svetovnoznano Dvofakovo delo »Stabnt Mater«. Zborov part poje pevski zbor Glasbene Matice, 4 solistovske vloge prevzamejo člani tukajšnje opere: gdč. Zi-kova, ga. Borova, g. Šimenc in g. Betetto. Orkestralno spremljevanie pa Muzika dravske Divizijske Oblasti. — Dne 21. lanuarja pa priredi svo] II. slnfonlčnl koncert Muzika Dravske div. oblasti, pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina. Na tem koncertu sodeluje Hrvat Giuro Tkalčič, priznani čelist svetovnega siovesa. Vsi trije koncerti obetajo velik muzikalni užitek ter bodo vstopnice v predprodaji v Matični kniigarni. Podrobne sporede še javimo. Danes opozarjamo v prvi I '.rsti na dr. Rigov koncert, ki je s svojim 1 prvim konce’-toia doaaesJ Uredni ap Pariz, 25. decembra. pameten in državniški ta govor ni bil. Nemški nacijonalci so morda ploskali in g. Daudet v Parizu se je veseli klijoče zmajeve setve. Teda politiki sporazuma so morali zopet odviti svoja pričakovanja za nekaj stopinj. Sedaj resnično ni trenutek za pričetek juristične debate o zakonitosti zasedbe Poruhrja. Francoski polki stoje za enkrat v Esse-nu — sicer pa piše ravno danes dalekovidni Georg Bernhard v »Vossische Zeitung«, da bi se bilo mogoče vkorakanju izogniti, če bi to tedanja nemška vlada hotela — in ti polki ne bodo nastopili umika v trenotku, ko se podjetje končno »izplača«, in ne zaradi Stresemannove dialektike. Sedanjost je tako temna, zrak tako težek, nevarnost tako velika, da morejo stremeti vsa prizadevanja za tem, kako bi se moglo neposredno in z učinkom pripomoči. Ravno v Nemčiji kažejo vedno na juristično otrpnelost Poincarčjevo: nemški politiki bi imeli torej mnogo vzroka, ne oteževati rešilne možnosti z jurističnim balastom. Toliko o atmosferi, ki vlada sedaj v Parizu. Delo se vrši mrzlično, cele kopice imenitnih politikov si prizadevajo z vsemi močmi, da najdejo rešitev. Med glavnimi mesti antante na celini — Anglija je v tem trmotku skoraj popolnoma izločena z izjemo g. Bradburyja, ki menda zastopa britanskega ministrskega predsednika — brni neprestano žica in kljub Mussolinijevi jezi radi tanger-skega pakta (radi tega in radi nekaterih drugih spornih točk v Tunisu bo došio še do resnega razgovora med Francijo in Italijo) leži definitiven sporazum sko-roda v zraku. Oba komiteja reparacij-ske komisije sta že zgrajena tako daleč, pripravljalni razgovori so se že vršili. V nekaterih tednih že se poda preiskovalni odbor v Berlin, da prevzame likvidacijo. Zal se mora reči, da se ie umaknil prvotni optimizem o rezultatu te preiskave pesimizmu, ki ga je komaj mogoče prikrivati. Omenjajo vse prejšnje eksperimente, ki so vsi končali negativno. Večina meni, da je vse popolna izguba časa. Z Nemčijo je treba direktno razpravljati in sicer od vlade do vlade, zadnjo besedo pa je treba prepustiti reparacijski komisiji. Ta ima v nemških zadevah neprimerno več izkušenj, kakor pisan skupaj zmetan konzorcij ameriških, angleških in francoskih bankirjev. Medtem je končalo Društvo narodov svoje 27. zasedanje v pariški mestni hiši v splošno zadovoljnost in z neovrgljivim uspehom. Madžarska bo sledila Avstriji in že danes proglašajo, da bo Nemčija v doglednem času tretji v zvezi. Ravno v Parizu pridobiva vedno več pristašev spoznanje, da je treba popolnoma izpremeniti dosedanji sistem reparacijskih dajatev. Nemčija more plačati le tedaj, če nista njena valuta in njeno gospodarsko življenje samo obnovljenja, temveč če tudi normalno delujeta. Vsako večje plačilo pa bi moralo povzročiti, da zaide ves organizem v zmedo. Radi tega je treba ustvariti or-ganično zvezo med reparacijskimi dajatvami in nemškim gospodarstvom. Francija je mnenja, da je storila praktično začetek z »Micum«-pogodbo v Poruhrju. Sedaj je stvar Društva narodov, da uvede to metodo povsod in da jo izkoristi za ostale upnike Nemčije. Pred tem pa je potrebna pravična ureditev medzavezniških dolgov. Francija ne potrebuje gotovega denarja, ker je njeno gospodarstvo uravnovešeno in ker je njena trgovinska bilanca v Evropi najugodnejša: potrebuje Pa nekoga, ki bo amortiziral njene reparacijske dolgove. Slično je tudi v Belgiji, v Italiji in Pri državah Male antante. Povsod pogrešajo nadrejenega organizma, ki bi izvedel s privolitvijo Anglije in Amerike razdelitve dolgov in terjatev. Za to more hiti v letu 1924 poklicano Društvo narodov. Ta naloga je najodgovornejša in obenem najplemenitejša, kar jih je kdaj slonelo na človeških ramenih. K nasreči zrakoplova „Dixmude“ Pariz, 29. dec. (W) Socijalistični »Populaire« poroča k izgubi Dbctnude, da je bil prvi monter zrakoplova nekaj dni pred dvigom na dopustu in se je izrazil napram svojim prijateljem, da mu naročena vožnja povzroča bojazen. Nekateri aparati Dixmude baje niso bili v redu in od njega prijavljene poškodbe se niso uvaževale. Vsied tega je označil vožnjo kot skrajno nevarno in imel utis, da se topot ne bo povrnil domov. Požar v Budimpešti, Budimpešta, 29. dec. (Madžarski dopisni urad.) Nocoj opolnoči je izbruhnil iz neznanega vzroka v prostorih podružnice Madžarsko-italijanske banke na Andrassyjevi cesti požar, ki je upepelil pritličje in prvo nadstropje. Vsa oprema in vse poslovne knjige so postale žrtev požara. Škoda je zelo velika* NAŠ TEDNIK, Kakor smo že javili, prične z novim letom izhajati naš tednik »Radikalskj Glasnik«, ki je edino priznano strankino glasilo od glavnega odbora. Prva števila izide v četrtek, dne 3. jan. 1924. Dolžnost vseh naših članov in somišljenikov je, da se naročijo na svoje glasilo. »Radikalski Glasnik« bo vseboval poleg strankinih zadev vsestransko zanimivo gradivo v političnem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru. — Krajevni radikalni pododbor mesta Ljubljane v Šiški želi vsem prista-žem NRS srečno in veselo novo leto! — Akcijski odbor NRS želi vsem radikalom srečno in veselo novo leto! Naprej za ciljem Narodna radikalne stranke! VABILO NA OBČNI ZBOR KRAJ. ORG. NRS V NOVEM MESTU, ki se vrši danes v nedeljo ob 2. pop, v Narodni čitalnici. Dnevni red: t. Poročilo o zapisniku. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 4 odbornikov. 7. Volitev širšega odbora. 8. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti vrši se čez pol ure zborovanje ob vsaki udeležbi. Dr. V. Gregorič, t. č. preds. Maribonko pismo Maribor, 29. dec. V četrtek popoldan se je po Maribora raznesla vest, da je prispel semkaj na povratku iz Londona preko Dunaja v Zagreb — predsednik mirotvorne in človečanske hrvatske republike. Stipica Radič. Gotovi litidje so vedeli celo, da ga je obmejna policija po nalogu iz Beograda aretirala in vtaknila v zapor, odkoder da ga prepeljejo naravnost v Beograd, kjer bo solen radi veleizdaje. Komentarji so biii različni; eni so kabali odkrito zadovoljstvo, da se ie veliki demagog in rovar spravil pod ključ, drugi pa so zabavljali nad barbarskim postopanjem vlade, ki preganja velikega »zastopnika hrvatskega naroda«. Zanimivo ie. da so tudi nekateri Nemci kazali odkrito simpatije za Radiča. Cela govorica o prihodu Radiča v Maribor pa je bila izmišljena, ali vsa} preuranjena. Nekdo ie videi na kolodvoru nekega možakarja s kosmate brado, podobnega Radiču, kakor ga slikajo zagrebške »Koprive« In takoj smatral, da ie ta možakar pravi pravcati Radič. Sicer pa ni izkhučeno, da io danes aii iutri Stipica res primaha z Dunaja v Maribor. Bomo videli. — Naše demokrate strašno vznemirja pojava novega »Narodnega Dnevnika« in koncentracija naprednih sil — brez niih. Celo leto so se pehali in trudili, da bi koncentrirali napredne sile pnd svojo obrabljeno zastavo, sedaj pa, ko so ravno mislili, da so že jako blizu uspeha — pa gredo te nesrečne napredne sile in se koncentrirajo same, brez demokratov. Res fatalna stvar! V Ljubljani je »Jutro« na »Narodni Dnevnik« namerilo takoj vse svoje topove, katerim je na prvi strel že takoj odgovoril tudi »Slovenski Narod«, v Mariboru pa je »Tabor« nabasal z »Jutrovimk Izstrelki svoje tanke cevi in — burni Počilo je, pokazal se je smrdljiv dim, druge nesreče pa ni bilo. Seveda ni pri tem pozabil tudi na Jadransko banko, na katero je tudi pomeril in izstrelil — tako je velela najbrže Slavenska banka. Javnost se za to kanonado, izvirajočo Iz onemoglega gneva in strahu, prav nič ne briga. Po javnih lokalih se o pojavi novega neodvisnega naprednega lista mnogo razpravlja in to zelo simpatično. Večina ga pozdravlja ko.' končni srečni izhod iz dosedanjih zmed in razprti].— Narodne kroge razburja »Silvesterfeier« »Männergesangsvereina«, katerega je višia oblast na pritožbo proti prepovedi s strani policijske oblasti končno le dovolila. Nemci so radi te dovolitve postali preče] predrzni in se prezirljivo smejeio, in to ne samo nam, ampak tudi policijski oblasti, katera je, kakor pravijo, mnogo prenizka, da bi jim zabranila prireditve. Posebno predrzni so v tem oziru buršaki, ki so pri-šli iz Gradca in Dunaja na božične počitnice in se korporativno udeleže tudi »Slive* sterfeierla« pri Gßtzu, kjer bodo v zaključenih družbah navduševali svoje papane in sorodnike s parolo »Aushalten!« in »Durcji-halten!« Da jih pri tem nihče ne b! motil, bo stala pred Gfltzom četa policistov, v zadndh in stranskih nrostorih pa bo pripravljena za vsak slučaj še četa orožnikov. V Avstriji še razni nadvojvode niso biii tako skrbno zavarovani, kakor sn pri nas razni buršnški hujskači in izzlvači. In vendar pripovedujejo nepoučenemu svetu, kakšna nasilja moralo trpeti v — barbarski Jugoslaviji. Da bo pri tej prireditvi padel tudi marsikateri stotak za burše. Je gotovo. Naši revni akademiki, ki prirede 5. januarja v Narodnem domu svoj ples, gotovo ne bodo tako srečni kakor ti njihovi nemški, oziroma bolje — renegatski kolegi. — Naše gledališče uprizori po Novem letu zopet novo Remčevo dramo »Magda«, ki jo je pisate'j nedavno dovršil In izročfj upravi. Dr. AlolHj Remec je doslej izročal vse svoje drame v prvo uprizoritev našemu gledališču. V Mariboru se je igrala prvič »Učiteljica Pavla«, tu je zagledala luč gledališkega odra verižniška »Kirke« in tudi tragedija »Užitkarii« je bila prvič uprizorjena na našem odru. Poznavalci tega najnovejšega Remčevega dela pravilo, da prekaša po svoji poglobitvi in Izvedbi vsa dosedanja. Ce In v koliko imajo prav, bo pokazala vprizorltcv sama. EVROPSKI ZRAKOPLOVNI PROMET. London, 29, dec. (Reuter) Med angleško vlado in med angleško državno zrakoplovno družbo je bil sklenjen dogovor glede ustanovitve zrakoplovne službe v Evropi vključno dežele Sredozemskega in Črnega morja. Družba je dolžna vzdrževati zračno službo za potnike, pošto in transport iz Londona v Pariz, Bruselj, Amsterdam in §e Ratifikacija razmejitve med Romunijo in našo kraljevino. Bukarešta, 29. dec. (B) O priliki poročila v parlamentu o predlogu ratifikacije zapisnika, s katerim se določajo meje med Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Banatu, je minister za zunanja dela g. Duca izjavil, da ta zapisnik ne označuje mej v Banatu, kakor so bile določene v Parizu, ampak meje, ki so bile ustanovljene na licu mesta in sprejete pred štirimi leti. V tem vprašanju je šlo samo za dve vrsti politike: 1. Odpor do skrajnosti, 2. sprejeti dogovor in ohraniti prijateljstvo z Jugoslavijo. Take Jonescu je sprejel to drugo alternativo in je sklenil s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev zvezo na podlagi dogovora, s katerim se določajo meje v Banatu. G. Duca pojasnjuje nadalje, da so takrat, ko je bil on imenovan za mini- fldes . . . Beograd, 29. decembra. (Z) Današnja »Tribuna« pravi, da po zanesljivih poročil izgleda, da se je Kiril vrnil v Bolgarsko s pomočjo Italije, ker želi, da povzroči potom Bolgarske metež na Balkanu in ker smatra Borisa za tako akcijo nesposobnega. Sklenjeno je, da ima Kiril sedaj Izvesti priprave svoje nakane, a uresničiti spomladi. V ta namen pošilja Italija velike količine municije in orožja. Naša vlada ima o tem seveda podrobne podatke in bo vsekakor seznanila o tem predstavnike Male antante o priliki sestanka v Beogradu. položaj na Grškem. 16. decembra so se vršile znamenite volitve na Grškem, v katerih se ie narod izrekel proti dinastiji in za republiko. Kraljeva rodbina je zapustila Atene 18. Zmagalci pri volitvah se pa dele v dve frakciji: v liberalce, ki so venlze-listi, in v republikance. Ko se jc kralj 18. odpeljal, se je sestavila vlada in poverila predsedstvo admiralu Kondurio-tisu. Ta je že 1. 1916. tvoril z Venizelo-som in generalom Danglisom triumvi-rat narodne obrambe. Bil je regent od smrti kralja Aleksandra do vrnitve kralja Konstantina. To je starec osemdesetih let, ki se je umaknil iz političnega življenja, odkar je bil ranjen pri nekem atentatu. Admiral je v imenu sv. Trojice prisegel, da bo ščitil vero Helenov, ihranil ustavo in zakone in branil na-oclno neokrnjenost. Isti dan je sprejel poveljnike zrnago-•itih strank, svojega starega kolego, enerala Danglisa, ki predstavlja veni-elistične liberalce in g, Papanastaziu, reJsednika republikancev. Med tema Jvema strankama se bo menda začel boj ■:a nadvlado, oficielno šele seveda 2. januarja, ko se otvori konstituanta. Do takrat bo menda ostalo Gonatasovo ministrstvo na krmilu. Kar so tiče rojalistov, so zaenkrat izginili. Venizelistom se je posrečilo, pregovoriti starega Venizelosa, da se vrne v deželo. Vest, da se vrača, je vzbudila na Grškem velikansko navdušenje. Pri tem je pa treba omeniti zanimiv slučaj, da se je ta novica zvedela v Evropi iz New Yorka. Depeša javlja ob enem, da Grki zelo obžalujejo, da je Venizelos Odločno odklonil vsako demonstracijo Zapiski. — Zaupnica dr. Kalanu, Včerajšnje »Jutro« objavlja zaupnico predsedniku celjske krajevne organizacije g. dr. Kalanu, češ, da je bilo njegovo postopanje v vsakem oziru neoporečno in da je bila »Orju-na* le orodje gotovih političnih skupin in iasopisja. Ker smo tudi mi delno prizadeti, te moramo oglasiti in povdariti, da je bil Ir. df- Kalan izključen le iz nachoitainth mol Ivov, ker je dopisoval nemško In ker je ščitil Nemce na škodo domačinov. Jasno torej, da je tu vsaka politika Izključena. Končno pa še to vprašanje, ki gotovo ni politično. Mar ne bi »Orjuna« izključila g. dr. Kalana iz svoje srede takrat, ko bi zvedela, da ima ta nacijonalist dve hčerki na višjih nemških šolah v Gradcu? Gospodje okrog »Jutra«, le dajajte zaupnice, saj so te pri vas prav poceni, samo nikar potem ne govorite, da imate patent nacijonaiizroa. stra zunanjih del, častniki trasirali na terenu mejne črte. Diskusija se je vodila samo o katastru kraja Varadina in ministru se je posrečilo, da je dobil to mesto za Romunijo in še eno, kakor tudi ratifikacijo meje na Donavi in mesto Žombolia v zameno za dva druga manjša kraja. Minister je izjavil, da prevzame odgovornost nase za ta dejstva in da ga ne bodo obsojali za to, ker je pridobil večje število romunskega prebivalstva. H koncu je izjavil, da ne zahteva glasovanja o predlogu na podlagi strankarske discipline, ampak, da prosi za glasovanje po narodni zavesti ter da mora večina bolj upoštevati splošno zunanjo politiko Romunije, katera nam nalaga dolžnost, da ohranimo dobro prijateljstvo s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v vprašanju zamenjave krajev. Zapisnik je bil odobren s 127 proti 15 glasovom. !$3id@!its¥ falusa aystr©©3Psk@ trgovske mornarice. Beograd, 29. decembra. (B) Italijanska vlada je obvestila našo vlado da je v Rimu potrjen zapisnik o izvedbi Trumbič-Bertolinijevega sporazuma iz leta 1920, ki se nanaša na razdelitev avstro-ogrske trgovske mornarice. S tem zapisnikom je omogočena končna ureditev vprašanja o prenosu sedeža onih parobrodnih družb v našo državo, ki so po pogodbi pripadle naši državi. Tako bodo te dni prešle na naše ozemlje centrale parobrodnih družb »Dalmacija« in »Oceanija«, katere so se do-sedaj nahajale v Trstu, njemu na čast. Novica vrnitve Venizelosa je poživila atensko borzo in dolar je padel napram drahmi za 20 do 30 točk. Venizelos bo torej vkljub temu, da mu stvar ne ugaja preveč, znova stopil v politično življenje, uklonivši se pritisku svojih pristašev. Vrača sc v domovino in če ne bo stopil na čelo vlade, bo vsaj skušal državo spraviti v red. Njegova naloga bo težavna in rabil bo vso svojo modrost in spretnost, da pomiri strasti in spozna sedanje želje helenskega naroda. Rabil bo pa tudi vso svojo filozofijo, da ga ne bodo omamile navdušene ovacije, ki mu jih bodo vkljub njegovi prepovedi povsod prirejali na domači zemlji. Vprašanje je, ali bo z naglo gesto dal proklamirati republiko in tako za nedoglcdni čas odstranil kraljestvo. Pregnani kralj Jurij II. je nepopularen v Grčiji, ker je sin Konstantina in kot taik predstavitelj dinastije, ki je izgubila prestiž in zaupanje, katero so nekdaj Grki stavili v njo. Sicer pa je grški narodni značaj precej nestalen, tako da res ne moremo reči; ali je kriza definitivno rešena. Zato je verjetno, da bo skušal g. Venizelos pridobiti na času in počakal, da se duhovi malo pomirijo in položaj razbistri. Menda bo čez nekaj časa napravil plebiscit, da se odloči, katera državna obiika odgovarja najbolj željam državljanov. Kako ime mu bodo zaenkrat dali, je težko reči: predsednik vlade? regent? Ce bi postal diktator, bi bilo še morda najbolje za našo soseda Dnevne novosti. T— Svetosavska zabava. Kakor vsa-Kega leta priredi pravoslavna crkvena opstina v Ljubljani tudi 27. januarja 1924. I. Svetosavsko zabavo z bogatim in izbranim sporedom. Z ozirom na dejstvo, da je čisti dohodek zabave namenjen Svetosavskemu fondu, čigar namen je pomoč revnim dijakom, pričakujemo, da bo občinstvo poselilo prireditev mnogoštevilno. — NI. VeL kralj Aleksander za srednješolsko matico. Nj. Vel. kralj Aleksander Je daroval srednješolski matici kot božiSr.o darilo vojnim sirotam vsoto 15.000 Din. — Imenovanje gerentom. Namesto od-stopivšega gerenta Franjo Kaca Je imenovan za gerenta v Dolnji Lendavi Andrej Hribar, pisarniški uradnik politične ekspoziture v Dolnji Lendavi. Namesto odstopiv-šega gerenta Šandorja Varge Je imenovan za občinskega gerenta v Središču Janez Vörös, namesto Ivana Granfola pa je imenovan za gerenta v Črncih Štetan Kosed-nar, posestnik v Murskih Črncih št. 38. — Potrdila glede vojaške službe. Ministrski svet je sklenil, da morajo vsi uradniki radi uvrščenja v posamezne grupe in kategorije poleg šolskih dokumentov priložiti tudi potrdilo o dovršeni vojaški službi, katero more Izdati vojaška oblast. Vsa potrdila te vrste. Izdana po županstvih, so neveljavna. — Upokojeni so na lastno želio. Adalbert Kopač, pisarniški oficijal v Celju, Alojzij Wunderl, sodni sluga v Šmarju pri Jelšah, in Ivan Černe, jetniškl paznik v Ljubljani. — 200 kandidatov za 20 občinskih svetovalcev. V Osjeku se vrše danes dopolnilne občinske volitve onih svetovalcev, katerim Je potekel njihov rok. Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel 22. t. m. m je bilo do tedaj vloženih 10 kandidatnih list z 200 kandidati. — Zabranjen list Ministrstvo notranjih del Je prepovedalo v naši državi italijanski fašistični list »Mare mio*, ki Izhaja v listu, ker piše proti naši državi. — Poštni uradi In zabranjeni listi. Ministrstvo pošte in telegrafa je izdalo ukaz jvsem poštnim uradom, da morajo strugo paziti na časopise, ki prihajajo v našo državo. kljub temu da jih je ministrstvo notranjih del prepovedalo. — Knjižnice In čitalnice v Južni Srbiji. Beograjski ferijalni savez je ustanov1! tekom zadnjih velikih počitnic nad 20 knjižnic in čita nie v krajih južne Srbije in organiziral nadaljnje nabiranje knjig in čisopi-sov v Beogradu. Tu so po vseh večj.li križiščih postavljene skrinjice, kamor darovalci nosjo knjige in časopise, katera ferijalni savez vsak teden sproti pošilja tem novo ustanovljenim knjižnicam. — Carinarnica na gorenjskem kolodvoru. Finančno ministrstvo je odredi o, da se ustanovi na gorenjskem kolodvo u (v Šiški) v Ljubljani carinski oddelek, ki ho začel poslovati dne 2. januarja 1924 Pri tem oddelku se bo zacarinjalo le izvozno vagonsko blago. — Monopoilsani računi. Kakor že lav ijeno, se imajo v smislu tarifne posta'ke 34 pripomba 3 novega taksnega zakona z dne 25. oktobra 1923 »Uradni list« z dne 10. decembra 1923 št. 368 kos 113 v porabljati v Jeralih, ki imajo čez 2000 prebivalcev ter V,, kopališčih in letoviščih izza dne 3. januarja 1924 monopolisani obrazci računov z Vtisnjenim kolkom za 0.20 Din v vseli ho telih, restavracijah, gostilnah, kavtrnUi, penzljonih, bufejih itd. Ti monopolisani računi, ki so vezani v bloke po 100 računskih listov, se dobivajo po ceni 22 Din za en blok pri pooblaščenih prodajalcih kolkov in drugih ko’kovnih vrednotnic odnosno prt davčnih uradih izven Ljubljane, v Ljubljani pa pri finančni deželni »iagajni. Ako pa v prvi dobi taki monopolisani računi n so na razpolago, se smejo uporaobati tudi drugi računski listki, a se mora nanje prilepiti kolek za 0.20 Din in ta kotok prepisat, z besedo »račun«. Opozarla se. da nurajo lastniki lokalov objavo o ohičanju takse po 9.20 Din za_ vsak račun izobesiti v i', o-'-a lokalu na vidnem mestu In Ja imajo pravico zahtevati to takso od gostov, ki 'ho izdalo račun. , — Razpis učiteljskih in nadučiteljih clužb. Na trirazredni osnovni šoli na Rum-cu je razpisano mesto nadučitelja in učitelja v stalno namestitev. Pravilno oprem.jene prošnje naj se vlože pri okrajnem šolskem svetu ormožkem v Ptuju do 18. januarja 1924. — Na štirirazredni osnovni šoli v Zavrču Je razpisano mesto učitelja v stalno namestitev. Prošnje naj se vlože pri okrajnem šolskem svetu v Ptuju. — Izletnikom na Gorenjsko se sporoča, da je zadnja povodenj napravila pri galeriji v Vintgarju veliko škode, ker je voda odtrgala en del galerije. Ker je na ta način vsak prehod skozi sotesko nemogoč, je oblast do preklica prepovedala pasažo soteske. — (Tourist Office.) — Tatvine v Ljubljani. Iz veže hiše na Starem trgu št. 17 je bila ukradena trgovcu rrancu Trdini 70 kg težka vreča koruzne moke, vredna 235 Din. Vrečo so odpeliali trije slabo oblečeni moški, katere so so-sedje videli, mislili pa so, da so moko kupili. — Posestnici Mariji Ftodgoršek od Sv. Valpurge je btl ukraden na Oosposvetslcl cesti iz voza volnen, zelen pled, s črnimi črtami In bel predpasnik, v skupni vrednosti 725 Din. -j. 7~ Tat v vlaku. V osebnem vlaku, ki odhaja i* Ljubljane ob 17. url 55 min., le M^raden med Ljubljano In Laškem Jaro-«av« «atelu Iz Sarajeva usnjat s platnom preoblečen kovčeg, v katerem je imel nekaj perila in obleke, oar čevliev. britev in rn dne 19. decembra pa je zasačil okrog polnoči neki železniški premikač tri moške, ravno ko so poskakali iz voza, iz katerega so odnesli 19 kg težak kovčeg obleke. Kovčeg je bil odposlan Iz Orobelnega na nasov Karla Poudelak v Rajhenburg. Ti trije so sumljivi, da so izvršili tudi že omenjeno prvo tatvino. — Nesreče pr! delu. Pri kleparju Josipu Jugu v Murski Soboti si je poškodoval vajenec Karol Jug pri vrtanem stroju levo roko in so ga morali oddati v bolnišnico. — S kozolca je padel v Laškem cestar Marko Zupanc. Poškodoval si je prsni koš in levo roko. — Na poti domov je padel tovarniški delavec Martin Mirnik v Celju in si je poškodoval levo nogo. — V pivovarni v Laškem je ugriznil konj hlapca Josipa Novaka v levo roko in ga nevarno poškodoval. — V tovarni cementa v Zidanem mostu se je zbodel delavec Franc Orač ob zarujavel žebelj v desno roko. Rana se je inficirala — V tovarni »Titan« v Kamniku je nadel delavcu Antonu Pestotniku težak kos železa na desno nogo in mu jo zmečkal. — V delavnici Bratov Naglič, ščetarstvo, v Sinarci pri Kamniku, se je obrezal na krožni žagi delavec Karol Humar po levi roki — Y tovarni pohištva Remec in drug v Da pilci pri Kamniku se je zbodel delavec Mav. Vidmar na zarujavel žebelj v levo nogo. Rana je inficirana. — Ravno tam je padla delavka Angela Novak, ko je nesia opeko, in se je poškodovala po glavi. — V tovarni za usnje Viljem Freund v Mariboru se je strojar Franc Jenišek pri cepilnem stroju obrezal po desni roki. — Brivski vajenec Maks Dreksler, pri brivcu Jermeničniku v Mariboru, se !e pri brušenlu britve težko obrezal po levi roki. — Delavec pr! tvrdki »Obnova« na Fužinah. Martin Ušeničnik, je padci pri vožnji gramoza v globok jarek in le dobil pri padcu težke notranje poškodbe. — Cigan Jo Je opeharil. Gostilničarka Ana Pogačnikova v Zavrstniku pri Litiji je dala ciganu Ivanu Heldu, muzikantu, že začetkom oktobra v popravilo kitaro in citre. Cigan ]e vrnil zaupanje cigansko in je izginil. Instrumenta sta vredna 1250 Din. — V Očeslavskem vrhu je bilo ukradeno viničarki Ivani Kolmaničev! 5 kokoš!, v vrednosti 250 Din. Sokolski vestnik. — Društvo za Zgradbo Sokol, doma v Šiški priredi 31. dec. ob 20. uri pri Valjavcu Silvestrovo z bogatim sporedom. Pridite, da skupno dočakamo novo leto 1924. — Sokolsko društvo na Viču priredi dne 31. t. m. Silvestrov večer s pestrim sporedom. Vstopnina 7.— Din. Vsi prijatelji našega društva in neprisiljene zabave vljudno vabljeni! Zdravo 1 obleke, par čevljev, britev in 30 1650 DhiraZne8a lot,alca’ v skuPni vrednosti ■" tat* Na Cankarjevem nabrež- . a«i. "eznanega sumljivega moške-p?; kl i® "f.56.1 v zavitku še mokro perilo •~i! aretaciji Je vrgel neznanec zavoj od DosrL u 1X33km mu le' d“ J® Pobegnil. » i so, “a je bilo perilo ukradeno Ama- dvn^a!lseriecb H*.8® ie sušila na nekem naJ£V;,JakMba "ahrežju. Perilo ie DoSl 2av^^Lv Črtano prevleko 21 ^glavnik. Ta Preobieka )e okrvavljena ^ ‘UekdurH fat Pe ' kar kaŽe* da 10 «oštir £atv,ne na kolodvoru v Zidanem tono na <^fc®n\*3ra ie bilo ukra- 572R? r.Pfometnem kolodvoru Iz žel. voza «91 ki ie stal „a stranskem ga Več» hm u\ 282 kg manufakturnoga bla- zl dan v fjlLukradenega baga so našli dru-Snesel ÄVlu ol> železniški progi. Tat le bn zaWbržte 30 kg blaga, ker mu je ta Isto noč «ta K f ^etežak. iz Istega voza tallŽl01 kt3 m ai akradena tudi 2 zaboja, tožiCA 168 ki, električnih števcev. V noči Požar. Na vodni žagi g. dr. Kum-preja iz Št. Danijela pri Prevajali je dne 20. t. m. nenadoma nastal v jutranjih urah ogenj, ki ga je podnetila zlobna roka, in jo isto noč uničil. Ogenj se je pravočasno lokaliziral in s tem se obvarovalo skladišče lesa. — Novomeške novosti. Sneg, ki nas je doslej gledal le Iz bližnjih gora, nam je slednjič pobeli! tudi dolino. Pritisnil je hud mraz. — Na Stefanov dan je vprizo-ril »Sokol« v Narodnem domu Gogoljevo burko »Revizor«. Prireditelji so se veselili polne hiše, gledalci pa dovtipnim igralcem, la^o je bilo menda vse zadovoljno. — Silvestrov večer priredi Narodna čitalnica svojim članom in prijateliem z izbranim sporedom. Odlomki iz »Revizorja«, pevske in orkestralne točke — tn glavno — ples. Pričetek ob 8. uri zvečer. Tudi v Rokodelskem^ domu priredi tamošnje izobraževalno društvo s tamburaši Silvestrovo zabavo. — Protestno zborovanje proti nemški predrznosti, ki hoče na škodo naših narodnih interesov doseči nove ugodnosti, sklicuje mestna Orjuna za J. januar ob 10. uri dopoldne pred občinsko hišo na kraljevič Petrovem trgu. Naj ne manjka tedaj nobenega zavednega Novomeščana na trgu! — Občni zbor kraj. org. NRS Novomesto bo v nedeljo 30. t. m. ob 2. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma. Program je bil objavljen v št. 275. — Zupana bo volil novi občinski odbor v nedeljo. Danes ni še nič gotovega. Stranke se iščejo, vrše se pogajanja, imenujejo se kandidati. Omalovaževana in prej tako grdo v stran potisnjena NRS pa je sedaj s svojimi tremi odborniki »ono«, kar bi vsi radi česar pa vsi ne morejo biti deležni in zato jo snubijo, snubijo... — Celjske novosti. Silvestrov večer. katerega priredi Jutri v pondeljek Celjsko Sokolsko društvo, bo zabavna prireditev. Igrala se bo šaliiva enodejanka, dalje na vzporedu razne druge točke, kakor telovadni nastopi, alegorija itd. — 17 kg težkega solača je pri Rimskih toplicah vjel v Savinji g. Mejavšek iz Celja. — Drsališče pri Diehlu na Dolgem Polju oskrbuje in opravlja letos vodstvo celjske Dijaške kuhinje. Ce bi zapadel trajni in višji sneg, bi tudi smučarji in sankači prišli na svoj račun. Izhodišče za smučarje je celjska koča pod Tovstom. _ Precej 01 L2!,0, vreme je vsled padlega snega zavladalo pri nas. — »Nebesa na zemlji« se igra danes zvečer pri znižanih cenah v mestnem gledališču. — Mariborske novosti. V e 1 i k 1 ’ž u -pan g. dr. Ploj je sprejel deputacijo odbora za zgradbo Doma ubogih In Je na njeno prošnjo prevzel častno predsedstvo zadevne akcije. — Društvo za podporo revne šolske _ mladine je priredilo v telovadnici tukajšnje dekliške meščanske šole božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih okoli 300 otrok — Zadruga brivcev in lasničarjev je sklenila, da ostanejo brivnice na praznik novega leta od 8. do 12. ure zaprte. — V minulem tednu je u m r-1 o v Mariboru 10 oseb, od teh štiri moškega In šest ženskega spola. — Nočno lekarniško službo imata prihodnji teden lekarna »Pri Angelju varhu« na Aleksandrovi cesti in lekarna »Albaneže« na Frankopanov! cesti. — Zdravniško Inšpekcijsko službo ima v nedeljo in na praznik g. dr. Karel Ipavic, Cankarjeva ulica št. 1. — Glasbena Matica priredi dne 15. januarja 1924 svoj prvi zimski koncert. — Po ponovnih izgonih sta se zopet pojavila v Mariboru brata Pick iz Zidanega mosta. Bila sta aretirana in oddana v zapore. Po prestani kazni pa bosta zopet odgnana. — Predvčerajšnjim se je v SimoničevI gostilni na Teznu mesarski pomočnik Jakob Arnejčič razgovarjal s svojo Izvoljenko. Pri bližnji mizi pa je sedel neki gost, ki )e nepričakovano prisedel k obema In skušal motiti njune pomenke. Arnejčlča je sosedova drznost tako razjarila. da ga je z vrčkom treščil po glavi. To ljubeznivost je vrnil napadeni s tem, da je z nožem nekolikokrat sunil Arnejčlča v roko in mu prizadel več ran, vsled česar se ]e moral ta zateči na rešilno postajo, kjer so ga obvezali. — Policijski organ Je prijel nekega Blažeka, ki se je Izdajal za lastnika velike tovarne klavirjev in orgel In na ta način izvabil raznim osebam večje vsote denaria. Pri njem so našli tiskovine z naslovom njegove namišljene tovarne. Blažek Je bil zaradi goljufije izročen sodišču. Iz društvenega žšvljenla. — Silvestrov večer pevskega zbora »Glasbene Matice« obeta biti vsestransko zanimiv, nakar še enkrat opozarjamo. Na sporedu so raznovrstne komične pevske točke in solo.nastopi. Kupleti. Nastopi slovenski kvartet, moški in mešani zbor Glasbene Matice. Po polnoči ples. Prvovrstna salonska godba. Točila se bo izborna kapljica in servirala mrzla jedila, kava, čaj. Prostovoljni prispevki se hvležno sprele-maio, ker vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi odbor člane in članice ter vse prijatelje zbora. — Odbor. — Predavanje »Bratstva«. Prihodnjo sredo 2. januarja ob pol 8. uri zvečer predava na državni realki univerzitetni docent dr. Mihajlo Rostohar o predmetu: Idealizem in materializem v socijalizmu, — Akad. klub montanlstov v Ljubljani priredi 23. februarja 1924 tradicijonalno rudarsko slavnost: »Skok preko kože«. Naproša se druga društva, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. — Odbor. Ponarejen! „kovači *. Dodatno k včerajšnjemu poročilu srno dobili tekom včerajšnjega dneva, ko se ie cela zadeva, vsaj v kolikor se tiče Ljubljane, precej pojasnila, še te le podrobnosti. Že v več noticah smo javila», da se vedno in vedno v več» množini vtihotapljajo preko meje razni slabše alt boljše ponarejeni bankovci po 10 in 100 Din. Preiskave so ugotovile že takrat, da mora biti v Julijski Benečiji izborno organizirana in z vsemi modernimi sredstvi opremljena družba, ki ponareja naše bankovce In Jih vtihotaplja v našo državo. Že v začetku decembra Je prijel obmejni komisar P r e d i č na Rakeku dva sumljiva človeka, nekega Celešnika in nekega Logarja, pri katerih so našli več ponare]en:h bankovcev. Izročil ju je sodišču v Cirknici, ki pa ju Je izpustilo vsled pomanjkanja dokazov. — Ponarejeni bankovci pa so se vedno bolj množili in po nalogu notranjega ministrstva se je odledila silno stroga kontrola nad sumljivi,-.» elementi, posebno ob meji in po trgovinah. Dogodbo z usodno košaro D o b r i) e -viča smo že objavi». Dodamo le še, da je telitala košara 9 kg in je vsebovala okoli 60.000 Din. Nadzornik prtljage na beograjskem kolodvoru, ki je prav za prav, — seveda nehote — celo zadevo sprožil v tek, je vzel ravno 2 kg bankovcev. Že omenjeni Dobrljevič je končno priznal, da je dobil te dinarje od glavnega posredovalca družbe, Ignaca Zupančiča, doma Iz Kraljeviče, ki je znan v tihotapskem svetu kot eden glavnih in najbolj prefriganih tih »-tapcev v naši državi. Povedal je tudi, kako ga je uvedel Dobrljevič v neko stanovanic na Maksimirski cesti v Zagrebu, kjer mu je bilo Izročenih 60000 Din. Policijski šef g. Popovič je šel na podlagi teh podatkov v Zagreb, kjer se mu je posrečio aretirati zelo rafiniranega bivšega detektiva Ivana Brestovca, ki je končno priznal, da je v zvezi z razpečevalci. Po zaslišanju v Zagrebu Je šel Popovič v Trst, kjer je prosil za intervencijo. Uvedle so se obsežne preiskave, ki so odkrile že včeraj omenjeno tovarno za ponarejanje bankovcev s kompletno opremo tn sicer eno pri Z e J a h in drugo pri Sv. Križu. Pri nas je bil na naš! strani glavni zastopnic te družbe železniški premikač Fran Gabrenla na Rakeku, ki le^nmii. svojo hišo kot glavni brkig vsem tihotapcem. Preiskava pri Gabrcnjevih )e dosegla, da Je priznala mati Gabrenja, la je k njim prihajal g'avar tihotapcev Z u -pan čič in pa njegovi pomagači Alfonz Zarnik Iz Preserjev, Jakob C e 1 e š n i k Iz Šmartnega ob Savi, Anton Logar, bivši železničar Iz Brezovice, in še več njegovih pajdašev. Ti so prizna», da so pi e nesli pred božičnimi prazniki preko meje — hod»! so preko pri Uncu — za 40.0.)0 ponarejenih bankovcev. Od teh jih je dobil mladi Fr. Gabrenja. dijak trgovske šole v Ljubljani, za 10.000 Din, da Jih razpeča za praznike v Ljubljani. V Ljubljani so aretirali na Miklošičevi cesti 18 letnega Franca Gabrenjo In sicer po ovadbi obmejnega komisarijata na Rakeku. Izpovedal Je končno, da le nosil \ Ljubljano ponarejene bankovce, katere mu je dajala njegova mati. ki jih je dobivala od Ignaca Zupančiča. Zupančiča so med tem v Zagrebu že aretirali. V Ljubljani se je shaja! mladi Gabrenja s svojim sošolcem Julijem L en a ss ljetu in to je postalo usodno za celo Lenassijevr