IN MEMORIAM Dragi Jo`e, Prvi~ sva se sre~ala pred {tiridesetimi leti na Institutu »Jo`ef Stefan«, kjer sem leta 1979 za~el pripravljati diplomsko delo. Vi ste bili takrat zaposleni na In{titutu za elektroniko in vakuumsko tehniko, vendar ste pogosto prihajali na na{ in{titut na obisk k biv{im sodelavcem na Odseku za elektronsko mikro- skopijo, kjer ste na za~etku sedemdesetih let opravili eksperimentalno delo v okviru doktorske disertacije. @e ob prvem sre~anju sem opazil, da ste izjemno prijazen in dostopen ~lovek. Vedno ste enako prijazno pozdravili tako sna`ilko kot akademika. Bili ste tudi izjemno pozoren ~lovek. Nikoli, ampak res nikoli niste pozabili ~estitati svojim sodelavcem in prijateljem za njihove dose`ke ali vo{~iti za rojstne dneve in druge osebne praznike. Kasneje, ko ste se po vrnitvi iz Indije, kjer ste bili predavatelj na univerzi v Tirupatiju, zaposlili na Insti- tutu »Jo`ef Stefan«, sva za~ela sodelovati na strokov- nem podro~ju pri razvoju superprevodnih tankih plasti. [e bolj sva se spoprijateljila, ko sva skupaj dolga leta urejala in oblikovala Vakuumista. Ker ste bili lektor za slovenski knji`ni jezik, ste vseh trideset let izhajanja lektorirali prispevke. Bili ste tudi avtor {tevilnih strokovnih ~lankov. [e tako suhoparen strokovni tekst ste napisali v lepem in so~nem jeziku, da ga je bilo u`itek brati. Kot izvrsten poznavalec in ljubitelj slovenskega jezika ste si zelo prizadevali, da bi nas, mlaj{e sodelavce, nau~ili uporabe slovenskega jezika pri pisanju strokovnih besedil. Va{e prepri~anje je bilo, da mora slovenska tehni{ka inteligenca pisati tudi v sloven{~ini in tako skrbeti za tehni{ko izrazo- slovje. V pomo~ ste nam sestavili dva slovarja teh- ni{kih besed, ki se uporabljajo na podro~ju vakuumske tehnike, fizike plazme in povr{in ter analitskih tehnik. Lektorirali ste na stotine diplomskih, magistrskih in doktorskih del ter strokovnih knjig. Vrsto let ste bili tudi lektor strokovnega ~asopisa Materiali in tehno- logije, tekstov likovnih kritikov zgibank za razstave v galeriji In{tituta »Jo`ef Stefan«, in{titutskih Novic in letnih poro~il. Tako, kot ste bili prijazni in dostopni kot ~lovek, dragi Jo`e, ste bili vedno pripravljeni pomagati tudi pri lekturi tekstov premnogim sodelavcem Instituta »Jo`ef Stefan«. Vsi smo neizmerno u`ivali v delu z vami, velik privilegij pa je imela tudi direktorjeva pisarna, ki si je ob leto{nji 70. obletnici in{tituta zamislila knjigo. Resda je {lo za knjigo fotografij, a kljub temu je bilo v njej zbranih veliko tekstov, ki so bili zaradi vseobse`nosti dejavnosti in{tituta za marsi- koga neobvladljivi. A vi, spo{tovani Jo`e, ste povsem brez te`av in dobesedno ~ez no~ {e pred meseci pre- gledali vse po vsebini tako razli~ne tekste. Direktor in{tituta se je tudi za leto, ki prihaja, odlo~il, da s posnetimi fotografijami in{tituta izda koledar za prihajajo~e leto, v katerem si je seveda `elel z mislijo na spodbudno prihodnost nagovoriti vse privr`ence in{tituta. In, kot vem, je bil prav ta nagovor direktorja va{ zadnji pregledani tekst. Krasili sta Vas {e dve zna~ajski lastnosti: zaneslji- vost in pedantnost. Karkoli ste obljubili, ste v dogo- vorjenem roku naredili, pa tudi, ~e je bila za Vami neprespana no~. Na Va{e prispevke ni bilo treba nikoli ~akati. Zaradi svoje pedantnosti ste bili zelo za`elen organizator doma~ih in mednarodnih konferenc ter drugih strokovnih sre~anj. Tam, kjer je organizacijo prevzel Jo`e, smo vedeli, da bo vse potekalo brez- hibno. Tako je bilo, ko ste bili zadol`eni za protokol ob obisku {vedskega kralja na Institutu »Jo`ef Stefan«, kakor tudi pri organizaciji vsakoletnih sre~anj Stra- te{kega foruma Bled ali pa pri organizaciji