rodbino. Mladi Lenassi je na poziv Gabre-nje ponudil svoji sestri Miri razpečavanje bankovcev, ki )e po kratkem premišljevan'u privolila v to doblčkanosno kupčijo in Gabrenja i! 1® izročil za 5000 Din bankovcev Na podlagi te Izpovedi je bila aretirara ce a Lenassleva rodbina, ki stanuje v nekdanji Bugenlggovl novi hiši na Cesti na Gorenjsko železnico št. 7. Rodbina šteje mater vdovo, tri hčerke Justo. Miro in Rožico in pa sina Julila. Mati. 66 letna vd >-va je zanikala pri zasliševanju vsako soudeležbo. Sestri J u s t i in J o ž i c a sta oci- kr °..IZnu. ’ ,da 0 ccli s,var, oista ničesar vedeli. Bili ste tudi kmalo nato Izpuščeni, ker se je ugotovila resničnost tega zagovora. Julče Lenassi )e zanikal vsako sokrivdo m trdil, da |e samo videl, ko )e Gabrenja izročil sestri Miri enkrat 100. drugič pa 700. ponarejenih bankovcev. Mira Lenassljeva je po daljšem prigovarjanju Jokale priznata, da je sprejela bankovce. V promet pa Jih je spravila samo kakih 60 do 70 kosov. Ostale |e spravila v svojo pisalno mizo. Ko pa je čula o raznih aretacijah na Rakeku, se je bala, da le aretiran tudi Gabrenja, In da Jo Izda, ter )e ves denar v peči sežgala. — S tem je zadeva glede razpečevanja končana In JI sledi le še zaklju-Pr®d sodiščem. Ce je udeležena nevarna vlomilska družba Čebin In Praček tudi v to zadevo, sedaj še ni ugotovljeno, in bodo bržkotne le domnevanja. — V preiskoval-»em zaPoru so ostali mati Ivana, hčeika Mira in sin Julij Lenassi in pa Gabrenja, Kolikor se je moglo do sedaj približno ugotoviti, je bilo razpečanih y celem za okoli ool milltoua ponarejenih bankovcev. Gospodarstvo predvojne Nemčije. Predvojna Nemčija je bila ena izmed gospodarsko najmočnejših držav sveta, brezdvoimno pa je njeno tozadevno prvenstvo na evropskem kontinentu. Temu primerna je bila tudi njena politična moč, katero je skušala stalno povečavati, pri čemur pa je postopala tako nespretnov da je prišlo do ostrega gospodarskega in političnega nasprot-stva z Veliko Britanijo in s tem do svetovne vojne. Predvojna Nemčija je merila 540.777 lem2, na tem ozemlju je živelo skoro 65 milijonov prebivalcev. Bila je tedaj po prebivalstvu druga, po ozemlju tretja država Evrope. Izven Evrope je imela še kolonije v Afriki (2,392.800 km2) Aziji (501 km2) in Oceaniji (243.800 km2) s 14 in pol milijoni prebivalcev. Nemšlca industrija, ki je bila temelj nekdanje moči Nemčije, je zaposjjevala relativno največji del prebivalstva: 38%; od te je bila najmočnejša in najznamenitejša strojna industrija, ki je zaposjjevala 8% celotnega prebivalstva. Pa to ni bil edini vir nemškega bogastva. Tudi poljedelstvo je bilo Prav dobro razvito, zaposijevalo je 29% prebivalstva, 49 % celotnega nemškega ozemlja je bilo obde'ano polju, v slednjem oziru je prekašala Nemčijo edino Francija z 59% obdelanega polja. Živinoreja je razpolagala s 16% nemškega ozemlja, imela pa je Nemčija nad 20 milijonov komadov goveje živine, Preko 22 milijonov prešičev, 11 milijonov ovac in 4 in pol milijona komadov vprežne živine. Poljedeljstvo je dona-šalo predvsem pšenico, ječmen, rž, oves in krompir, v poslednjem je Nemčija z letno produkcijo nad 450 milijonov centov prednjačila pred vsemi ostalimi državami sveta. Vina je producirala Nemčija samo nekaj nad 2 milijona hektolitrov letno (Avstro-Ogrska 8 milijonov hi, Srbija 0.5 milijonov hi). Tem izdatnejša pa je bila zato produkcija (in tudi konsum!) piva: letno 71 milijonov hektolitrov (prekašajo Nemčijo samo Zjed. države sev. Amerike). Brzi razvoj Nemčije k industrijskemu centru evropskega kontinenta Pa temelji na njenem bogastvu, na izborni rudi in na premogu. Letna produkcija premoga Je znašala nad 200 milijonov ton večinoma prvovrstnega črnega premoga,, porabnega za izdelovanje koksa. To je omogočilo silni razvoj nemške'železne in strojne industrije. Produkcija surovega železa je znašala letno nad 12 milijonov ton. Nemški plavži so predelovali razen rude domačega izvora tudi mnogo inozemske železne rude, med vojno osobito švedsko rudo, dovoza te ni mogla angleška blokada preprečiti, in Pa_ rudo iz znanega rudnika Lubije pri Prijedoru v Bosni, kateri pa od prevrata dalje žalibog skoro stoji. Sufovo železo se je predelovalo v vse mogoče stvari, izvažalo se je dosti polufabrika-tov, predvsem pa strojev vseh mogočih vrst. Nemška strojna industrija je izvažala izdelke take popolnosti in ak0 poceni, da se je ostala nemška industrija pritoževala nad tem, ker je omogoče-vala ustanavljanje konkurenčnih inozemskih industrij, ki so ogrožale nemški izvoz. Kljub vsemu temu je bila nemška trgovinska bilanca v poslednjih predvojnih letih pasivna. Uvoz je znašal letno okoli 7 in pol miljard zlatih mark, izvoz Pa samo 6 in pol miljard. Pri teh vsotah Pa niso vštete druge kovine in kovani denar. To pasivnost imiljuie dejstvo, da je znaten del uvoza prihajal iz lastnih kolonij, da je nemška trgovska mornarica donašala znatne dohodke in da so Nemci v inozemstvu zaslužili znatne vsote, katere so prinašali domov. Promet Nemčije nam prikazujejo sledeče številke: Nemška pošta je odpravila letno okoli 9 miljard pošiljk, presegajo jo samo Zjed. države. Železniško omrežje je znašalo nad 60.000 brn, na 1 km* je prišlo okoli 11 km železnice. Po dolžini sta presegali nemško žel. omrežje oni Rusije In Zjed. držav, Po gostoti seveda ne. Trgovska mornarica Je štela nad 2000 ladij, od teh 1700 parnikov, s skupno 4,500.000 ton, nadkriljevali sta jo samo trg. mornari-' ci Vel. Britanije in Zjed. držav. P0 prometu svojih luk pa je stala Nemčija Sete na petem mestu (78.000 ladij, 35,000.000 ton), to pa predvsem radi tega, ker so nemške ladje izvrševale tudi medrtaroden promet med tuJM drža vami, predvsem v južni in srednji Am* riki. Zelo zanimivo sliko nemške gosrg> darske sile nam daje pogled na držav-no gospodarstvo. Od vseh držav sveta je imela predvojna Nemčija največjs državne izdatke in to letno okoli 8 te pol miljard zlatih mark. Primerjalno naj navedem, da niso znašali predvojni izdatki Srbije niti 100 milijonov dinarje» letno! Prosluli nemški militarizem je tedat zahteval v razmerju s celotnimi državnimi izdatki, primerjano z istim razmerjem ostalih velesil, najmanjši odstotek. Pa je tudi bilo računsko osobje nemške armade in mornarice sestavlje»» no samo iz neodvisnih civilnih uradni-i kov, podrejenih finančnemu ministrstvi (ne oficirjev)! Važen faktor nemške gosp. moči jt bila tudi velika disciplina nemškega naroda in velika splošna izobrazba: Na 1000 rekrutov je prišlo samo 0.3 anal-'abetov! Sprožila pa je nagli razvoj nemške 'ndustrije vojna odškodnina, katero morala plačati leta 1871 Francija Nemčiji. Nemci so jo nazvali »der Milliarden segen.« Omogočila je prehod na zlate valuto, ki je predpogoj urejenega drž gospodarstva kot ga zahteva komplicirani ustroj industrijalne države. ______ b. a Spor! šn furfsfška. — Avtomobil In splav. Na rojstvenem shodu v Toursu je med drugimi vzroki za neprostovoljno nerodovitost opozoril na fi4 brom, oteklino, ki često nastaja pri ženskah, umikajočih se družbeni dolžnosti, id pa na avtomobilizem, ki tudi pogostoma vodi v jalovost. Kako to? V početku za4 kona je velik napor, trud, tekanje, sport iri pretirana vožnja v avtu — svatbena poto-vanla! — neredko povod za izpovitje. Posledica (splava (aborta) pa je kaj rada ste4 rilnost za svoj živi dan. Vsa bodočnost no-voporočenke zavisi od njenega vedenja v prvih tednih zakonskega življenja. Ženito-vanjska potovanja v samodrču so gola Mas« nost. Izpred sodišča. NEVAREN NASILNEŽ. France Lavrič, po dom. Gričarjev iz Sjcrflja, je bil obtožen, da je udrl dne 25. oktobra, oborožen s sekiro, v stanovanje Marije Benko in se začel Jeziti nad njo radi nekega pričevanja. Ko je pritekla stari ženici na pomoč njena hčerka Kristina, jo je udaril ta s sekiro po glavi. K sreči se Je hčerka nekoliko nagnila, vsled česar se je udarec mnogo oslabšal in je dobila samo postransko vsekanino na čelu. Udarec pa bi bil v nesrečnem slučaju prav lahko smrten. Lavrič, ki je dejanje deloma priznal, je bit obsojen na 10 tednov ječe in mora plačati Kristini Benko 2500 Din za stroškr in bolečine. PROCES PROTI PASKI JE VICU. Zagreb, 29. decembra. (Z) V procesu proti Paskljevlču in Thierryju, ki že nad 10 dni zanima zagrebško občinstvo, se je pojav» danes senzacijona'en dogodek. Držav-ni pravdnlk je odstopil od tožbe proti Ihletrylii, katerega je sod šče takoj izpustilo na svobodo. Ta razprava bo z da-našnlltn dnem končana. Razsodba proti Pi* skijeviču bo izrečena v mesecu januarju. Dopisi. — Slovenska Bistrica. V Spodnji Lož-nief le umrl 27. t. m. od srčne kapi zadet posestnik Tomaž Kamšek, bivši dolgoletni ‘alnik tukaršnjega okrajnega zastopa, hranilnice in posojilnice. Bil je vedno zaveden narodnjak In se je pokazal svoječasno v hudih narodnostnih bojih osobito ob strani umrlega Petra Novaka kot neomaienega, odločnega Slovenca. — Tukajšnja požarna hramba priredi letos v hotelu »Beograd« svoj »Silvestrov večer«. Ker le program prireditve zelo obsežen in je čisti dobiček namenjen za popravo oziroma nabavo g» silnega orodja, je upati na dober obisk. Borzna poročila. c u r i h , 29. dec. New York 572, London 24 80, Pariz 29.12, Milan 2-1.75, Praga 16.65. Budimpešta 0.0301. Bukarešta 2 95 Beograd 6.475, Sofija 4.10, Dunaj 0.00835, avstrijske krone 0.0081. Berlin, 29. dec. Dunaj 59,451.000, Milan 183.540 milijonov, Praga 123.440 milijonov, Pariz 215.460 milijonov, Londot 18.254 250 mill'onov, New York 4.189 500 milijonov, Curih 737.153 milijonov, Beograd 47.481 miliionov. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Vremensko poročilo. .Jutranje Novost!.*’ — Ljubljana, dne 29. decembra 1923. K ral Cas Zračni tlak Zračna temper. Votel Oblačno 0—10 Padavine mm LiuHljnn» 7 758-4 2-8 brer.v. oblačno t-iublinnn 14 7632 6-0 «ev. vzh. del. obl. Ltublinn» 21 765-5 5-4 sev. zap. #* Zagreb 7 757-8 3-0 sev. vzh. obL Beograd _ , 7 ^unnl • 7 758-7 40 sev. zap M 5-0 Prag“ . . . 7 760-3 6-0 •» )asno 9-0 Inomosi 7 763-8 2-6 vzhod več obl. 50 višji "emperatur»julij» k JDiinTOR" do a o. z. LjuiijORD, Blošičeva cesta ZB. Eskontira povzetne pošiljatve. Vnovčuje denarne terjatve. Prevzema cesije. Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. Evidenca važnih dogodkov. Agentura. ■Warnte & Svi'.; ^ Ssntjanški premog vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po lastnih cenah premosov-nika v celih vagonskih pošiljkah prodajni urad šetjanškega premogokopa And. Dakil, Ljubljana Krekov trs 10. Medicina!-Konjak O ■ m .S ■ ■na “Ö E Zalit-CTafie ssmas „Mćdlcinal-Mosajak“ .... z modrim „«gamalca-Riamii** z modrina m fOdon Koutnv „Koaijak-Raam“ „Catroae-Msam“ „Mćdlcinal-Felankovac „Na|ffinejše krem likerje** „Slivovko in brinjevec“ » • c • • • • • • • • z modrim z modrim z modrim z modrim z modrim križcema. križcem. križcem. križcem. križcem. križcem. križcem. »ALKO« Ljubljana. m Z a, ousai 7$ O 3 S' fiedicinal-Konjak &4 ***«5 ?; specijalna trgovina z orodjem, stroji in tehničnimi potrebščinami vljudno naznanja, da j se je preselila 1 na iMsandrogo cesto ? A 1 ! S (vogal Beethovnove ulice) ter prosi svoje ceni. odjemalce za nadaljnjo naklonjenost »i>o o«aa» ■»m»# aae +•’*+ »»»oia t>y<» »»-o «.«»št i nce a ‘J NaJboliSe manufakturno blago kupite pri Oblačilnici za Slovenijo, lliu v Ljubljani. Centralno skladišče V palači „Vzajemne posojilnice“ na Miklošičevi c. nasproti knjigarne Bamberg. Podružnici za prodajo na drobno se nahajata v Stritarjevi ulici št 5 in na Dunajski cesti št. 29. Telefon št. 550. kdor kupi slabo blago, plača dvakrat; kdor kupi dobro blago ima dvakratni dobiček! Samo prvovrstni tekstilni izdelki. — Velika izbiral O»«»_______»»•*■______nm*________ < m i»4w »•»»> »SO on» L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 Bzdelovatoil dežnikov Zaloga sprehajalnih palic. Popravila tožno In solidno Lisičje kože stroji, barva in izdeluje krznarstvo L ROT L*na' Ida i S p Gradišče štev. 7. Zalocra & Nakup kož kožuhovine divjačine Poliedelski stroji Mlini lase Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna železa in kovin Krožne peč' Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice t Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno Delniška glavnica: LJUBLJANA, Dunajska cesta v novi palači Din 25,000.000 Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Rezerve: Tel. it. 261, 413, 502, 503 In 504 nad Din 20,000.000 M iekovni račun: št. 10.509 K.&R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (Č.S.R.). Zahtevajte prospekte Ir ponudbe! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA msa Podružnice: Brežice Novi Sad Celje Ptuj Gorica Saraievo Kranj Split Maribor Trst Metković Izvršuje vse banine posle najkulantneje. Jugoslavenska industrija kovina d. d, Zagreb, Sudnička ul. 1 dobavlja takoj iz skladišča: A Svinec, angl. kositer, cink, baker, antimon, aluminij. Bele kovine, v vseh zlitinah (Lagermetall). kovine za grafično Industrijo, (Linotypmetall, Ste-riotypmetall). Medenino, bronze, fosforbaker, fosforbronze, bronze za zvonove. Kositer za lotanje v vsaki sestavini. „Tinol" za lo-tanje. Svinčene cevi, svinčeni lim, cevi iz dna. Stroie za strojne delavnice, kovače, ključavničarje, puškarje, mehanike, električarje, garage itd. Stroje za mizarske delavnice, tovarne pohištva, obdelavo lesa, kolarje, sodarje Itd. Stroje za kleparske delavnice, inštalaterje, tovarne za pločevine itd. Stiskalnice vseh vrst Samozvarilnl aparati. Transmisije in njih deli. Za novo leto priporoča Ivan Bonač trgovina s papirjem vse pisarniške potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, saldakontl, štrace, amerikanske journale, kontokorente, pisarniški in strojepisni papir, pivni papir, pivne vage, registratorje, vložne mape, kuverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, Indigo-in Karbon-papir, originalna peresa vseh vrst predvojne kakovosti, šapirografrole — hektografične liste. Črnilo najboljših tu- in inozemskih tvrdk. Sprejmo se v tisk vse tiskovine in knjižice. -,;y- .v.... - v:. NAZNANILO PRESELITVE Trgovska banka t v Ljubljani se je preselila v nove lokale na DunajskKg^^jJ5jJJj^!!5l kjer že redno posluje. Izdaja in tiska. »Zvezna tiskar I. priloga „Jutranjim Movostim“ §t®v. 277. a dne 3®. decembra 1923. Se kulturnega sweta. MIRKO KRAGELJ: Novo leto izgnancev. Na novem koledarju rdeča ena: — simbol s krvjo rosenih naših dni; o zemlja naša, s krvjo orošena, kaj s tabo, biser dragi, se godi?! j Orjaški naši hrasti so izruti ' in tuj plevel je vzklil sred naših polj; bodočnost temna, ki jo duša sluti, potaplja v motni mrak se bolj in bolj... Pred leti, ko sem taval čez poljane in up bodočnosti še ni bil strt, j srečaval tolpe sem krvi pijane, ‘ ki jih je neizprosnost gnala v smrt... Nabrano v temne, težke gube čelo in sredi njega suženjstva pečat; le iz oä je upanje žarelo v svobodo, kakor solnca žarek zlat... dalje... In zMU so z odra za kuliso mrtvaških scenarij, za drugim drug; a pred oči se več vrnili niso našemljeni obrazi temnih tug... s£ Škrlatno-rdeči zastor šumno pol Je in tragični prizor je bil končan... Ideje iar nas le je spremljal dalje, oznanjujoč nam — preporoda dan... Na novem koledarju rdeča ena, simbol okrvavljenih naših dni! Si Ü ti naša zlata, zazeljena svobode luč, ki skoz somrak vzplamti?! Pogled moj gre na Kras. V jadranske dalje... Med vinorodne brajde naših Brd... Kjerkoli, da spočije se, obstal je, je Srečal tvojo črno senco — smrt! Brez rok, na berglji srečam invalida, ki dom svoj išče sredi rodnih polj... A ko je našel le še kamen zida, izlil je nanj vso tužno, trpko bol... In srečal sem nadležnega capina, ki tipajoč je hodil senčno pot, in Ti zapel je pesem, Domovina, ki bila Možen, grozen je grohot... Po poti srečam mladega dekleta, — rojakinjo — bolj Medo kot nekdaj. V baržun in svilo hodi zdaj odeta, telo nudeča — tujca na prodaj... Na novem koledarju rdeča ena, simbol okrvavljenih naših dni! Nt naša vera vsa Se izgubljena, še v naših srdh iskra upa tli! Ko bode duh junakov, spečih v grobu zadrli novo pesem v solnčni dan, in bo zavihtel tam na Doberdobu jekleno svojo pest — JUGOSLOVAN, na odru zopet zagrinjalo vstane in nam prikaže sliko naših sanj: domače gozde, reke in poljane ter — morje v prekipevajoč poldan tn pesem ena, kakor vila bajna, vzdrhtela bo prek morja in skoz gazdin duša polna, kakor truma tajna — kipela bo do zvezd: ...Prostost! ... Prostost.../ Umetniški klub „6r@bar“ w liaritary. Po osvobojenju in ujedinjenju je postal Maribor poleg Ljubljane važno Iculturno središče Slovenije, zato je bilo treba skrbeti, da se tudi na polju oblikujoče umetnosti uveljavi bolj nego se je poprej, ko je bil vsled bližine velikega Gradca brezpomembno provincijalno mesto. In res so že kmalu po osvobojenju pričeli nekateri v Mariboru živeči slovenski umetniki misliti na prirejanje umetniških razstav, ki naj_ bi med novim prebivalstvom razširile smisel za umetnost ter ga tudi v tem pravcu vzgojile. Do uresničenja te ideje pa je prišlo komaj jeseni 1. 1920. Takrat se je na spodbudo akademičnega slikarja, prof. Viktorja Goliča, osnoval poseben odbor, ki si je nadel nalogo pripraviti vse potrebno za prireditev Prve umetniške razstave v Mariboru. V ta odbor so stopili general Rudoli Majster kot predsednik, ravnatelj dr. Tominšek kot podpredsednik, strokovni me-ščanskošolski učitelj Franjo Stiplovšek kot tajnik, bančni uradnik Ludovik Kranjc kot blagajnik, ter ga. Anica Ašičeva, prof. ViK-tor Cotič, dr. Grasselli, dr. Leskovar, Robert Pohar jn ravnatelj Ciril Toman kot odborniki. Priprave so bile do decembra končane in tako se le v tem mesecu otvorila v kazinskih prostorih prva umetniška razstava v Mariboru. Razstave so se udeležili vsi na teritoriju bivše Spodnje Štajerske živeči oblikujoči umetniki in sicer: Egon Baumgartner iz Rimskih Toplic, Karel Coronini iz Velenja, Ifigenija Cozzi iz Celja, Viktor Cotič iz Maribora, Rajmund Hamböck iz Maribora, Ljudmila Janovska iz Maribora, Ivan Karlovič Janovsky iz Maribora, Tomaj Janžekovič iz Maribora, Hedvika Kiffntann iz Maribora, Erna Klein-Bros Iz Maiibora, Štefan Kobylanski iz Maribora, Ivan Kos iz Maribora, ^F>anc Kranjc iz Sv. Lovrenca na Pohorju, Špelca Mladič iz Maiibora, Ivan Napotnik iz Šoštanja, Rita Psssini iz Maribora, Josip Pe-teln iz Maribora, Oskar Pistor iz Vuzenice, Violetta Rtssmanit iz Radvanja, Mirko Sadar iz Spodnje Lendave, Anton Seeba-cher iz Celja, Vera Simonič-Blumenau iz Ptuja, Franjo Stiplovšek iz Maribora, Avgusta Šantel iz Maribora, Nande Vidmar iz št. Ruperta, Jože Vokač iz Studencev pri Mariboru, Josip Tscharre iz Maribora in Ivan Žabota Iz St. Mikolaža na Moravskem. Razstava ni bila strogo umetniška prireditev, ampai samo nekaka revija vpo-dabljajoče umetnosti v mariborskem okrožju. Pokazala je, bai je dobrega in sposobnega za nadaljni lazvoj ter ’:je in kako se lahko začne sistematično delo. Uspela je v vsakem oziru dobro; temelji so bili postavljeni in treba je blo ie graditi dalje. Ta prva umetniška razstava v Mariboru je pokazala, da je za nadaljni umetniški razvoj in unetniško propagando ne-obhodno potrebno da se mariborski in spodnještajerski umetniki združijo v poseben klub s sedežen v Mariboru. Na inicijativo prof. Cotiča je res kmalu po razstavi, 1. 1921, prišlo do ustanovitve takega kluba, ki si je nadel ime našega velikega, žal prerano umrlegz impresijonista Ivana Groharja. Na ustanovnem sestanku se je ugotovilo službeno itie: »Umetniški klub Grohar v Mariboru.« Mladi klub je priče! zbirati vse najboljše Predstavnike naše vpo-dabljajoče umetnosti ra severu in je že v septembru 1921 priredil drugo razstavo, kolektivno razstavo del dveh svojih mladih članov, Franja Stiplovšeka In Nandeta Vidmarja. Vršila se je Istotako kakor _ prva v kazinskih prostorih, uspeh pa nt bil poseben. Po tej razstavi je klub nekaj časa žk votart! ta oživel komaj na novo jeseni leta 1922, ko je priredil Istočasno z obrtno razstavo svojo tretio umetniško razstavo, ki je tako umetniško kakor tudi gmotno uspela nepričakovano dobro. Razprodanih je blio veliko število slile, precej tudi za Umetniško galerijo v Ljubljani. Istotako dobro je uspela naslednlt IV. klubova razstava, ki se je vršila neseca novembra istega leta kot kolektivna razstava del akad. slikarja prof. Antona Gvajca. Prodanih je bilo skoro polovico slik, nekaj tudi zopet za ljubljansko galerijo. Razstava se je vršila v slavnostni dvorani moškega učiteljišča. Že pred tema dvema razstavama je klub pričel misliti na gradnjo umetniškega paviljona v Mariboru, ki naj bi služil za razstave, ateljeje in umetniško šolo. Sklenil je, da priredi v ta namen v januarju 1. 1923 v Götzovih prostorih veliko originalno predpustno veselico »Japonska, noč«. Za prireditev so se vršile velike priprave in sama »Japonska noč« je bila. prireditev, ki je po svoji veličini, zasnovi in vsestranskem uspehu prekosila vse dotedanje v Mariboru in menda tudi sploh v Sloveniji. Decembra lanskega leta je priredil klub v kazinski dvorani še V. razstavo in sicer tokrat gostu, tirolskemu nemškemu slikarju Johannesu Heppergerju, ki je umetniško sijajno izpadla, gmotno pa slabše. Istočasno je, ne pod svojo firmo, ampak samo s podporo, omogočil tudi razstavo ruskemu slikarju grofu A. de Balmainu v Narodnem domu. Letos aprila je priredil klub že VI. razstavo. Razstavile so v veliki kazinski dvorani tri zagrebške umetnice, Nasta Rojc, Tereza Pavlič in Anka Martinič. Obisk je bil srednji in umetniški uspeh tudi mnogo večji kakor pa gmoten. O Binkoštih je sledila kot VII. razstava ljubljanskega kluba »Vesna« v kazinski dvorani, ki je uspela nekako tako kakor VI.,. v avgustu pa se je vršila skupno z Industrijsko-obrtno izložbo doslej zadnja, VIII. razstava, katere so se udeležili večinoma vsi klubovi člani. Aranžma te zadnje razstave ni bil ravno najboljši, zato tudi uspeh ni dosegel prejšnjih. Upamo pa, da je bil to le trenuten pojav in da nas bo prihodnja razstava zopet popolnoma zadovoljila in dosegla uspehe prejšnjih. Te dni je klub podprl razstavo mladega slikarja Ante Trstenjaka, ki je od 16. t. m. do 1. januarja odprta v veliki kazinski dvorani in o kateri bomo še poročali; čudimo se pa, zakaj je klub ni priredil pod svojim imenom, ker bi gosp. Trstenjak to gotovo zaslužil? Končno je treba še omeniti, da se je klub s prav dobrim uspehom udeležil tudi V. jugosloven-ske umetniške razstave v Beogradu, ki se je vršila lansko leto o priliki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na eni zadnjih sej je občinski svet mariborski dovolil klubu brezplačno stavbišče za zgradbo umetniškega paviljona in sicer na Zrinjskega trgu. Da bi zamogel čimprej pričeti z gradnjo, priredi klub po novem letu, dne 27. januarja v*Götzovih prostorih slično prireditev kakor letos, ki bo nosila ime »Bohemski večer«. Za prireditev se vrše velike priprave in bo gotovo istotako sijajno uspela kakor prva. Mladi klub zre torej lahko s ponosom na svoje dosedanje delo in zasluži v polni meri vsestranske podpore. Zoral je umetniško ledino na našem severu ter koraka čvrsto in krepko naprej, doprinašajoč tako svoj del do popolne zgraditve naše kulture. Styrlacus. — Lorenzo Perosl. To le duhovnik in odličen glasbenik, pevski mojster v Vatikanu. Pij X. in Benedikt XV. sta mu pustila precej svobode in njegovi verski dvomi so bili znani samo majhnemu krogu prijateljev. Ko pa je bil kardinal Ratti izvoljen za papeža, je skušal mistično navdahnjeni Perosi opozoriti novega sv. očeta na nekatere cerkvene preosnove, ki jih je smatral za potrebne. Pij XI. pa ni maral slediti temu svečeniku, marveč si je prizadeval, kako bi pripeljal blodno ovčico nazaj v pravoverni hlev. Perosi se ni uklonil, temveč je grozil, da hrupno ostali mater katoliško Cerkev, češ, da je po proučevanju svetih knjig prišel do sledečega prepričanja: »Katoličanstvo se mora združiti z anglikansko cerkvijo.« Tedaj je rimsko sodišče izreklo prepoved. Perosi se je zatekel k poslednjemu izhodu: Mussoliniju ie predložil strastno obrambo protestantizma. »II Duce« pa mu je suhoparno odgovoril: »Fašizem podpira rimsko Cerkev.« Posih-dob se Je Perosijev um naglo mračil: tik blaznosti je bil. Rimska sodba ga ie strahovito potrla, saj je bij preverjen, da privede Cerkev na željeno stezo. Posehrat je začel tudi umetnik hirati v njem. O svojih skladbah noče več slišati. Boris Godunov ga edino še veseli, češ: »To je dostopno in obenem jako vzvišeno; to ni pe-rosijanščina.« Perosi mrzi svojo godbo, kakor je Rimbaud z 21. letom črtil svoje pesni. »Glasba je preopasna zame,« zatrjuje, misleč, da niso zato poslušali v njem teologa, ker je godbenik. Za vselej je ostavi! večno mesto in se napotil v megleni London, kjer upa najti posla v Westmin-stru. V Rimu, kjer je bil jako priljubljen, ne bo v Apostolski cerkvi več dirigiral Pasijona, Mojzesa, Pokolja nedolžnih otročičev ali svojega proslulega Rojstva Gospodnjega. Andre Coeuroy: (iođha šci slovstvo. Dandanašnji se glasbena in leposlovna inspiracija često spopolnjujeta. To novo estetiko je izluščil navedeni autor iz mnogoštevilnih književnosti in iz primerjajoče muzikologije. V svojem deiu »Musique et litterature« se naslanja zlasti na tipične zglede kot Flaubert, Marcel Proust, Oobineau, E. Poe, Shelley, Spitteler, Dostojevski itd. Evropska 'slovstvena znanost se je močno obogatila z glasbo. S tem je dana osnova novi vedi: primerjajoči godbi in literaturi, ki naj z novih vidikov osvetli krasoslovje in filozofijo pisateljev. Kratek izvleček iz omenjene razprave. »Na Nemškem sta bila pismenost in godba vsekakor dvojčka. Po spevih starih Germanov, ki jih hvali Tacitus, pridejo Minnesängerji in pevski turnirji v Wartburgu. — Potem Lutrov zgled. In po 17. stoletju je mnogo dvojnih duhov, ki omahujejo med muzikalnim in literarnim darom, Matthe-son, Zacharia, Heinse, Reichardt, Schubert; v 18. stoletju Rochlitz, vsi romantiki s Hoffmannom, vsi filozofi s Heglom in Nietzschejem. Večina skladateljev kaže odličen pisateljski talent: Schumann in njegovi poskusi v romanu, Weber in njegove satire v stihih, Brahms in njegov mladostni dnevnik, Cornelius in njegove pesnitve, Wagner in njegova' besedila, Liszt in njegovi spisi. Po Hoffmannu se je razvil lip pesnika, ki je tudi skladatelj: Grillparzer, Otto Ludwig, Nietzsche, Gustav Falke. Ni ga skoro nemškega književnika, ki se ne bi bil poskušal v glasbeni kritiki, od Reüotaba do Hermanna Bahsa preko Saphira in Heineja; in v zadnjih treh četrtinkah stoletja se je šuma romanov povečala z novim go-ščanjem: glasbeni romani in povesti. Muzikalni smisel angleških piscev ni nič manj razvit. Nihče ni bolje govoril o godbi nego renesančni Angleži: prišlo je do izborne knjige vseh iveri o zvočni umetnosti, s katerimi je Šeks-pir posejal svoji igre in sonete. V pomanjkanju narodne glasbe v 18. veku vzdržuje Haendlov, v 19. stoletju pa Mendelssohnov vpliv stik, katerega pozneje ojači wagnerstvo in wagnerski romani Georgea Moorea. Kakor na Nemškem nastaja zarod muzikalnih pisateljev: Samuel Butler, Synge... Nasprotno se godbeniki kot miss Ethel Smyth javljajo kot daroviti pisatelji Glasbena folklora, zlasti na Škotskem, MOLISLAV RUDEZ: Na Silvestrovo. — Kje si bila, kod hodila? Resnico govori, ne šalim se. — Kje, kje... — Ne šalim se, pravim. 2e hočeš upotrebiti svojo gobavo zvitost in laž. Izusti hitro! Sem razburjen... — V gledališču sem bila. Saj veš, da sem včeraj nastopila. Obleko sem... — Ne laži! Nisi bilaj, s pričami ti dokažem, da nisi bila. Lažeš, podlo bitje... — Pa bila sem... — Molči! S kom si se sestala; ali s* ga poljubovala... Za hrbtom me varaš, sram te bodi. Ali si res tako bedna ljubezni ali ti je ne nudim dovolj, ti lahkoživa lažnjivka... — Kaj? — Kaj, kaj... Kdo je bil oni človek, * katerim si se ravno sedaj pajdašila... Ali je lep, krasen, zapeljiv, tt kača... — Pav kaj misliš s tem? Sem popolnoma nedolžna. — Imenuj mi ga, imenuj... — Koga? — Hočeš, da ti povem vse? — Kaj vse? — Poznaš Vidoviča, ga poznaš? — Da... da poznam ga, tako površno ... — Vidoviča kadeta? — Da, da, prav njega..« — No dobro, zdaj veš vse. Kaj si hftela z njim. Sestajaš se pred mojimi P&m.., Kakor svetinja si mi bila, kakor nedotakljivo idealno bitje, a sedaj mi mažejo vdičino tvojo v duši moji Sestanki... 2ačmda sl z gnojnico poškropljena. Svetlo je bilo ogledalo tvoje f mislih mojih. Ponašanje tvoje bilo mi je vzgled, vzpodbuda, brez premisleka na dejanja, a sedaj, sedaj si padla, nizko padla v značaju in v ljubezni moji. Ne morem te gledati, ker te ne vidim. Otemnd mi je vid, zastrlo se je spoštovanje in zdaj si vsaki ženski enaka: koketna, izžeta, izrabljena in izmozgana. Še strašnejša je slika tvoja v srcu mojem: ogabna si z gobavo dušo, z blatno obleko nočnega greha, slična si lahkoživim dvigokrilkam, bolanim vlačugam... — Jaz, vlačugam? — Dozdeva se mi, da si danes v istem, kakor njih ovekovečena dejanja ... — Moj Bog, jaz vlačuga... — Gotovo, po dejanju te sodim... In hočeš, da te ljubim?... Nikdar, nikdar več, prestrastna si sladkega greha... Nočem občevati z dekletom takim... Moram te zapustiti... Zvest hočem ostati prepričanju svojemu: ženska), ki greši ob času ljubimkanja s svojim nepravim ljubimcem, ni vredna ni pljunca... Fej te bodi, taka si mi ti... Zbogom. Njiju smer se je raz potila. Razjarjena duša njegova od užaljene ljubavi silila je srce, da je postalo neupogljivo, neusmiljeno. Pozabilo je na sladkosti pomladnega sna, ko sta si šepetala v gaju ob lahnem šumljamju drevja nepozabljiva tolaženja ob obupamjih, neizbrisljiva vshičenja ob poljubovanju. A sedaj so vsi žarki sladkih dni zatonili kajti že v zaspani zarji uničil jih je krik ljubezenske nezvestobe. Krhala se mu je nje slika neomadeževana in oboževana in vse le radi umazane ženske pohotne poltnostl Odhajal je on upadel, odhajala je ona ponižana. Zjokala bi se od tuge, od nenadne izpremembe, kajti kriva na tem preobratu ni bila ni trohice. Bolelo jo je v srcu, bolelo v duši in glavi. Bleda od presenečenja, upadla od nenavadnega preokreta ljubimčevega. — Boli me, ker sem mu lažnjivka in izžeta vlačuga... Oh, gabna je ta sodba, strašna za nedolžne, a hočem troeti, da se razjasni vse... Pa kadet Vidovič naj bi se sestal z mano? O Bog, ta človek bi rad slačil žensko in jo kazal nago... A vzlic srda do njih me je ljubil, vdano ljubil... A z natvezeno mu neresnico zablestelo se mu je v duši in jaz sem ista kakor prednice sedanjega razraslega grebovanja... O nei, trpljenje me bo napravilo trdno v prenašanju udarca, kljubujočo vsemu nepoštenju... Žalostna sem, ker sem obsojena, kruto obsojena v njegovem kamenem srcu... Padla sem nizko, da vem, a zavest storjene mi krivice drži me pokoncu... In jokaje je stopala proti domu. Dan je minul v solzah, noč v srčnih krčih. Z njim ni govorila, z drugim tudi ne. Ob srečanju umikal se ji je; nikdar je ni pogledal, nikdar nagovoril... Zatajeval se je, z nobeno ni občeval. Vedno je mislil nanjoi, vedno trpel radi nje. Mučile so ga sanje, mučilo ga je samevanje s spomini prošlosti, spominjal se je je neprestano. Satansko mu je bilo pred počitkom v primoranem premišljevanju, med spanjem v sanjah, tičočih se njenih sladkih trenutkov v sveži zori bodrilnega dela s predstavo obličja njenega v srcu. Ni minul dan, ni minula noč, ne da bi mu vstajalo nje oboževano obličje v razcefrani duši. Trpel je pod težo lastne krivde, kajti izvedel je resnico in iz-previdel breme, ki je naložil njej na šibka nje pleča. Pripravljen popraviti trpljenje in olajšati obtožbo, iskal je prilike prositi jo odpuščanja. Trpel je in trpljenje ga je spravljalo v obup, a obup ob strah, ki ga je z verigami oklepaj, da ni imel poguma ponižati se pred njo in jo prositi... Dan je sledil dnevu. Trenutki boja bili so daljši nego celodnevna skladnost duše. Rane so ga žgale, čim starejše so bile. S tekem časa vsulo se mu je peklo v dušo, da je skočil na noge in bežal«*. Zatekel se je na ples. Tam bi morala dospeti i ona. Bilo je Silvestrovo. Hotel je končati svoje beganje s ponižanjem in klečeplazenjem. Godba je svirala. Zunaj je trudno padal sneg, bel kakor nedolžnost. Tema je že spavala na izmučeni zemlji, le debeli kosmači so motili mističen mir narave, a še ti so se komaj slišno pomikali mimo ušes človeških. Drevje se je odelo v debelo suknjo in zamaknjeno čakalo usodo. Ječalo je, kajti padalo je nanje neprenehoma in neprestano. In mimoidoči niso ni čutili stoka pohabljenih debel. Mimo, brezbrižno so stopali veselo mimo trpečih... Sledili so plesni komadi: dvorana oživljena v svoji okinčani veličastnosti. Parčki so se sukali v lahnem objemu. Mladeniška srca so utripala v obujeni strasti; tiščala so se ob nežne izrastke mehkih grudi. Dihala so na srcai, govorila so srčecem svojim. In plesalke udar jale so se sanjam, udajale prijetnemu pritisku. Čutile so žgoči objem rok, lahna omotica jih je napadala v zapeljivih zvokih valčkovega valovanja. Zibala se je množica, barvene Obleke har-monizovale so se v pestrobarvni šopek bujnih cvetk. In sredi mičnih deklet valovala je nje še mičnejša postava. Plesala je s črnookim in črnolasim mladeničem. Pogledi so mu uhajali v nedrije nedolžne, strastno je lovil nje oči, šepetal ji je vedno v ušesa in zdelo se je, da jo poljublja skrivno. — Tl prijatelj, bolan sem... Prišel sem, da se zdravimi, a duša mi peša... Kdo je njen kavalir, povej mi. Ali ni Vidovič preoblečen, oni, ki mi je strl srečo? AH ni on?... In ona se udaja, glej jo, udaja se... — Ni ne Vidovič, to je mladi novi železniški uradnik. Zove se, zdi se ml Lintver. — Nemec? — O ne, Slovenec, vrl Slovenec. — Oh moi Bog, kako me boli... navdihuje izza Walterja Scota prene-katerega slovstvenika, in mnogi romanopisci kot Arnold Bennett ali dramaturgi n. pr. Bernard Shaw zavzemaj«? častno mesto v glasbeni kritiki. Slovani so prepojeni s svojo narodno pesmijo. Ruska književnost ni popolnoma umljiva, razen ako se ne zanemari ta prinos, ki se je pojavil takoj v početnem slovstvu v brezimnih spevih o Igorju. Razvoj vokalne muzike, nato glumske godbe, pesniki-skla-datelji v dobi Katarine II., čudoviti Puškinov »Mozart in Salieri« so mejniki v razvitku, ki odmeva v psihologiji Dostojevskega, Hercena, Tolstega, Korolenka, Gorkega v pismenstvu. Musorgskega, Serova in Skrjanina v glasbi. (Naš Kogoj se je baje tudi spustil v slovstvo.) Glede južnih Latincev je vpliv godbe na literaturo, dasi bolj enolično čustven, vendar nič manj izrazit. Izza 16. stoletja mrgoli v Italiji pesnikov-skla-dateljev, ki smejo vzeti za gelso besedo Orazia Vecchija: »Tanto 6 poesia la mušica quanto 1’istessa poesia.