kampanje prof. Vodopivca za ~lana Dr`avnega sveta. Bili ste dolga leta ena od klju~nih oseb v Dru{tvu za vakuumsko tehniko Slovenije. Uveljavili ste se tudi IN MEMORIAM VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 5 v mednarodnem prostoru, saj ste bili kot predsednik Zveze dru{tev za vakuumsko tehniko Jugoslavije {est let ~lan izvr{ilnega odbora Mednarodne zveze za vakuumsko znanost, tehnologijo in aplikacije. Vsa na{teta dela ste opravljali poleg svojega stro- kovnega dela, bolj ali manj volontersko. Kot vrhunski strokovnjak za podro~je vakuumske tehnike ste bili vodja razvoja {tevilnih vakuumskih naprav, ki se je v ve~ini primerov kon~al s proizvodnjo kon~nih izdel- kov. To so bile razli~ne vakuumske ~rpalke, vakuum- ski merilniki in razli~ni vakuumski sistemi za potrebe industrije in raziskovalnih laboratorijev. S {e posebej velikim veseljem ste sodelovali pri razvoju in orga- nizaciji proizvodnje medicinskih naprav (vakuumski aspiratorji, inhalatorji, naprave za odvzemanje mate- rinega mleka). Bili ste organizator centrov po Slove- niji, kjer so si matere prezgodaj rojenih otrok lahko izposojale aparate za odvzemanje materinega mleka. Pravzaprav je presenetljivo, da ste v sebi zdru`evali dve na videz tako zelo razli~ni podro~ji: ljubezen do tehnike ter do slovenskega jezika in leposlovja. Slednje niti ni presenetljivo, saj ste bili po materini strani bli`nji sorodnik enega najve~jih slovenskih jezikoslovcev 19. stoletja, prof. Stanislava [krabca. Po o~etu, ki je delal na `eleznici, pa ste o~itno podedovali ljubezen do tehnike. Sprostitev ste vedno iskali v naravi. Bili ste velik ljubitelj planin, ki ste jih prehodili po dolgem in po~ez, najpogosteje po brezpotjih. Ob svoji sedem- desetletnici ste se povzpeli celo na Mont Blanc. Zaradi izjemne ~love{ke topline in vsega dobrega, kar ste naredili v `ivljenju, smo Vas ob~udovali in Vas imeli radi. In zato Vas bomo tudi pogre{ali. Peter Panjan PLANINEC, VAKUUMIST, PRIJATELJ JO@E GASPERI^ Dr. Jo`e Gasperi~ (1932–2019) se je rodil tik pred dnevom `ena leta 1932 v Ljubljani kot sin `elezni~arja s Ko~evskega in sorodnik fran~i{kanskega slavista s Kostanjevice nad Gorico Stanislava [krabca, doma- ~ina s Hova~e pri Ribnici. ^eprav priimek Gasperi~ sugerira na raziskovanje plinov, ga v resnici ni mogo~e sloveniti iz »gas« v »plin«, saj izvira iz poimenovanja otrok Ga{parja in je predvsem doma v hrva{ki vasi Ga{parci ob mejni reki Kolpi. Na Fakulteti za elektrotehniko je Jo`e Gasperi~ diplomiral leta 1958. Z raziskavami vakuumskih tankih plasti se je intenzivno ukvarjal `e na In{titutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IEVT), saj je pro- blematiko kermetnih napr{enih plasti visoke ohmske upornosti obdelal v svojem magistrskem in nato {e v doktorskem delu. Kermeti so kompozitni materiali, sestavljeni iz keramik in metalov v mikroskopsko heterogeni kombinaciji, uporabni za jedrsko in letal- sko industrijo. Gasperi~eva temeljna spoznanja so pomembno prispevala k razumevanju mehanizma rasti tankih napr{enih plasti ob njegovem magistrskem delu leta 1964 na Fakulteti za elektrotehniko in doktoratu leta 1972 na Odseku za elektronsko mikroskopijo Instituta »Jo`ef Stefan«. Doktorsko disertacijo z na- slovom »[tudij upornosti tankih kermetnih plasti« je pripravil pri prof. Veliborju Marinkovi}u, medtem ko se je `e izkazal kot samostojni raziskovalec IEVT. Gasperi~ev prvi {ef prof. dr. Du{an Lasi~ (1908–1980) je bil velik ljubitelj gora; enako pa je veljalo tudi za dr. Jo`eta Gasperi~a, nenazadnje je leta 2002 osvojil Mont Blanc. Slovenski odsek za vakuumsko tehniko Elektroteh- ni{ke dru`be (EDS) pod nadzorom prof. dr. Du{ana Lasi~a je med jesenskim dnevi od 