« — Vincenzo Galilei, oče učenjaka, je razvil teorijo pesnika-komponista, in po-sehdob je vse polno muzikalnih pozivov po vsem knjištvu, preko »Ma-karonske zgodbe« Merlina Coccaia, Dantejev smisel za ljubavno melodijo in trubadurji vesele vede, Alfieri, Me-tastasio, do D’Annunzia, čigar duh se rad topi v godbenem zamiku. — In glede Špancev: dolga je vrsta, idoča od Janeza dela Cruz in njegovih liričnih izlivov pa do Blasca Ibaneza, ki vedno razlaga plese in narodne popevke, da ne pozabim na »zarzuele« in ozko zvezo muzike s poezijo pri kakem Dunigu. N. K. Hali planeti. Med Marsom in Jupitrom kroži množica majhnih premičnic, asteroidov. Slednji plane tič ima svojo drago ali pol a različne drage so si tako blizu druga drugi, da so učenjaki že davno pošli na misel, da utegnejo biti ti asteroidi drobci večjega planeta, ki se mu ie nesreča primerila. Japonski zvezdoslovec K. Hiraj ama trdi celo, da je dotično pretrnč-nico zaporedoma zadelo več nezgod. Kajti proučevanje teh pazvezdic }e pokazalo, da jih je več družin, najmanj pel ki jih imenuje po najstarejšem znanem členu: Themis, Eos, Koronis, Maria in Flora, vsebujoče 25, 23, 15, 13 In 57 udov. Vsaka skupina mora imeti skup«) izvor. — Najboljši ženin. V pomenku je izjavila cinična materijalistična oseba, da je najboljši ženin oni ki premore zlata, srebra, bakra... Kar se oglasi star sivolas vinski bratec: »Ali bi hoteli gospodična, vzeti mene za moža? Kakor vidite, imam bakra in srebra — pokazal je na nos in na lase — in pa zlata žila ^e.. ^.1 ____________ Rešimo Sokolski Tabor! Duša mi je v peklu... In nekdaj me Je ljubila... Ženske pozabljajo na prošlost, na nekdanjost... — Te je ljubila nekdaj? _ Da, nekdaj. A ženska oslepi tor kor hitro ima tuje obličje pred seboj. Ce bi me bila ljubila, pravilno ljubila, bi mi bila še danes vdana... Glel kako se sklanja k njemu... Glej, glej... meni je slabo. ; — Ne bodi žalosten, še zblaznel boš v tugi tej. — Pekel se mi je vsM v dušo.,, Žg: me... — Ne bodi tak. — Moram. Saj hlapčujem duši svoji... To ni moja duša, ki je v meni, to je njena duša... In ta me trpinči in muči. — Fani zadnji dan v letu je in sl take čemeren. — Naj bo, saj ne dočakam konca tega mukepolnegav demonskega leta. Silvestrovo mi je usodepdno... Valček se je izgubljal, godba je nehala. Parčki so se sprehajali in se zaljubljeno pogovarjali Gledali so se neprestano v oči, vse krvave, vse odete z razgreto melanholičnostjo prenehanega valčka. Ona je tudi bila vmes. Gledala je kavalirja zaljubljena Smehljala se mu je blaženo, kazala svoje lepe, svetlikajoče se zobe. A pravi nesrečni ljubimec se je zgrudil na obstenski stol.,. Ves izmučen, ves zbegan gledal je motno izpod čela nakremženega. Duša se mu je lomila. Zdrknilo mu je mišljenje, ono mišljenje, ki v tihi noči souživa rajsko milino ali satanski inferno z življenjem. Ozrl se je vanjo..* Ni ga pogledala, ni se zmenila zanj: odtegnila je svoje oči... Vrgel je pogled ponovno na tla. Osamljen se je tresel na stolu, ves omamljen od bolesti, ves krvav od skelečih ran. Silila mu ie kri v glavo, I. prilega „Jutranjim Nevestina” štew. 277 % 10» decem&ra figas* lanimS^oitl. Pariški ženitovaršj^ki sejem. Pariz prodaja vse na svojih trgih, pisano sočivje in rdeče meso in srebrne ribe v velikih Halles in na majhnih trgih posameznih delov mesta; cunje in stare obleke v Temple-u, bogato pohištvo in zvite iznajdbe na različnih semnjih pri Dome des Invalides ali pa V veliki razstavni palači, šunko na »Foire aux jambons«; slike in umetnine sploh na »Foire aux croutes«. In Parižan kupi najrajši in najceneje vse, kar rabi, na svojih trgih in semnjih, Ali se je torej čuditi, da je prišlo nežnočutno društvo, namreč »Amicale de la Jeu-nesse Parisienne« na misel, organizirati »Foire aux fiancčs«, semenj, na katerem se more zbrati lepo nevesto ali pa sramežljivega ženina? Vršil se je ta semenj te dni prvič in uspeh je bil velikanski. Mladim je drvela v plesno dvorano, v kateri je bil urejen že-nitvanjski semenj. Mladi gospodiči sami ali pa v drznih gručah, mlade dame pa v spodobnem spremstvu bodočih tašč. A tudi starejši samci in zarjavele device so si upali sicer v majhnem številu na trg, saj je bilo nad vhodom veliko napisano: »Le hitro, drage dame! Na ženitvanjski semenj 1 Tu najdete debele in suhe, velike in majhne, svetlolase in temne. In če ne izberete nič, potem je fro le vaša napaka!« Pri vstopu je dobil vsak kandidat majhno številko In Je bil natančno popisan glede živ-tjensklh in gmotnih razmer in značaja. Vse te personalije so bile zabeležene v lepem registru po številkah. Seveda se le moralo plesati, ples je mesto romantičnih promenad v mesečini ali tistih večerov v daljavi. Matere pa sedijo v krogu in opazujejo to bujno življenje. Majhna št. 15 je že dolgo opazovala in hrepenela po zalem dečku št. 8. Plesal je tako divno! Izgleda tako skromno. In oči Ima... ah! V pavzi med foxtrott-om in staromodnim valčkom, ki v Parizu nikdar ne manjka, skaklja urno k registru in išče: št. t, 2, 3 — končno št. 8! Cita: »Edvard R. 24 let star; bančni uradnik. Včasih sc zdi nekoliko razposajen, ali v gotovih urah je poln hrepenenja in skromnosti. Njegova največja želja je tih in miren dom, v katerem bi mogel srečno živeti ob strani svoje soproge. Je izboren delavec in ima pred seboj lepo karijero.« To zveni kakor sanje, ki jih je sanjala majhna št. 15. In tekom večera se vidi vedno iti eno ali drugo št. k registru. Včasih trčijo celo skupaj. In ko je hitela št. 15 k materi, je videla, kako je listala št. 8 po registru. Obstala je. Pazila je. Zares! Iskal je št. 15! In pri prihodnjem zibajočem valčku sta se spoznala. Nista šla praznih rok iz semnja. In tudi nista bila edina. Leto bo pokazalo, kako je ceniti uspeh tega prvega »Foire aux fianečs« in ali se more organizirati v prihodnji pomladi že drugega. »Le vedno notri, drage dame! Na ženitvanjski semenj!«... iuiiuiiiuiiiiiiiiiiimimmmmiauimmmiiiimniiiiiiiiiiimitiiui Pristopajte k „Sokolski Matici“! uiiiiiHiiiniitiiiiiiinimnmiiiiiiiiiiimniiiiiinimmniiiiimtnmu duša je silila iz tela. On, ves upadel in bolan sredi veselja, tako našemljenega in spačenega, je omagal na zadnjem vzdihljaju novoletne noči. Vprl je oči v sprehajajoči se krog. Nje ni bilo... Neznanska moč ga je dvignila in silila v tek. Zdrknil je po temnih stopnicah na dvorišče. Tema je stegavala svoje kremplje med padajoče snežinke. Debela bela plast je trudno ležala na toplih grudih majke zemlje. Tišina sveta, smrtna, kakor bi ne hotela narava motiti trudnega bolnika, ki izdihne še to noč. nakar gu nadomesti novo življenje. Silvestrovo je poslednji dan muk, poslednji žarek skrbi, prestan v spominih in radosti. Hite! je, po erinjah gnan, a nena-Joma obstal, V kotu se je nekaj zge-nilo. Droben glas se mrtvaško je razlegal po dvorišču belem. Tako tiho je šinilo mimo njegovih ušes. - Da. Zavil je tjekaj. Dolg poljub je združeval dvoje teles. Motena po nepokll-cancu, sta se razustila. Pogledal ju je v obličje. Bil je on, bila je ona... A nesrečnik je zarjul, zastokal in drvel tjavendan kar po snežni celini. Zadel je v ograjo dvorišča. Skočil je na zid. Z veje drevesa je pa visela debela vrv... Tako zapeljivo in vabeče se je gugala... Kmalu je bila zanka, sama je zdrknila glava vanjo. Skok in truplo je obviselo. Glava je klonila. Tedaj se je oglasilo dvanajst težkih, debelihv mrtvaških udarcev z zvonika. V dvorani je zavreščalo. Hrup je naraščal. — Novo leto, novo življenje. A pod okostnjakom drevesa majal m je kadaver, Kamerunski» šega. Prebivalstvo v Kamerunu ne dosega treh milijonov ljudi. Ljudstvo se počasi množi. Domačini kupujejo ali dedujejo žene oziroma jih dobivajo v dar. Žena je vsekdar last moškega, bodisi da je ta oče, starji brat ali soprog. Po smrti družinskega poglavarja pripade zakonitemu ali pa imenovanemu nasledniku ne le vsa premičnina, temveč 1 vse ženstvo. Tako postane sin lastnik očetovih žen, celo svoje matere in svojih mlajših, še ne osamosvojenih sesträ. V Kamerunu tvori mnogoženstvo pravo družbeno opasnost. Bolj nego v katerikoli črnski deželi se smatra ženska za blago, s katerim sme moški vselej trgovati. V tem položaju se morejo ženiti zgolj oni, ki zmorejo doto, kakor jo zahtevata ženina tast in tašča. Sicer je pa žena svojemu imetniku vir dohodkov. Ona opravlja najtežja gospodinjske posle, oskrbuje nasade, trebi laze in jase, seje, neguje setev in žetev. Potemtakem je umevno, da si deželjani skušajo nabaviti čim več žena. Brž ko je oženil kakega sina, .se za prejeti denar domorodec urno zveže v nov zakon. Po nekolikcrih takih korakih poseduje pravcati harem, po čigar obilnosti se sodi njegova moč in bogastvo. Ker je žcnsfva V, več nego moških, se najde vselej kolikortoliko samcev. Neprostovoljni stari mladeniči ostanejo tisti, ki niso mogli plačati prinosa ali jutrnjine. Kdor je dovolj imovit, da se poroči, stori to stoprav v 40. letu. V tej zemlji se dosega bogastvo šele v starosti, zategadelj so mnogožcnci zgolj pri'etni možje, ki imajo seveda malo dece, ka;ti čvrsto in čilo stanovništvo živi samotež. Za primer naj služi Sultan v Bomuju: šteje 1200 žen in samo 147 otrok, ali načelnik pokrajine Man-gelos, ki redi 400 »boljših polovic«, a nič več kot enega potomca. Za pomnožitev zaroda in poboljšanje plemena pač ni treba neugodnejših prilik. Vendar pa je ta svet bogat različnih dobrin, dasi so ga Nemci med vojno po načrtu pustošili. Vendar so odlični francoski kolonijalci kot Fourneau, Garde ali Marchand dosegli že lep napredek. (Honorć Paulin. Camerum — Togo, Parts, 1923.) — Dolgo Ime. Špansko plemstvo se pred vsemi postavi z obilnimi priimki. Neki kabaljero je v burni, deževni noči potrkal pri kmetu, proseč zavetja. Ta Pa se oglasi: »Kdo pa je,« Vitez jame naštevati svoj naslov; še ni bil izrekel desetega svojega naziva, kar je seljak zaloputnil duri ter jih zaklenil, govoreč: »Vas je že davno preveč; iščite si drugod primernega pristrešja.« In nesrečni tepec si je utegnil navreči še 14. titulus: De Pez y de Qubiola, t. j. Smo-lius Smolcnski... Z velikim spoštovanjem pa izrekajo Francozi rojaka, ki je ime! dva svetnika in dva sveta kralja za krstna zavetnika, t. j. Roger Thomas d’ Aquin Francois de Paule Melchior Balthazar grof de Montfort Laurito. Kajti njegova vdova je ostavila naučnomu ministru 500.000 frankov; iz obresti te glavnice se bodo dajale mladim Francozom ustanove, da bodo v inozemstvu proučevali tuje vede in prosvete. Telefon 70, 349. šafd. Nad 30 let tvori domači zajec šibo božjo v Avstraliji. Izseljenci so ga prinesli s seboi, češ, da jih bo spominjal prvotne domovine in jim donašal lepih dobičkov. Ali dolgoušec se je prevzel in se tolikanj razpasel, da se je razbegnil po vsej avstralski celini. Cez nekaj let je postal prava pravcata uima. Požrešni gledalec je pustošil kolonom ograde in nasade. L. 1S93. je bilo 60 milijonov ovac v južnem New-Wa!lesu, danes jih ni nad 32 mil. zbog povsodnjega, ješčega kunca. Kmetje so poskusili že raznovrstna sredstva^ da bi se iznebili kradljivoga kraljika: strup, puškov past, mikrobe, pa zaman. Čimbolj se plodi zajec, tem bolj pada vrednost zemlji, ki je zavoljo njega izgubila polovico prejšnje cene. Vlada je pričela dobavljati Icovinske mreže, s katerimi odvrneš konca od svojega polja na sosedovo. Zivotoslovec W. Rodler svetuje, naj se zatro samice. Zakaj v takem slučaju si baje ovdoveli samci hlade svojo jezico na mladičih in se razen tega tako žurijo pri ostalih zajkah, da te poginejo. Mnogomoštvo, prav za prav mnogozajštvo, pa je usodno za samice in potemtakem bo razplod in zareja izpodrezana. Vse to se lepo sliši. Vendar kako naj lovec na 10 do 15 korakov loči starca od zajklje? — Morda bi se poskusilo takole: močno gojiti trga glodavca ter izpustiti samca v velikih množinah: praktično hi morali dospeti do istega konca, do zatora in pomora samic. Plimom In plavžev. Zadnje čase se znanstveniki bavijo z mislijo, kako bi izkoristili pline, uhajajoče iz plavžev. R. Richard (Revue sejentifique) ugotavlja, da gre 60 % kalorij ki jih donaša koks ali oglina, v obliki plinov po zlu. Tako je upravičena naslednja Girardova definicija: »Plavž je plinarna, ki mimogrede proizvaja tudi lito železo.« Med plini, ki beže iz plavža v nič, nahajamo dušik in ogljenčcvo kislino, negorljivi prvini. A!i ogljikov okis, metan in vodik (blizu 30% celote) se odlikujejo po znatni zgorljivosti. Poprečni plin iz plavža ima okoli 950 kalorij na kubični meter. Torej je njegova kalorična vrednost manjša nego pri plinu iz koksove peči. vendar ima svojo ceno. Zato so strokovnjaki zamislili razne metode, kako bi te pline ločili, očistili ter izrabili. — Kdor kolne, sam pogolne (pogoltne.) Tako obsojajo ponekod kletvino, ki se pri nas dokaj šopiri. Znana je zgodba iz mrtvaške sobe: »Oh, oh, mati so umrli, pa ni nobenega hudiča nikjer!« tarna in toži hlapec, prišedši s polja v osamelo hišo... Ob zadnjem narodnem prazniku sem čul sledeči pomenek iz duhovnikovih ust: »Rekel sem jim, da morajo priti vsi k službi božji, ampak iz okohce ni bilo nobenega hudiča.« V Italiji pa, kakor vedno, ta razvada bujno cvete, dasi že poldrugo leto obstoji društvo zoper preklinjanje s 400 odbori po raznih pokrajinah. Med člani te lige dobiš tudi 7 ministrov iz Mussolinijevega kabineta. Ob obletnici so se obrnili tudi na kralja, naj z vzvišeno besedo — na mou duši! — pokara bogokletnike, robate robavse in robanteže. Podpirajmo bedno dijaštvo! I Vedno zadnje novosti | f SAMO f I Šelenburgova ulica 3 | f GRiCAIt & MEJAČ, j Kar Vi hočete, to je ElzaflUtd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 28‘-Lekamar Eug. Feiler, Sfuhica Donja, E zatrg 357. ________Hrvatska._______ Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba „ILIRIJA" Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Tei. št. 220. k sredÄiafsÄ Naše stanovanje sestoji iz 5 sob, ene kuhinje, hleva in svinjaka. Kaj je šport? Neki učenjak je dejal: vsakovrstne igre in vaje pod milim nebom... Sedaj pa vemo! Ce se boksarja in sabljača naskakujeta v dvorani, to ni šport, ker nista na prostem? Jahanje — to je šport. »Jahati na principih« pa ne. Ribariti — to je šport. »V kalnem ribariti« pa ni. Skakati čez vrvico — to je šport. »Skakati čez oj-nice« pa ni. Plavati — to je šport. Ako pa Danilo na odru »plava«, ne uganja športa, temveč izvršuje svoj poklic. In tako bi mogli kopičiti še dosti drugih zgledov, pa ne bi prišli do točne definicije: vsakdo ga goji, nihče ga ne opredeli. Toliko pa je dognano, da na množice učinkuje kakor neznano čudo. — V tramvaju. Nekaj srbskih vojakov je sedlo na južni postaji na cestno železnico, zraven rejenega postamega gospoda, ki se mu nekateri gostje klanjajo, kličoč ga za »ravnatelja«. Na mitnici vstopi še troje meščanov in vsi se ozro v omenjenega gospoda: »Klanjam se, gospod ravnatelj«. Vojaki pa v bučen smeh, ker se niso mogli več premagovati. Pozneje sem izvedel, da pomeni »ravnatelj« pri njih delikatnega posla v žrebčami. Zima. Ima tudi slabe strani: prehlad, hripa, ali kakor ji pravimo po nepotrebnem »gripa«. Bezgavke vam otokč v vratu, da ne morete požirati jedi; prihaja nahod in z njim cola povorka glavobolov, nos je ves obdrgnjen od večne uporabe robca. Da, smelo trdim: nahod je podoba življenja. Moralna dolžnost. Moralna dolžnost je tista, ki bi jo človek moral izvršiti, tudi če ga ne bi zakon primoral. Kitajec ostane Kitajec, ako tudi mu je kita odrezana, n Med burko je izbruhnil bučen smeh: buče so se neumno krohotale. * Dnevniki so poročali, da je na Španskem mrtva žena dala življenje mrtvomu detetu. — Jahavka. Angleške novine so razglasile, da je miss Bell? Tanner, ki je nastopila v Newmarketu, prva jahavka, prvi ženski Jockey na tvetu. Ali občudovalci modernih amazmk so se ušteli. Kajti v Decizu (pokrajina Ničvre v osrednji Franciji) je dne 2. septembra t. 1. trinajstletna gosplca Madeleine Du-bnis jezdila dirkača 0 r n a y j a in posekala vse moške tekmece, tako da ji je pripadlo prvo darilo. I K»HO ..MATICA“. i lior.utneraialni film v naravnih barvah: 1 „Polar Londona“ Razkošna drama v 7 dejanjih. I 2., 3., 4., 5., 6. januarja 1924 KURJA OČESA odstrani v štirih da «h sajnmčeno B im G I T L Tekom iftiet milijon-^ krat prelskuiea« Dobita ga s lekarnah drožariiah In ladeon trgoT. Buacrr a. ra. b. IC'freMassioB (BajrwnX THE MEX Co, LJUB JAN A. TKI.EF. ST. 208 INT. GRADIŠČE JO. g. Lliografižni papir S BARVNEGA TRÄKÄ!I Na mesečne obroke po 250”— Din prt L BARAGA — Ljubljana ŠELENBURGOVA ULICA 6/1. tj ■ k. Pikini M, potrebščine Itd. MsSianična delavnica (paprovljalnica) L3UÜ1 Šeienburgova ul. 6|l, L. Baraga. fflflL! OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—: vsaka nadalina beseda 25 para, z davSilno vred. BHB 16 KP lil n» durovo olje od V/hitehsad Werke St. Pölten, sistem Bach-rich-Htiber, 424 okietov, nov se nerabljen proda pod ugodnimi pogod Pokojninski zavod, Aleksandrova o. 12, se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA" F. B. L, Karlovška o. 4, tovarna dvokole» in otroških vozičkov. sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo Usta pod »F.mployment«. graščino i živim inventarjem, pohištvom. po!|edolsklm! stroji, j O orali zemlje, lepim sado-nosnikom, travnikom, njivami, lastno elektiarno na vodno moč, z eno malo opekarno z inven-tnriem, 10 minut od železnice Kupcu takoj stanovante na razpolago. Grajščina Ima 24 sob, poleg 4 velike stavbe, opekarna je brez konkurence, kupec lahko prevzame takoi vsa di šla naročila za opeko. Plačilni pogoji zel» ugodni. Naslov v upr- k UMm za 200 do 400 000 K — oz več proti dobremu obrestovanju in zemlllškenj zavarovaniu kakor tudi piotl plaianemusodelovanju za še mnogo let obstoiečo in dobro prospevniočo trgovino z meš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najboli prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče tako). Glavnica se lahko po.oži tudi polagoma. Cenienc pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Moran, 2a svi Mio glasi „Iona“ razpisujemo mesto urednika. Plača 10.000 Din za 24 številk. Ozirati se moremo le na strokovno in jezikovno usposobljene prosilce. Ponudbe do 15. januarja 1924, na „Slovensko lovsko društvo v Ljubljani", Miklošičeva cesta št. 8. pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 31/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini s vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pinogauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 6*/, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. »iissraliii garantirano popolen, izide v kratMm, Tudi zunanjo Inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor. si želi z diiakinio liceja ali učiteljišča mlad izobražen gospod, absolvent 6 realke, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista. se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Fiori;anu Strauss v Tuzli Lego selio če mogoče z uporabo salona, separirano v sredini mesta s« iščs za mirnega gospoda, viso» kega položaja. Ponudbe pod „Soba 1.“ na upravo Usta. t slami z 2 do 3 sobami, kuhinjo is z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščenoe, Aleksandrova cesta št. 12. Po nudbe do 7. t m. Pisarne v Liljani v sredini mesta, več skupaj al posamezno odda takoj v najem Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. Bolrove slinite in šaiitne pirate bele, za oblaganje sten prodi Pokojninski zavod, Aleksandrova o. 12. v sredini mesta, velik, eli polovico odda takoj v naje n Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. Samo „Mn“ zobna pasta Vas more pop« noma zadovoljiti. z daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo ne kakšno veleposestvo. Ponudbe pod „Oskrbnik 1024" na t*j* niilvo red. stranke MariboZ 1. priloga „jMiraniim Novostim“ štev, 277 s, dne 30. d@«emisra 1t23. Sresno in veselo novo leto i@i@ svsiii®i senlenira ediefflalsesm odnosno gostem siedele Sluhliamke tvrdke, oodietia: MndoII Kokelj, Ljubljana. Kino „IDEAL M IL Rof9 krznarstvo, Ljubljana, Gradišče. M. Rosnem naslednik Viktor Meden. veležganjarna, tvornica likerjev in konjaka. Tvrdka tuli Mii veletrgovina z železnino, Ljubljana, j Q K Srešiso Ir veselo novo leto 11124 želi vsem svojim cenjenim gostom in znancem Josip in Lenpoidina fiastnai restevrater Hotela Slon Ljubljana. želi vsem cenjenim ob’sko valcem in obiskovalkam Mn® liljastsplrtia z o. z. v Ljubljani, Rimska c. 13, se priporoča in želi „Srečno novo leto**! Srečno Im veselo movo leto želi vsem cenjenim posetnikom kino Tivoli O Vesel Božič želi vsem cenj. odjemalcem Društvo za prodajo Sinprpih šivalnih strojev Doiiružnicj y Ljubljani. ^3 flstrahan, pliš, sealskin in kri mer za plašče in jopice v veliki izbiri pri tvrdki A. in E. Skaberne, Ljubljana. Tcselo In srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem ier se obenem zahvaljujeta za dosedanji obisk in se priporočata za nadaljno naklonjenost Leon in Fani Pogačnik, kavarna In gostilna, kolodvorska uL 29. Brata Pohlin i.dr. tvornica vtasnic, kljukic, rlnčfc „s uufflfltta za čevlje, kovlnastih gumbov VVTVVVVVVTVVV 1.1. d. Ljubljana I. poštni predal št. 126. Sprejem« vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo, Zahtevajtevzorce fn cenik. Pri večiih naročilih popust. 322 GRADSEfiO PCD3ET3E ING. DUkIČ IN DS2UG L3UBL3ANA, Bohoričeva ul. 20. Najcenejši nakup za Movo leto TjT * 'o v trgovini z manufakturo vseh vrst, galanterijo !n usnjem „DANICA“ Majzelj & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg Štev* 1* 'i' $ % f .(S. Teöaji za strojepisje in stenografijo, Zaöetek dne 3. februarja 1924. Samoprodaja pisalnega stroja „Continental“. Kašelj, prehlajen Je grla In hripavost odstranjulelo najboljše KaSserove pršite karamele z zaščitno znamko „Tri Jele". gSP Dobivajo so povsod! “^K „RAVE“, d. d. Zagreb. •••••••••••v; Hov. impoifs in sKipofti poletje Ing. Rudolf Peclln Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelelskih strojev, livarna za železo in kovine P. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribor, Trubarjeva ulica 4. Telefon Interurban štev. 62. ESt: Telefon 100. ANT. RUD. LEGAT, Marii*©!*, Slovenska lllfea 7. Telefon 100. U1KTDR FISCHER priie FISCHER I POLLAK, Zagreb Iliča 8. IHetrpina manufaMuriie raba preporučuje svoje bogato snabdjeveno skladište sve u manufakturu zasjecajuće robe a osobito: Cretona: Enderlin Goldberger M. B.Neumann G. Deutsch 1 Bartou Zefira i ka naf asa: Abeles Lederer Bednar Bondy Hernych p1 Cepljenje proti trganju Gotovo ste že čuli, da neki ljubljanski zdravnik učinkovito cepi zoper udnico. British Medicina! Journal je 10. marca 1.1. poročal o patogonskih agencijah, ki utegnejo pobijati bolezni, drugačne, nego jih sami povzročajo. Tako vbrizgavata doktorja Perkins in White med žile bacillus coli, ki preganja revmatično kostenico. Kronična arthritis, nalezljivo z!o, se Joti sklepov, se Siri po vezčh in se vtihotapi v členske vdolbine, povzročajoč ohromelost. Okužimo se navadno v čeljusti, v ebzgavkah, drobovju, sečevodu; ne gre pa za starostno kostobolje vosteoarthritis) z osteophyti in erozijami na površini sklepov, Ako bi dobro razločili plodišče okužitve, bi mogli zlahka ondi iskati življe za cepivo. Spričo tega sta omenjena zdravnika smatrala kot najbolj umestno, povzročiti proteinski sunek in tako vzbuditi obrambo v organizmu: v ta namen se je zael bacillus coli posebno prikladen. Vcepila sta ga torej v žile početko-ma z davkami med 50—200 milijoni. Nastane kaj živahna reakcija. Ce pa naj bo lek uspešen, se to javi v 2—3 dneh, k redko v 15—2o,,a k umi tel Ja «e tr- I dita, da sta našla vselek, panacejo, temveč uporabljati kaže še poleg tega stare metode. Cas bo pokazal, so 11 uspehi trajni. Paziti je na pravilno dozo. Sušca meseca je neka deklica, preventivno cepljena zoper vratico (dipliteritis), naglo umrla za anafilaktičnim sunkom, dasi še nikoli ni dobila terapevtične injekcije. Sicer je bil pri njej status lym-phaticus. O vranSd. Vranica je pri učenjakih na dnevnem redu. Številni spisi zadnjih časov imajo — razen pri prof. Richetu — isti smoter: dokazati pomen vranice ali slezene za Človeški organizem. Da razčistijo problem od vseh strani, preskakajc preiskujejo to žlezo tudi pri živalih. Evo, vam, kaj je dognal France Gueylard s poskusi pri ribah. Šlo je za to, da se ugotovi, ali vranica sodeluje v mehanizmu, po katerem morejo nekatere ribe brez škode živeti zdaj v sladki vodi, zdaj v somornici, zdaj v morju. Neka akantopterka (franc, čpinoche, slov. ostrež?), znana po svojih sijajnih gnezdih in živeča v severni Evropi in Ameriki spada med one plavutarje, ki sc umejo najlaže prilagoditi novi oko-'icl. Njena vranica je znatno zajetnejša nego Dri drugih ribah, seveda soraz- merno 2 vsem životom. Pod vplivom slane vode pa vranica zakrne. V 24 urah se je skrčila do najmanjšega obsega. Tedaj je slezena 'izgubila okrog Polovico svoje teže. Pri tem se ta organ tudi na videz izpremeni. V slani vodi je vela, prejšnja rdečerujava barva se pretvori v rumenordečkasto in to tem bolj, čim več je soli v oni vodi in čim dlje živi riba v nji. Anatomisti nam bodo povedali, kako je pri človeku. Kakšna je slezena pri onem, ki same neslanosti kvasi, in kolikšna pri ljudeh, ki jo znajo komu pošteno zasoliti, kakor jih je dobro označil Stritar v veselem govoru »Sol«, Omtlpen poMk. Pariški tramvaji in avtobusi imajo na vrvici obešeno opozorilo, da mora vsak potnik takoj plačati voznino, čim se pojavi (se prčsente) sprevodnik. Te dni se je tak organ postavil pred gostom in mu salutiral v znak, da Je treba seči v mošnjiček. Ali mladi gospod se je z desnico vljudno odkril, z levico pa je pokazal na prsi, rekoč: »Kapitan Mathieu!« ne da bi ponudil kaj drobiža. Sprevodnik ga je po prvi osuplosti vprašal: »Kam se vozite?« — »Opro-etu«.. vozim 8e< kamor me ie volja. ampak to vas nič ne skrbi,« se oglasi nagovorjenec. »No, no, le nikar se ne šalite, meni se mudi,« ga je opozoril uslužbenec; »plačajte, gospod, ali pa pojdite doli.« »Brez zamere! Ampak če sem sc jaz predstavil, sc boste menda tudi vi. Sicer pa vas vaša uprava sili k temu,« in je pokazal na obešeno opozorilo. Ves avtobus se je zvijal od smeha, kajti izraz »se presente« pomeni »se predstaviti«. KINO TiVOUl ŽENA VRAG Od 30. dec. do 2. Jan. If plavni vlogiKITTY GORDON. j SENZACIJA! |3., 4., 5. In 6. Januarja 1924 % j Rolo sira so oliira £ j velika nordijska drama m j v glavni vlogi: Jä {K.INGOLF In V. MANFELL Oarujte knjige za koroško decol Nabiralnik pred Prešernovim spomenikom ©®ea©eoooo©«©oo©®&©«» Mie [opj najmlajši filmski umetnik v Ljubljani v veseloigri DERAN gr nedelja 30. Poneželjet 31. '*« • i. priloga „Jutranjim ISoTOgäim“ itew. a dne 3®. d@ž®mbra 1923. Srečno in .veselo novo leto žele svojim cenjenim odjemalcem odnosno gostom sledeče ljubljanske tvrdke, podjetja: Brata Brunskole Židovska ulica. Tvrdka Adrija Franc Šibenik Ljubljana. Iv. Ravnihar urar južne železnice, trgovina z zlatnino in srebrnino. Sv. Petra cesta št. 44. Tinca Grošelj delikatesna trgovina. Ljubljana Poljanska cesta št. 7. J. Maček modna trgovina. Aleksandrova cesta. Narodna kavarna Josip Carl Gosposka ulica. Ivan Figar pilarski mojster. Hrenova ulica št. 19. Gregor Ježek čevljarski mojster. Ljubljana Poljanska cesta št. 43. Ciril Lipovž mizarski mojster. Gosposka ulica. J. Pakiž urar Stari trg. Marija Izlakar ‘ kavarnarka. Židovska steza št. 4. Gostilna »pri Mraku« Ljubljana Rimska cesta št. 4. Franc Bar pisalni stroji. Cankarjevo nabrežje. Društvo za prodajo Singerjevih šivalnih strojev, podružnica v Ljubljani. »Grom« carinski, posredniški bureau. Kolodvorska ulica 41. Restavracija pri »Št. 6«, Aleš in Rezi Zalaznik Ljubljana Dunajska cesta. Edvard Škopek urar. Mestni trg. Pristou & Bricelj Specijalni, strokovni atelije za črkoslikarstvo. Ljubljana. Prva dunajska higije-nična pralnica in svetlolikalnica Pirš & Šimenc Kolodvorska ulica 8. F. Parkelj zavod za plakatiranje in reklamno Dodjetje, snaženje stanovanj in oken v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Tomaž In Frančiška Bizelj gostilna »pri Kolovratu«. Ferenc in Fuchs stavbena in galanterijska kleparja. Ljubljana. Iv. Brunčič & Fr. Rebernik pleskarja in ličarja. Karel Kotnikova ulica. Ivan Gajšek papirna trgovina. Ljubljana Sv. Petra cesta št. 2. Tratnik Hotel, restavracija in kavarna Sv. Petra cesta. Josip Šelovin-Čuden zlatnina, srebrnina, ure in šivalni stroji. Mestni trg št. 13. Stane Vidmar tovarna tel. orodja, avtokaroserij. Ljubljana Pred Škofijo št. 19. T. Eger modna trgovina. Ljubljana Sv. Petra cesta št. 2. Jakob Kavčič pekarna Gradišče. Adrija drogerija, fotomanu- faktura, parfumerija. Šelenburgova ulica 5. Josip Vidmar tovarna dežnikov. Ljubljana Pred Škofijo št. 19. Marija Rogelj manufakturna trgovina. Ljubljana Lingarjeva ulica št. 4. J. Jax & sin Ljubljana Gosposvetska c. 2. J. Rebek ključav. mojster. Ljubljana Cankarjevo nabr. 9. Josip Bedrač manufaktur, trgovina. Aleksandrova cesta. Ludvik Černe urar. \Volfova ulica. Anton Stacul delikatesna trgovina. Ljubljana Šelenburgova ulica. Gostilna »pri Mraku« Rimska cesta. Škofič Herman gostilna »Koroški dom« Poljanska cesta. Gostilna Turkova Streliška ulica. Lud. Černe juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. Ljubljana Wolfova ulica št. 12. K. Jurman kr. dvomi optik. Ljubljana Šelenburgova ulica. J. Trček pekarija. Ljubljana Breg št. 4. Viktor Korsika cvetličarna. Ljubljana Kongresni trg št 3. Pavel in Minka Jemec gostilna »pri Vitezu«. Ljubljana Breg št. 18. Matej Orehek modna trgovina. Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Engelbert Franchetti brivski salon. Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Franc Piškur špecerijska in delikat, trgovina. Stari trg. Ignacij Žargi trgovec. Sv. Petra cesta. Tobačna trafika Praprotnik Ljubljana Prešernova ulica 54. Krojaški atelije za gospode in dame K. Pučnik Ljubljana, Sodna ul. 3. Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie. Emonska cesta št. 8, Erjavčeva cesta št. 2. Franc Čuden trgovina ur in zlatnine. Prešernova ulica št 1. Ivan Zupančič izdelovatelj metelj. Kersnikova ulica. Peter Semko I. jugoslovanska bar-varija, krznarstvo in strojarnica. Križevniška ulica št. 7. L. M. Ecker, sinova kleparna in podjetje za izpeljavo vodnih sil. Dunajska cesta št. 9. Specijalna trgovina za mlinske potrebščine Čadež & Brcar Kolodvorska ulica 35. Leskovec, Meden Jurčičev trg. Kavarna »Central« Sv. Petra nasip. Alojz Zalokar čevljarstvo in trg. z usnjem Kolodvorska ulica 18. Ä. Kassig krznarnica in izdelovanje čepic Židovska ul. 7. Ludovik Štrukelj specijalist za črkosli-karstvo Gosposka ul. 4. Luka Ahačič splošno parno mizarstvo Hrenova ul. 8. J. Mohorič krojačnica Sv. Petra c. 6. Josiplna Podkov mesarija Sv. Petra c. Iv. Buzzolini trgovina in delikatesa Stritarjeva ulica. Mihael Peterneli čevljarstvo Sp. Šiška. H. Suttner urar. Mestni trg. Anton Smole železolivama Dobrava pri Ljubljani. Alojzij Fuchs y juvelir. 4 Ljubljana i Šelenburgova ul. 6. Ivan Kostevc manufakturna trgovina. Ljubljana . i Sv. Petra cesta. Aleksander Oblat trgovina čevljev. Ljubljana Sv. Petra cesta 28. F. M. Rozman konfekcija. Ljubljana Židovska ulica 4. V. Strniša zaloga čevljev. Ljubljana Jurčičev trg 5t 3. Anica Stuchly modni salon. Židovska ulica št. 3. Parfumerija »StrmoU« Pr. d Trančo št 1. M. Tičar Ljubljana. P. J. Klefisch, izvoz jajc Ptuj SHS. Lovro Pičman kleparstvo in vodovodna inštalacija Ljubljana Streliška ulica 29. Srečno In veselo novo leto! Grand hotel „UNION“ \ Ljubljani. Hotel, kavarna, restavracija, vinska klet itd. Srečno novo leto želi The Rex & Co, trgovina s pisalnimi stroji Ljubljana. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter vsem prijateljem In znancem Franc Dolinar pekarija Ljubljana, Pred Škofijo št. II. 277 z dio 39. decembra 1923. IS. prilaga „luiranläm Navoslim“ iiav. Gospodarske politika« !@tO§23- Navzlic nejasni politični situaciji v Evropi je opažati v 1. 1923, da: obseg trgovine v važnejših državah naperam 1. 1922 ni nazadoval, pač pa da se je znatno povečal. Zunanja trgovina skoro vseh držav izkazuje povečamo na-pram stagnacijskemu 1. 3922. Čeprav v Evropi še ni prišlo do popolna konjunkture, kar ni pričakovati tudi tekom 1. 1924, je vendar trgovina zavzemala vedno večji obseg ne samo po vrednosti, ker so cene na svetovnih tržiščih'zelo napredovale v primeri z letom 1922, posebno pa 1. 1921 in 1920. Tudi teža oz. prostornina izmenjavanih dobrin je v veliki meri zrasla. V kolonijalnih deželah in v Ameriki je trgovina sicer napredovala, vendar Pa ne v za-željemi meri. V severoameriških Zedinjenih državah je prišlo radi visoke konjunkture do anomalij v trgovski bilanci. Ko se je spomladi zaposlenost industrije zvečala in so cene narasle, se je dvignil uvoz surovin. Tudi uvoz fabrikatov je postal večji, ker so se cene na domačih (amer.) tržiščih dvignile. Tako je razlagati dejstvo, da je bila ameriška zunanja trgovina v marcu, aprilu in maju pasivna. Baš v ta čas pada tudi višek ameriške konjunkture. Povečana produkcijska kapaciteta ameriške industrije nujno sili ameriško zunanjo trgovino do razmaha In j« žene do vztrajne borile za trga, ki jih je Amerika sicer med vojno pridobila, a v povojnih letih izgubila. Tako je sedaj zlasti zanimivo dejstvo, da je na južnoameriških tržiščih zopet nastopila Unija kot važen in vpoštevanja vreden prodajalec. V teku prvih 9 mesecev 1923 je Unija uvozila blaga za 2>05 milijonov dolarjev. Istočasno je znašal izvoz 2941 milijonov. Kakor je iz teh številk razvidno», je ameriška zunanja trgovina aktivna komaj za 36 milijonov dolarjev. Ta aktivni saldo v bilanci ameriške zunanje trgovine se bo tekom leta zaradi sezonskega povečanja izvoza (bombaž in cerealije!) gotovo zvečal in zmanjšal neugodne rezultate iz prve polovice leta. Angleška zunanja trgovina izkazuje v 1. 