20. do 22. oktobra 1960 organiziral prvo jugoslovansko sre~anje o va- kuumski tehniki z ve~ kot sto udele`enci, ki so pre- brali osemindvajset strokovnih poro~il za ustanovitev Jugoslovanskega centra za vakuumsko tehniko (JCVT) s sede`em v Ljubljani, preoblikovano v Jugoslovanski odbor za vakuumsko tehniko (JUVAK) 26. januarja 1963. Pozneje, 29. oktobra 1979, pa se je preimeno- vano v Zvezo vakuumskih dru{tev Jugoslavije pod predsedstvom Jo`eta Gasperi~a {e vedno s svojim starim priljubljenim imenom JUVAK. To je bil odli~en za~etek prihodnjih uspehov. 16. oktobra 1972 je slovenski odsek za vakuumsko teh- niko Elektrotehni{ke dru`be (EDS) postal neodvisno dru{tvo znotraj EDS. Dne 22. 1. 1977 je dobil da- na{nje ime Dru{tvo za vakuumsko tehniko Slovenije (DVTS), ki je bilo uradno registrirano naslednje leto 29. septembra 1978. Med letoma 1980–1985 je dr. Jo`e Gasperi~ vodil Oddelek za vakuumsko tehniko IEVT. Poldrugo desetletje po doktoratu pa je zamenjal delo na In{titutu za elektroniko in vakuumsko tehniko za daljno Indijo, saj se je one dni pred osamosvojitvijo zdelo, da tujina ponuja ve~ji kos kruha. Predaval je na Univerzi Sri Venkateswara (SVU), dr`avni univerzi v mestu Tirupati v indijski zvezni IN MEMORIAM 6 VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 dr`avi Andhra Pradesh. Ustanovil jo je leta 1954 glav- ni minister Tanguturi Prakasam Pantulu. Prvi vice- kancler je bil S. Govindarajulu Naidu. Oddelek za fiziko trdne snovi (condensed matter physics)s o ustanovili leta 1959, domala tri desetletja pred Gasperi~evimi predavanji v njegovem laboratoriju za tanke plasti. Tamkaj{nja Univerza je poimenovana po gospodu Venkateswara, katerega sveti{~e se nahaja v mestu. Dr. Gasperi~ je kmalu za~el raziskovati tudi na Indijskem in{titutu za znanost (IISc) kot javni univerzi za raziskave in visoko {olstvo znanosti in in`enirstva v 250 km zahodnej{em precej ve~jem desetmilijonskem mestu Bangalore (Bengaluru) v indijski zvezni dr`avi Karnataka. In{titut je bil ustanovljen leta 1909 in je lokalno znan kot »Tata in{titut«. Univerzitetni status mu je bil dodeljen tri desetletja pred Gaspari~evim pri- hodom leta 1958, med najbolj{imi {tudenti IISc pa je bil odkritelj Ramanovega sipanja Nobelovec Sir Chandrashekhara Venkata Raman (1888–1970). Po vrnitvi z dvoletnega bivanja v Indiji v letih 1986–1987 se je profesor dr. Jo`e Gasperi~ leta 1987/88 zaposlil v Odseku za fiziko trdne snovi IJS pod vodstvom prof. dr. Roberta Blinca. Prof. Blinc je tako znal uporabiti ve{~ine svojega nekaj mesecev starej{ega so{olca s klasi~ne gimnazije v Ljubljani dr. Jo`eta Gasperi~a, ki je kmalu postal vodilni slovenski strokovnjak za vakuumsko tehnologijo. Tako je napre- dek sodobnih vakuumskih tehnik v Odseku za fiziko trdne snovi pridobil na veljavi in dr. Gasperi~ se je kot sodelavec Blin~evih laboratorijev izredno uveljavil kot organizator dejavnosti DVTS. Dne 29. septembra 1981 je Dru{tvo za vakuumsko tehniko Slovenije (DVTS) za~elo izdajati svojo revijo Vakuumist, ki je postopoma postala vodilna strokovna revija pod uredni{tvom mag. Andreja Preglja, dr. Petra Panjana in prof. dr. Miha ^ekade, predvsem pa pod budnimi lektorskimi o~mi dr. Jo`eta Gasperi~a, ki je Andreja {e posebno cenil. Kot je v reviji Vakuumist leta 1999 in na sestanku uredni{tva leta 2016 dejal ~lan uredni{tva dr. Jo`e Gasperi~, je revija tisto osnov- no lepilo, ki ohranja dru{tvo `ivo in nad vodo. Jo`e Gasperi~ je bil nedvomno vodilna gonilna sila DVTS in Vakuumista zadnjih desetletij. Gotovo je mogo~e upati, da bomo njegov trud znali nadgraditi. Stanislav Ju`ni~ IN MEMORIAM VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 7 Akademski predniki Jo`eta Gasperi~a