1923 sicer izboljšanje, ki pa ni izraz sanacije gospodarskih razmer, temveč posledica ruhrske okupacije. Pri izvozu izkazujejo le oni produkti zvišanje teže in vrednosti, ki so postali redkejši na evropskih tržiščih, t. j. predvsem premog in železo radi okupacije in pasivne resistence v Poruhrju. Zunanja trgovina tekstilne industrije še vedno stagnira. V teku prvih 10 mesecev 1923 se je izvozilo produktov bombažne industrije za 148 milijonov funtov šterlingov, v istem času 1. 1922 pa za 155 milijonov. Tudi ladjedelstvo se nahaja še vedno v težki krizi. Dne 30. septembra 1923 je bilo v gradbi 1,271.000 ton ladijske praštornine, kar je najnižje, statistično ugotovljeno stanje že 14 let sem. V letu 1922 se je mesečno povprečno uvozilo produktov v vrednosti 84 milijonov funtov, izvozilo 69 milijonov. V septembru 1. 1923 je dosegel uvoz samo 83 milijonov, izvoz 72 milijonov funtov šterlingov. V oktobru je nastopila zaradi sezonskih nakupov bombaža in prodaje premoga v Francijo, Nemčijo in Ufisilai Mrmella. Včasih pride v človeka temen, nerazločen občutek. Nekaj se utrga v duši, luč očesa postane motna in neka slabost se loti telesa. Razgrne se pred človekom nejasna slika o preteklem, sedanjem in bodočem. Ni nikogar, ki bi posredoval in zaklical jasen odgovor v srce. Tedaj šele, ko se predrami duh v puhli resničnosti, čutimo kot težko razodetje: Kaj smo in kaj smo hoteli biti. Tako nekako je bilo oficijalu Mrmo-Iji, ko je gledal svoje življenje. Iz vesele družbe gre domov. Pot je dolga in truden je. Nad njim plava topla junijska noč in tiho je, da sliši glasne odmeve svojih korakov. V daljavo so mu zablodile sanje: Bele poljane se prelivajo v valovih solnca. Tam na gričku gleda cerkvica v dolino: Vidi tihe, blesteče se hišice, skrite med cvetoče jablane, posluša petje škrjančka nad zelenimi polji. Po vijugasti cesti hodi on in ob njegovi strani Kristina. Njena rdeča pentlja žari v črnih laseh. Oko ji vriska pijane, razbrzdane sreče... Pot krene v gai. Lahen veter ziblje vrhove temnih borovcev. Kristina beži vsa zasopljena, veselje je planilo v njo, rdeča pentlja vihra v solncu------ Tedaj so se rodile pesmi: plahe kot večerne sence, včasih žive kot junijske potonike, drugič zopet bolno-tužne ... Mladost je taka: Vriska do neba, razpuščenih las poljublja svobodo, gladi mehke kite, govori o bolečini, da se tem glasneje zopet nasmeje ... Po strmih skalah mimo nevarnosti in strahu na vrh — to je njena pot. Ta- I tali jo zvišanje številk zunanje trgovine, ki pa ni preveliko. Tretja država v svetovni trgovini je bila pred vojno Nemčija, po vojni pa je stopila na njeno mesto Francija. Francoska zunanja trgovina izkazuje na-pram predvojnemu času zvišanje ne samo vrednosti, kar je razumljivo radi padca francoskega franka, ampak tudi po teži. V prvih treh četrtletjih 1923 je imel uvoz vrednost 22.552 milijonov frankov, izvoz vrednost 21.563 milijonov. Teža tako uvoza kakor izvoza je v letu 1923 znatno večja nego je bila v letu 19i3i, ki je bilo zadnje normalno leto pred izbruhom svetovne vojne. V teh zvečanih številkah francoske zunanje trgovine se jasno vidi razmah Francije v povojnih letih, ki postaja vedno bolj očividnejši. Na 4. mestu v svetovni trgovini se nahaja sedaj Holandija, ki težko trpi vsled razmer v Nemčiji, posebno v L 1923, ko se je izvršila okupacija Poruhrja. Povprečni mesečni izvoz in uvoz v 1. 1923 sta manjša od v letu 1922 doseženih rezultatov, ki so kazali prve znake ozdravitve v holandskem gospodarstvu. Nemčija ne izkazuje več v statistiki zunanje trgovine vrednost, pač pa samo težo. Vsa nemška zunanja trgovina stoji v znamenju poruhrskega konflikta. Uvoz fabrikatov in surovin za industrijo se je zmanjšal, medtem ko je uvoz premoga ogromno naraste!. Ločitev Poruhrja od nezasedene Nemčije je povzročila popoilen zastoj zunanje trgovine. Izvoz je zelo padel in je znašal povprečno mesečno v 1. 1923 samo 1 milijon ton. Japonska zunanja trgovina se je v prvi polovici 1. 1923 razvijala popolnoma normalno». Zadnji statistični podatki govore o velikem zvišanju uvoza in zmanjšanju izvoza, kar pa ne zavzema katastrofalnih oblik. V oktobru je znašal uvo»z 142 milijonov jenov (v 1. 1922 povprečno mesečno 158), izvoz je dosegel v istem mesecu 136 milijonov jenov (v letu 1922 mesečno 137 milijonov). Italijanska trgovina kaže v zadnjem času ugoden razvoj. V 8 mesecih se je uvozilo» za 11.440 milijonov lir tujih produktov, izvozilo pa italijanskih proizvodov za 6.516 milijonov. Finančno ministrstva obljubuje nadalnje izboljšanje bilance, to pa iz razloga^ ker so se italijanske produkcijske razmere znatno izboljšale. V svetovni trgo-vini so važne še sledeče države: Belgija (povišek v vrednosti radi padca be.gijskega franka, ki stoji nižje nego francoski), Finska, katere zunanja trgovina se, kakor je razvidno iz statističnih podatkov, ugodno razvija, Švedska, ki je prebolela prenehanje dela v najvažnejših panogah svoje industrije t. j', v železni industriji, pri žagah in v tovarnah za celulozo. Izmed za nas važnejših držav omenimo Švico. Zlasti v 3 tromesečju leta 1923 se je švicarska zunanja trgovina opomogla. Predvsem izkazuje izvoz zvišanje napram predidečema četrtletju za skoro 100 milijonov), kar gre na račun izboljšane konjunkture. V Avstriji se je situacija zadnje čase nekoliko izboljšala. Sklepajo iz padajočega števila brezposelnih upajo na zvišanje izvoza. V prvih devetih mesecih 1. 1923 se je uvozila za 1096 milijonov zlatih kron, istočasno izvozilo za ko gleda človek v sanjah sliko za sliko. Večno lepe so te sanje, a življenja ne prebole. Mrmolji se zdi kot tedaj, ko je zibal ljubico v naročju ... Solnce ju škropi z zlatimi žarki. — Drevje se poljubuje v vrhovih. Vsena-okoli p»ritajeno šepeta... Safirna ne-! besa gore v ognju zahoda. On trga rdeče nageljne iz njenih ust. Vzduh visokih trav in cvetja napaja zrak. Čebele roje. ! Enakomerno zveni njih šumenje in se j pretapija v mlačne vetrove, zanesene j iz polj... Iz grička je zazvonilo ave Marijo. Med njima ni besede ... Ni časa ne meje, ni ugibanja in strahu. V večernih sanjah se smehljata oba. Mrmolja se je spomnil, da je tako pisal, ko je imel osemnajst let. Iz solnčnih dnevov in sladkega cvetja nastanejo hladne noči, slana pohodi poljano... in tako dalje... Človek se ozre skozi okno in v glavi mu je tesno in čudno kot bi užil preveč alkohola. Vidi zunaj pomlad, poje in se smeje, v šumnih družbah govori o naši bodočnosti in znan je kot ugleden mož. Niti las ga ne ovira na njegovi poti in če v pozni uri, razgret od vina in bratovščin napiše iz pozabljenih kotičkov srca par verzov, čuti v sebi veliko zadovoljnost. Tako je bilo Mrmolji, ko je prišel domov. O, nismo še tako na koncu, vzdihne, prižge cigareto in gleda skozi vijoličaste kolobarje hudomušno in z velikim samo-dopadajenjem. V udobnem naslanjaču modruje: »Kaj bom s tistim pozabljenim, si misli, deklica je štela tedaj šestnajst let. Polnolična je bila, z dražestno jamico v licih in recimo lepa, kot je lepa sploh mladost. Iskala je v svoji lepoti pesnika — ker je s šestnajstimi leti človek idealen. In ker je idealen, se 669 milijonov. Tako uvoz kakor izvoz zaostajata za lanskim letom. Češkoslovaška beleži v oktobru prvikrat pasivno bilanco. Resni nacijo-nalno-ekonomski teoretiki (Dr. Karl Uhlig) trdijo, da je za Češkoslovaško zmanjšanje aktivnosti baš najboljši znak za prosperitete. V devetih mesecih 1. 1923 je uvozila Češkoslovaška za 6.708 milijonov češkoslovaških kron blaga. Istočasno je izvozila za 8500 milijonov kron. Izmed ostalih »naših sosedov ima nove podatke Madžarska. Njen uvoz kakor izvoz sta v 1. 1923 napram pred-idočemu letu narasla. Posamezni predmeti uvoza izkazujejo občutno zmanjšanje v teži, kar kaže na zvečano delavnost domače ogrske industrije. Za Bolgarijo nimamo podatkov za 1 1923. Zanimivo je dejstvo,, da je bila trgovska bilanca v juliju» in avgustu aktivna. V živilih je istotako bilanca zunanje trgovine aktivna, in zaradi tega je ameriška pomožna akcija za gladujoče prenehala z uvozom. Z naporom vseh sil so dosegli sovjeti skozi par mesecev Svetovna gospodarska kriza po svetovni vojni je dosegla v Italiji svoj višek šele 1. 1921, ko je bilo treba uvažati iz valutarno jačjih držav in izvažati v valutarno slabejše dežele. Leta 1922 se je začelo stanje industrije in trgovstva vsaj v posameznih panogah boljšati. Stopnjeval se bo napredek morda tedaj, če se bodo obistinile nade, ki so se stavile v upravne in finančne reforme fašistovske vlade. Kar se tiče prebivalstva, je 50 o»d-stotkov poljedelcev, 20 odstotkov je zaposlenih v industriji, 5 odstotkov v trgovini. Med poljedelskim prebivalstvom je opažati močan tok v industrijske kraje. Ze v mirnem času je znači.a preskrba in zaposlitev v domačem gospo»-darstvu težaven problem. Kaj pa šele danes, ko vlada malodane v vseh državah gospodarska kriza in je zabranjeno v vseh teh državah doseljevanje tujih delovnih moči. Kam naj se danes podajo oni, ki jih mati Italija ne more več braniti? Ako pomislimo, da se je v vojnih letih 1914 do 1918 izselilo vsako leto 28.000 italijanskih državljanov, 1. 1922 pa kar 244.000, se ne bomo obotavljali priznati, da je problem izselje-ništva za Italijo narodno- in državno-gospodarski problem. Z ozirom na poljedelstvo je zanimiv način obdelovanja zemlje. V severni Italiji intenzivni način gospodarstva po-to»m modernih tehničnih sredstev; v srednji Italiji manj napredno; v južni Italiji in otokih pa ekstenzivno obdelovanje. V severni in srednji Italiji prevladujejo majhne kmetije, v južni pa velike. Glavni produkt italijanskega poljedelstva je pšenica (65 mil. centov). Kljub, temu ne krije potreb dežele; letno se mora še uvažati 12 do 15 milijonov centov pšenice. Nezaposlenost je dosegla koncem decembra 1920 število 100.000, ki se je dvignilo v juiiju 1921 do 400.000 ter v decembru celo do 500.000. Višek je dosegla nezaposlenost v februarju 1922 zadovolji z zvezdami, z rdečo pentljo ali z verzom. Tudi rože, tragike in romanov ne zametuje. Če tragike in romanov ni — se jih pričara... V polsanjah premišlja Mrmolja dalje: Pri klavirju sedi s Kristino. Pojeta ! pesem o izgubljeni sreči: njemu je oditi na enomesečno potovanje ... Prijeten vonj tej je razširjen v sobi, skozi priprto okno veje gorak veter iz parka. So- ; mrak... Po mizi leže slike in fotogra- j fije: veseli, glasni spomini na vesele | urice... Onadva pojeta in njih oči so rosne. Zdi se jima, da je res vse izgubljeno, čutita v prsih globoko žalost nad ; nečem »temnim« — in jokata. Nihče ne »bi dvomil o resničnosti te žalost), če bi videl oči teh dveh mladih, ljubečih se ljudi. Ko izzveni nesrečepolna pesem, tedaj vstaneta od klavirja in stopita k oknu... Noč se smehlja čez dolino ... V milijonih razsute zvezde neba spletajo čaroben dijadem okoli temnega čela noči... Tiho je, le teje se zibljejo v vazah. Njena glava klone na njegovo ramo... Bela posteljica se sveti v mesečini... Nad njo Mati Božja. Tenke ustnice Porodnice se zbirajo v mil nasmeh ... Jutro ju zbudi v tesnem objemu ... Angelj noči beži skozi okno ... Kje so črni netopirji, kje bolesti? — Mrmolja se v naslanjaču nasmehne ... Črna muha brenči, po sobi in se zaganja v njegov obraz... Ne more je odgnati. Za dnevom pride noč. Iz šestnajstih let osemnajst, dvajset------- Zvezde, rože in rdeče pentlje pridejo ob kredit in ostanejo — simbol. Iz dolgih kit nastanejo frizure, iz sladkih šno- aktivno bilanco, ki kaže na bližanje predvojnim razmeram. Za našo državo imamo podatke o uvozu in izvozu samo za prvo tromesečje. Pri izvozu so objavljeni statistični podatki za prvo po.ovico. V prvih treh mesecih je dosegel uvoz vrednost I 1913 milijonov, izvoz pa 1520 milijonov dinarjev. Po teh podatkih je bilanca pasivna. Ker pa je v drugem tromesečju izvoz znatno naraste!, posebno Pa v juniju, ko je dosegel rekordno višino v znesku 835 milijonov dinarjev (v celem tromesečju smo izvozili za 1810 milijonov dinarjev), je upati na to, da bomo še tetom 1. 1923 lahko registrirali aktivnost bilance. To mnenje podkrepuje tudi dejstvo, da je v jesenskih mesecih dinar znatno narastel v svoji vrednosti. V oktobru so dosegli dohodki carinarnic naj več jo višino. Na podlagi tega je mogoče domnevati, da je bila v oktobru trgovska bilanca aktivna, kar se bo pa videlo šele iz pozno objavljenih statističnih podatkov, ki pa n. pr. pri uvozu tega ne izkazujejo po mesecih, ampak vedno za tri in tri mesece skupaj. To pa seveda onemogoča primerjanje z izvoznimi številkami, ki so za posamezne mesece. K. P. (600.000). Število nezaposlenih je pričelo nato padati. V prvih mesecih 1923 je znašalo število nezaposlenih okoli 280.000. Kar se tiče industrije, mo»ramo priznati, da je prišlo do restavracije predvojnega stanja. Izjemo tvori n. pr. kovinska industrija], ki se ne more razviti vsied skoro popolnega po'manjkanja premoga. Pomislimo samo, da je bilo J. 1914/18 produciranih 403.000 ton železa; i. 1922 pa samo 91.400 ton. Jekla (1. 1914/18 1,102.000 ton; 1. 1922 je nazadovala produkcija do 943.000. Veliko zanimanja je vzbudilo tudi načelo fašizma, da naj se gotovi državni javni obrati (telefon, sekundarne železnice) razdržavijo in oddajo Privatnemu kapitalu, oddaja bi se izvršila na ta način, aa država ne sprejme nobenih obveznosti pri kritju eventualnega deficita v obratili. Pač pa naj bi dobila država gotove procente v slučajih čistega dobička. Ta oddaja javnih obratov bi se vršila v obliki najema od strani privatnih denarnikov in bi bila večletna, da bi najemnik stroške ob prevzetju podjetja tekom dobička-nosnega), večletnega obratovanja lahko krh. Seveda bi se take pogoabč takoj anulirale, ako bi najemnik ne odgovarjal danim obveznostim. Kakšne so perspektive bodočnosti za ta načela laškega fašizma? Veliko preglavic pa dela italijanskemu narodnemu gospodarstvu še danes zunanja trgovina. Bilanca je bila skozi zadnjih deset let pasivna. Največjo pasivnost v tem pogledu je opaziti 1. 1920, ko je znašala pasivna bilanca 15.047.5 milijonov lir. Leta 1922 je padel ta minus na 6.435.9 milijonov lir. Od 1. 1921 namreč se je pojavil napredek v tem smislu, da je uvoiz padel, izvoz pa naraste!. S tem je bilo v nujni zvezi padanje pasivne bilance. Razvoj zunanje trgovine v prvih treh mescih 1923 je pokazal stopnjevanje napram 1. 1922 in sicer tako pri uvozu kakor pri izvozu. Zunanja trgovina Italije je bila v povoj- bic zapeljive ustnice in iz zaljubljenih besedic — nazori ... O nazori! Pred velikim ogledalom stoji dekle. Ugledalo ima zlat okvir, v okvirju pa se vidi siika: dekle z nazori. V nedeljo hodi z mamico k maši, na i plesih zbira podpise za pahljačo, v solidnem kostumu premeri promenado in polagoma se privadi na pogovore pri j Čaju ... : Kje so tiste brezskrbno zapravljene ] noči z mladim študentom in ona vera v ] brezupno sedanjost? Tedaj se je živelo kot veslač, ki spusti vesla v mirnem toku romantične reke. Življenje je radi I njega in ne on zanj, bodočnost njegova pa se zliva v brezmejno morje njegovega nikdar doseženega hrepenenja... In vesla se v ta krasni mladi čas ... Mrmolja se je vzdramil in zamahnil z roko. Vrgel je ogorek cigarete z malomarno gesto ob tla. Ni vredno, zamrmra, prigodba je vsakdanja. Kristina je šia isto pot kot je to običajno. Morda še malo dalje. Namesto nektarja iz cvetnih čašic se je privadila na šampanjec, čez ogradek, kjer so cvele njene lilije se je pognal najprvo drzen poročnik, za njim prileten kavalir, nazadnje brezposeln natakar -----Slednji je služil denar pri kar- tah in umazanih kupčijah ... Dekletu je bilo sprva težko. Izgovarjala se je na vojne čase in na to, da tudi druge tako žive ... Naposled — ostala je edina rešitev — je vzela bogatega tujca, katerega so mikali njeni zadnji čari... Ženska ima pač mesto razsodnosti instinkt, svoj razum istoveti s svojo lepoto in kadar ji zmanjka vsega — se iiaiilansto narods?© gospodarjih po nih letih namerjena predvsem v Francijo, Nemčijo, Švico, Veliko Britanijo in Združene države. Kar se tiče prometa, je res, da se je dolžina železniških prog oc) 1. 1913 do 1922 povišala za približno 3000 km. Ne borna pa pretiravali, ako trdimo, da je to za Italijo premalo, v razdobju devetih »let. Dolžina je 1. 1922 znašala 21.000 km in sicer: 16.500 km državnih in 4500 privatnih železnic. Deficit pri drž. železnici je znašal 1. 1920/21 1046 milijonov iir. Ta ogromni deficit 'gre predvsem na račun podxaženja premoga in pomnožitve osobja. Italijansko trgovsko brodovje je po vojni gotovo boljše nego pred vojno z ozirom na nakladnost ladij v tonah. Prvega julija 1922 je pokazala statistika sledeče stanje trgovskega brodovja v Italiji z ozirom na število ladij: Prevoznih ladij: 575; potniških ladij: 42; prevoznih in potniških ladij: 179. V finančnem gospodarstvu je deio»-va!a Mussolinijeva viada energično na to, da se domače gospodarstvo uredi ter da se posredstvom najstrožjega štedenja pri državnih izdatkih, poenostavi jen ja uprave ter povečanja dohodkov temeljem davčne reforme zmanjša deficit. Zanimiva je sledeča statistika: L. 1919/20 je znašal deficit 7886 milj. lir; 1. 1920/21 je poskočil na 17.409 milj. lir; 1. 1921/22 pa se je zmanjšal deficit na 15.780 milj. lir. Za 1922/23 pa lahko računamo deficit na približno 20.000 milijonov lir. Kar se pa tiče javnega dolga), je znašal pred vojno 15.700 milj. lir; Po končani svetovni vojni 65.000 milj. lir ter je inarastel od takrat za najmanj 50.0C0 milijonov lir. V celoti nam torej nudi statistika sledeča sliko o italijanskih dolgovih s 1. dec. 1922: 114.883,856.763 lir; Od tega znašajo notranji dolgovi 92.949,532.311 lir; zunanji pa 2J.934,324.452 lir. Tukaj naj dokaže fašizem svojo de-lotvornost ter uspehe izvedenih reform. Podlaga finačni konsolidaciji sosedne države pa ni politika sile in zaletavih metod, ampak politika miru in sporazuma. Odlegel m rabi i@d zoper s@iiš@l L.1821. je Bernard Courtois odkril ter osamil jod, kakor zanimivo razklada v svoji novi knjigi L. G. Toraude (Bernard Courtois et la decouverte de 1’iode). Vendar pa so že pred 3500 leti kitajski vrači nevede uporabljali to zdravilo zoper golžun, bodisi kot alko-hoiini izvleček iz morskih alg ah pa kot Prašek posušenih gob. Enako se je ravnalo na Francoskem v 13. stoletju. Zobčaste naloge (ulva in fucus), spremenjene v oglje, so služile kot lek zoper debelost, in vsi ti leki so gotovo vsebovali jod, ki je dajal glavno zdravilno moč. Jodoterapija, pravi C. Matignon,, se bo morala vrniti za dobavo te koristne snovi k morskim rastlinam in živalim. Nekatere tropične gobe vsebujejo do 14% svoje teže. Toraudeove zgodovinske študije so jako» poučne in zanimive ter povsem zaslužijo nagrado H. de Parville, ki jim jo je priznala pariška znanstvena Akademija. poroči... In mnogi je potem prepričan, da ima vzorno ženo... Oficijal Mrmolja se je skoro prestrašil teh misli. Tedaj je videl v ogledalu svoj obraz: bil je bled in truden ... Videl je, da je za njim nekaj daljnega in poteptanega ... Mrtvo so ga gleoali verzi, nametani nad papir... Ali so bili še njegovi — kot nekdaj? Kri njegove krvi, otroci njegovih sanjr Čutil je, da ne ... On pa strmi za mizo in gleda kot pijanec, ki ga je v javnem parku z ostudno psovko vzdramil policaj, ležečega na klopi... Osramočen si popravlja povaljano obleko, si mane oči in premišlja o slabem spanju in o policaju... Težko mu je zlaganega življenja in navdušenih besed drugim v zabavo. K materi bi se zatekel kot od soseda kaznovan otročaj, ki je klatil jabolka. Vse bi ji razodel in potožil, ona bi ga sočutno pogledala in pogladila po laseh: »Sinko, nič ti ne bo hudega...« »Pri sosedu sem klatil ... jabolka.« Mati je dobra in stara in misli, da mi je do sladkega ovočja. On pa je hodil po pelin. Mrmolja je truden, hoče se mu sanj... Jutri vstane, se skrbno počeše, s solidnimi koraki pojde na delo ker je ugleden mož in uradnik desetega činov -nega razreda. Pri četrtinki bo pripovedoval prijateljem, da je imel sinoči hude, blodne sanje... Claude Farrere: Mučene roke. »Ljubica!« Kmalu je usahnil smehljaj na njegovih ustnih. Toliko dni pozabljene, toda v dno njegovega spomina vtisnjene Choysione litanije so šumno pele v njem: »Tvoje roke so kakor dva lilijina cveta, s katerih se sklanjajo prsti kot listi cvetlični.« Uboge, uboge, uboge roke, — obrabljene, raskave, izjedene od vsakdanjega dela, od krtače in milnice, od mastnega pomivanja in vroče vode, od žuga, ki razjeda, od loncev in peči, ki žgo in črnijo. Ubogi prsti, izobličeni, uboga dlan in bela polt, ki je bila kakor iz alabastra. Mučene roke ...« Ponavljal je, med tem, ko je nad njegovim pokojem vstajala mrzla tesnoba kakor oster veter. »Tvoje roke so kakor čist in blesteč odsev tvoje čiste in blesteče duše ... Duše... duše ... ? Kaj ni ostala ona Ista. Saj za njo ni bilo niti pomivalke, niti peči, niti trdega dela. Samo roke so bile raskave in hrapave, duša je ostala nedotaknjena. Pogledal je globlje s svojimi neusmiljenimi čeprav prestrašenimi očmi. Pcicasi so priplavali stavki, katere je nekdaj izgovarjala, na površje spomina: mali, kratki stavki, brezpomembni;, spravljeni varno ie od ljubimcev; bežne besede, ki so bile bolj rahel odblesk misli, besede od nekdaj in besede od' danes... Nekdaj: »Hotela hi biti drobna beračica, katero sva danes srečala; napol je le oblečena, in lačna je ves dan; toda prosta je v gozdu in na polju in kadar se ji hoče jokati, je nihče ne sili v smeh...« »Biti bogat! Kaj naj to pomeni? Služabniki, lepe obleke, velika hiša? Nikdar nisem bila srečna, razen takrat, ko sem v preprosti obleki sedela sama s teboj na mahoviti klopi...« »Najlepše je, kadar se poljubiva nad ribnikom, da se naš poljub zrcali v gladini in se tako poljubiva dvakrat mesto enkrat...« In na večer petih dvobojev, ga je pozdravila smehljaje in junaško: »Dotier večer! Lepo, da me niste pustili same večerjati!...« Samo te besede, ko je v rokah še krčevito držala steklenico opija, pripravljeno ... A danes. »Ko boš zaslužil tristopetdeset frankov, bova popolnoma srečnal« »Misliš, da se je meso podražilo še za tri sous-e?« »Popoldne sem bila pri gospej Dui-raud. Prav dobra žena je to. Ona ve za mnogo silno zanimivih družinskih zgodb.« »Dom, pospravljanje;, obiski sosed, kako hočeš, naj bi še prišla do časa, da ti odprla knjigo?« Vendar pa je ostala duša še ista. Da, gotovo. Nekoč, da bi mu sledila, bi bila pila opij, danes, da bi ga rešila, bi se vrgla v Sadno. O tem je pripričan, prepričan. Torej nima zunanja izprememba prav nobenega pomena.. Kaj za to, če je nova obleka iz volne in ne iz svile. Kaj za to, če je steklenica iz navadnega stekla in ne iz kristala, če je pa tekočina v njej ista? Joj, pod raskavo kožo, pod hrapava poltjo imajo njene roke še vedno lesk bleščeče slonove kosti In vendar je njihova lepota izpuhtela ... Pomišljal je in mrzla zona ga je obhajala. »Združila sva se, neglede na predsodke in na moralo; s svojo ljubeznijo sva zbudila spotiko v celem mestu in izkopala dvema, čjoivekoma grob. AH Imava pravico, da to ljubezen, ki siiči krvavim porepnim svečanostim Romea in Julije, izpremeniva v zakonsko in vsakdanjo nežnost gospoda in gospe Denis? Ali imam pravico, da to žensko, katero sem si priboril, in ki bi bila vredna junakinja eposa, ponižam v gospodinjo? Ini jaz sam? In midva oba, ki sva v objemu na otoku sredi turškega ribnika bila dovolj močna in. nadčloveška, da sva upravičila svoj družabni upor, ko se je zab.iščaio pet mečev iz svojih nožnic, ali imava pravico, da postaneva malomeščanska zakonska dvojica, malomeščanska v polnem pomenu besede?« »Zdi se mii, da nimava te pravice!...« XXI. Stoje, oči v oči in resno sta premišljevala. Milnata voda. na sivih deskah je izpariva la in puščala zai seboj dolge okrog, as te sledi, podobne plesnobi. Najprej je ugovarjala: »Toda saj sva srečna!« Odvrnil je odločmoi. »Ubijala sva, upirala sva se! Ce sva to storila le, da bi bila srečna, srečna kakor sei pevprečniki in meščani, srečna kakor so srečni Martinovi ali Duraudo-vij, ki nikdar ne zamude svoje nedeljske maše, potem sva prava sebična in kruta nestvora.« Rekel je tudi nekoliko pozneje: »Kadar kdo stopi izven prava, mora biti sam večji kakor pravo. Da je Par-rhasios lahko naslikal svojega Prometeja, je moral zato mučiti svobodnega človeka; toda Prometej je bila mojstrovina in zato potomci niso več izpraševali. Ce ne bi slika Parrhasiosa vzbudila občudovanje cele Grške, bi bf! Par-rhasšos ubijalec.« Molčala je in zrla v tla. »Le poglej,« je sklenil, »imeli smo pravico storiti to, kar smo storili, toda pod pogojem, da zgradiva na razvalinah preteklosti sijajno in odlično srečo, tako bleščečo, da bi izbrisala vse ostalo in izpremenila naš prestopek v čednost. Bilo je treba, da bi midva tudi ostala imenitnika in junaka. Toda življenje naju polagoma ponižuje na niveau katerihkoli ljudi, na niveua ljudi, ki so ustvarjenj za zakone.« Dvignila je svoj pogled k njemu. »No in?« je rekla. »No in,« je rekel, »mislim, da ni pomoči. Počasi naju bo to življenje, ki ga živimo popolnoma preobličilo. Midva nisva ustvarjena, da bi si služila svoj vsakdanji kruli. Prestopila sva mejo, ki loči dvoje razredov ljudi: nižji, ki skrbi za vsakdanje življenje, in drugi, ki samo modruje. .Prestopanje iz enega v drugega, samovoljno prestopanje, kakor sva ga zagrešila midva, je zločin. In ni je pomoči, treba bi bilo izpremeniti razred, izpremeniti življenje, midva pa ne moreva. Najprej je treba živeti!« Ona je premišljevala in mršila obevi. Ponovila je: »Treba je živeti...« Nato je molčala dolgo, dolgo. Zdelo se je, kakor da zbira razkropljene misli, in morda tudi pogum. On je ‘gledal na pod, kjer se je milnica sušila. »Poslušaj...!« je rekla naenkrat. Začela je govoriti z globokim in čistim glasom. Ob prvih besedah, se je on stresel in se zdrznil. Toda ona ga je zadržala z nežno kretnjo in pomirjen je tiho poslušal do konca. Ko je končala je on zamrmral: »Fiat voluntas tuai« Nato je pokleknil pred njo in poljubil rob njenega krila. XXII. Drugo jutro se Pierre Villiers ni vrnil v tovarno. Pismeno je obvestil firmo Charruyer & Cie., da ga bodo morali v bodoče pogrešati. Nato se je podal v Lyon. Tam je prodal na borzi svojo rento. Se isti večer se je vrnil z osemintridesetimi bankovci po tisoč frankov v svoji Ustnici, ki so tvorili celo njuno premoženje. Doma je že našel vse pospravljeno in kovčke pripravljene. Na vratih je že visel list: »Oddajo se štiri sobe v četrtem nadstropju v najem.« Dninar je odnesel prtljago. Onadva sta odšla peš: kolodvor ni bil daleč. Nista se poslovila od nikogar. Na koncu ulice se je ona okrenila, da bi še enkrat videla dvoje malih oken v sivem pročelju, in morda se ji je hotelo jokati, pa vendar ni jokala. Na postaji sta vzela ekspresni vlak, ki odpelje ob 9. uri in 14 min., dvoje voznih listkov prvega razreda do Pariza. XXIII. Ostala sta štirinajst dni v Parizu. Vse svoje popoldneve je prebila pri šiviljah, kjer je izbirala in pomerjala bleščeče obleke. Brezskrbno sta s polnimi rokami razmetavala denar. In vsak dan je ona porabila več ur samo za natančno in razkošno toaleto. Njene roke, katere je negovala, umivala in masirala, so kmalu postale zopet čiste in fine, kakor roke kipa. Peti večer sta zopet odšla. To pot sta šla na Vzhodni kolodvor, da sedeta na osebni vlak, ki ju je pred dvema leti pripeljal iz Carigrada v Francijo, iz dežele Sanj v resničnost. In vrnila sta se v deželo Sanj. XXIV. Vsa radostna sta dospela nekega avgustovega jutra. Lahna svetla megla je pokrivala Bospor, in solnce je na vzvalovani morski gladini, zarisovalo plamtečo cipreso zlatih odsevov. Okrogle mošeje, minareti podobni izrezljanim svečam in marmornate palače med lesenimi kočami, so ju spoznali in ju pozdravili. Njuna stara ljubezen, čista in večna je vzcvetela ob vsakem koraku. XXV. Stanovala sta v Summer Palace v najbolj razkošnih prostorih. Imela sta svojo kočijo in svoje konje, najlepše, ki sta jih mogla dobiti; tudi svojo cai-quo s tremi dvojicami veslačev. Bilo je ravno v sredi polne sezone, Po vodi so drseli olepotičeni čolni, osenčeni s pisanimi solnčniki in strehami. Na obrežju si videl livrirana vozila in cele vrste jahajočih amaconk. Na livadah pri Buyukdere so brez odmora begali igralci pola. Ljubimca sta predrzno in samozavestno zavzela mesto sredi tega svet-skega vrvenja, in vzbudila silno začudenje. V tujski knjigi sta ponosno zapisala v isto vrsto svoji imeni; na katerih je še ležala nekdanja proslulost: »Pierre Villiers in gospa de Romans«, in od prvega večera počenši so ju videli čisto v belem pri jedi v veliki dvorani pri mizi okrašeni s cvetlicami; sedela sta drug ob drugem in tako blizu, da so se njuni rameni dotikali... Videli so ju zjutraj, videli so ju po-: dnevi, ob vsaki uri, ob kosilu, na sprehodu, peš, v vozu, v caiqui, vedno napol v objemu, s sklenjenimi rokami, da se je ves svet čudil njihovi zmagoslavni sreči in nadčloveški radosti. »Sreča v zločinu«! je v začetku marsikdo zamrmral. Toda kmalu so odkritosrčni ljudje začeli ugovarjati: »Pojdite, pojdite! Saj bi mi storili isto, če bi le imeli pogum. Sicer pa, le poglejte ju: niti za en gram ni kesa v njuni radosti.« XXVI. Dvakrat sta šla kakor na romanje na pokopališče v Ferry-Kenyu in raztrosila sta na obadva groba gospoda d’ Epernona in princa Czernuwiza toliko vijolic, da je bila zemlja čisto pokrita z njimi. In vsi so vedeli, da se tako poklanjata manom onih dveh, ki sta s svojo krvjo tudi prispevala k njuni združitvi... XXVII. Poromala sta tudi drugam. Šla sta v angleški park pod strmo navpično obrežje, katero krasijo ciprese in senčnate bukve. Bil je večer. Sivkast mrak je vstajal na azijskih gričih, in tri zvezde so se slabo svetlikale nad Bosporom. Držeč se za roke sta stopala po že zatemnelih drevoredih in z najvišje terase sta opazovala nepremično reko; na tistem prostoru je bila rojena njuna ljubezen. Šla sta še v gaj velikega vezirja. Ne vem, koliko ur sta prebila na malem otoku sredi ribnika. Kakor nekdaj, sta sedla na mahovito klop. Ona je legla k njegovim nogam in lahno naslonila na njegova kolena svojo zlato glavo, katere razpuščeni lasje so v velikih valovih valovali prav do tal... Morda so ju nepoklicane! tako presenetili, toda sedaj se ni nihče drznil niti nasmehniti. XXVIII. Mesec avgust je potekel kot bi bil iz medu. Kmalu je padla na Bospor jesen, katero so oznanjevale hladne in rosne noči. Da bi izrabili zadnje gorke ure, so se ljudje kar gnetli k zabavam. Bile so svečanosti na suhem in na morju; regate, gymkhane, lovi, veselice na prostem, razsvetljene vile ... Tudi onadva, upornika, sta imela svoje svečanosti. Vedno sama, se nista brigala za ves svet, ga takorekoč prezirala, in sta se opajala drug ob drugem v nekaki apoteozi svoje ljubezni. Za kosilo z njim ob mizi okrašeni kakor oltar, si je ona nadela kraljevska oblačila. Za svoje sprehode na vodi sta imela pon čoln igralcev na gosli, ki je sledil njuni caiqui in po noči je bil ves Bospor razsvetljen z bakljami. Pred njuno spalnico je bila vsak dan sveža preproga iz vrtnic. XXIX. Prišel je september. V njem je pa-dišahov rojstni dan. Bospor, Stambul in toera, Evropa in Azija sta se vezala s tisočerimi umetnimi vezmi. Do šeste iuršKe ure, je nebo kar žarelo od raket in solne. Ko pa je padel zadnji snop svetlobe, je vstala luna rdeča kakor kri, kar naznanja bližnjo zimo. Drugo jutro je gospo de Romans, ki je slonela ob svojem oknu, nalahno streslo; mrzel veter je vel od Urnega morja. btopila je proč. V malem salonu jo je čakal Pierre Villiers stoje in nepremično. Poklical jo je k sebi z nežno kretnjo. In ko jo je držal v svojih rokah, je odprl pred njenimi očmi listnico za bankovce. Listnica je bila prazna. Osemintrideset modrih papirjev je skopnelo drug za drugim ... Spogledala sta se. On je molčal. Ona se je še nasmehnila. XXX. Zvečer sta kakor vedno poklicala svojo caiquo. Veter se je polegel; noč je obetata biti še gorka. Nenadoma je Pierru Villiersu šinilo v glavo in je ukazal caidjijem, da naj stopijo na kopno. In sam je prijel za par vesel, medtem, ko je njegova najdražja ležala v kajuti zadaj. Na obrežju sta jima dva služabnika svetila z bakljami. Oodci z uglašenimi goslimi so čakali; gospa de Romans jih je odslovila vse: »Nocoj, tiho!« Pierre Villiers je napel vse svoje moči in se uprl ob vesla. Caiqua se je počasi usmerila v noč. Nič nista govorila, prav nič več, kakor nekdaj pred sedemsto nočmi ko so se v podobnem čolnu njune ustne prvič spoznale. Bilo je zamolklo črno. Bospor je bil kakor zagrinjalo katafalka, na katerem se je svetlikalo mnogo srebrnih solza, — odsevov zvezd. Sredi ožine je Pierre Villiers nehal veslati. Caiqua je lahno drsela, kajti severni tok jo je leno gibal med daljnima bregovoma. Evropske in azijske naselbine, Buyukdere, Therapia, Yeni-Keny, Kanlidja, Beicos so se medlo svetlikale na obzorju. In na zapuščenem vodovju sta bila kakor na drugem svetu, ločena od osvetljenega sveta ljudi Po silni daljavi. Tedaj pa je Pierre vstal, ne da bi se čoln zazibal, in z drobnimi koraki oddrsel proti ozadju caique. Z največjo opreznostjo je dospel do kabine s preprogami in legel tja takoj poleg svoje ljubice. Tiho sta se objela. Caiqua se je zazibala in se nagnila... XXXI. Saj ne traja dolgo objem ljubimcev. Slaboten krik je vzplahutal preko vode, krik veselja, zadnji krili vesele ženske. S sklenjenima rokama sta se močno naslonila na rob caique. Caiqua se je nagnila, se je prevrnila ... In vse je bilo končano. Srečno in veselo mm let© žele svojim cenjenim odjemalcem odnosno gostom sledeče liubljanske tvrdke in podjetja: Franc Cerar, d. z o. z. tovarna slamnikov in klobukov, Domžale. Moderna konfekcija in modno krojaštvo, Jos. Rojina, Ljubljana. Tvrdka ü v Mestni trg št. S, Ljubljanske kartonažne tovarne J. Bonač, sin Ljubljana. Hi Ui$?a%3 l8®S®la „SLON ¥ UnfeJJani želi vsem svojim velecenjenim gostom, pri žiteljem in znancem obilo sreče v novem letu 1924. Danijel Zupanc juvelir. Wolfova ulica št. 6. IM ü ISÄIik IL 'L J UH L JAMA. ;; I» Slas,, špec. trg. najfinejših damskih in moških čevljev, prid Tratio. A. ©Füllt, car. posredniški bureau, MMiMlwurglka sil. 41® Besednik in drug izdelovalnica protez. Ljubljana Prešernova ulica št. 5. Kavarna Jadran, Iwftn©fe Alojzij, Marlb&r. F. K. Kaiser puškar. Ljubljana Šelenburgova ulica 6. j! - Habjan - tvornica I ■ S gostilna. sadnih sokov itd. | 1 Sp. Šiška Metelkova ulica. Celovška cesta št. 89. in bar EMONA