h O L U GSRfcl „ J A K.4JIŽ.N1C/ PRIIviukSKI DNEVNIK Poštnin« plačana * gotovini .. Abb. post«]« i gruppo Cena 4l)U lir Leto XXXVII. Št. 264 (11.086) TRST, sobota, 7. novembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VLADNE STRANKE NAPOSLED PREDLOŽILE SVOJE POPRAVKE K FINANČNEMU ZAKONU Za 2000 milijard več davčnih dajatev V zameno naj bi bili predvideni samoprispevki za zdravstvo nekoliko manjši - Odložitev glasovanja o zgornji meji deficita na konec razprave o posameznih členih V KD PRIPRAVE NA SKUPŠČINO Objavljen Berlinguerjev odgovor Piccoliju * Avanti polemizira s komunisti kracije o začetku dvostranskih pogajanj o reformi institucij. Komunisti jemljejo na znanje, da KD ne predlaga spremembo volilnega zakona ter poudarjajo, da je prišlo do nezaupanja v instituciji, še zlasti zato, ker vlade in večine uveljavljajo prakso, ki je v nasprotju z ustavno ločitvijo med vlogo strank in vlogo državnih organov. Komunisti zato poudarjajo nujnost, da se govori predvsem o moralnem vprašanju, vsekakor pa so pripravljeni na sestanek s krščansko demokracijo, vendar pa menijo, da bi morala razprava o teh vprašanjih poteči v parlamentu. Piccoli bo v kratkem odgovoril Berlinguerju, odgovor pa bo moralo predhodno odobriti vodstvo KD. Tretji dogodek zadeva polemike med socialisti in komunisti. Sprožilo jih je glasilo PSI Avanti. ki danes piše, da vodstvo KPI v predkongresnih navodilin perifernim organom po eni strani govori o nujnosti tesnejše povezave s socialisti, po drugi strani pa vabi svoje člane naj se z vso silo zavzamejo za moralno vprašanje, ki zadeva celotno KD in tudi »Crasijeve socialiste*. Avanti prehaja v ostro polemiko, v odgovor pa je KPI enostavno objavila informacijo, da takega stališča ni nikoli izdala in pozvala socialiste, naj se, preden napadajo, vsaj pozanimajo, za kaj gre. RIM — Priprave na zasedanje KD, ki bo konec meseca, odgovor vodstva KPI na pismo de-mokristjanskega tajnika Piccolija v zvezi z reformo institucij in ostra polemika socialističnega giasila Avanti do Komunistične partije so osrednji dogodki včerajšnje italijanske politične kronike. V KD so vode precej razburkane, saj se voditelji posameznih struj pripravljajo na skupščino, ki je napovedana za 25. november, kar seveda zaostruje notranje odnose v stranki. Tako je bil včeraj »vrh* stranke zbran na skoraj tajnem sestanku. ki se ga nista udeležila ne Forlani ne Donat Cattin. Še zlasti je bila opazna odsotnost For-lanija, ki je predsednik vsedržavnega sveta KD in ki je na izrecno vprašanje časnikarjem odgovoril, da «ni bil obveščen*. Dogodek je vzbudil veliko zanimanje tako da je moral v popoldanskih urah Forlani svojo izjavo nekoliko omiliti, češ da je šlo za eno številnih srečanj strankinega tajništva s sodelovanjem nekaterih drugih voditeljev KD. Vsekakor dogodek odraža dokajšnjo napetost znotraj KD pri pripravah na bližnje vsedržavno zasedanje. Včeraj je bilo celo objavljeno besedilo odgovora komunistične partije na predlog krščanske demo- IZVIDNICA POLITIČNE POLICIJE PRESTREGLA SUMLJIV RENAULT 5 V OBOROŽENEM SPOPADU l NEOFAŠISTI AGENTI BAJE RANILI GIORGIA V ALEJA Domnevni morilec kapetana Digosa Straulla in njegova pajdaša so zbežali Široka zasledovalna akcija policije - NAR zanika odgovornost za spopad RIM — Privitje davčnega vijaka za okrog 2.000 milijard lir v zameno za nekaj manjše samoprispevke pri zdravstveni službi in nekoliko manjše klestenje po dotacijah krajevnim upravam (oziroma po storitvah, ki jih te nudijo državljanom): ta je v bistra predlog, ki ga vsebujejo amandmaji k finančnemu zakonu za leto 1982, za katere so se naposled dogovorile stranke vladne večine. Tako da bi se «tieket» na zdravniške preglede v ambulanti znižal od predvidenih 2.000 na 1 500 lir na domu pa od 4.000 na 3.000 lir, sorazmerno pa tudi samoprispevki, ki naj bi jih u-vedle dežele za oskrbo v bolnišnicah. Vladne stranke predlagajo tudi .o-hranitev (vsaj delno) dosedanjih norm pri zdravljenju v toplicah in pri zobnih in drugih protezah. Občinam naj bi dodelili 1.600 milijard Ur več, gorskim skupnostim 120 milijard, zdravstvu 300 milijard, RIM — Izvidnica rimske politične policije je prestregla neofašistične Ubijalce kapetana Digosa Straulla in njegovega šoferja nedaleč od kraja zahrbtnega zločina. V oboroženem .spopadu naj bi policisti namreč ranili — ni znano, če lažje ali težje — enega izmed najnevarnejših in najbolj zasledovanih črnosrajčnikov Giorgia Valeja, ki je skupno s Fran-tesco Mambro in Gilbertom Caval-linijem, snovalec in izvrševalec najbolj krutih in ogabnih umorov v prestolnici v zadnjih letih. Agenti Digosa so v rimski okolici okoli 5. ure zjutraj opazili nadvse sumljiv renault 5, ki je stal ob ploč niku. Ko so se mu pribUžali. so iz avtomobila počili prvi streli. Poli cisti so z mitraljezom obsuli avtomo bil s streli in preluknjali pločevino ter dve pnevmatiki. Domnevni tero- risti so zato nemudoma zapustili renault in kar peš, preko polja, zbežali. Eden izmed policijskih agentov je baje prepozna^Valeja^k^e sedel na prednjem ob šoferju. Tu so policisti našli obsežne krvave madeže, kar daje slutiti. da je neofašistični terorist ranjen. ‘ ■ Policija-je območje nemudoma obkolila in stisnila obroč okoli teroristov, ki pa jih doslej še niso našli, čeprav so v uradih Digosa dokaj optimisti. V akciji sodelujejo tudi helikopterji karabinjerjev in številne druge policijske enote. Do spopada s teroristi — bili so trije maski, kar pomeni, da Mambrove ni bilo — najbrž ni prišlo po naključju. Preiskovalci so bili namreč že po umoru policijskega častnika Straulla prepričani, da se njegovi ubijalci niso oddaljili z območja. Zato je policija okrepila nadzorstvo in baje bila že večkrat za petami neofašističnemu komandosu, ki se je v '■prejšnjih dneh le za -las večkrat izognil aretaciji. Kaže. da so agenti Digosa kar dvakrat vdrli v skrivališča Francesce Mambro, a so bili neuspešni. Te vesti sicer uradno niso potrdili. Le nekaj ur po spopadu je neka ženska v anonimnem telefonskem po zivu tiskovni agenciji ANSA v ime nu neofašistične organizacije NAR demantirala, da se je na renaultu nahajal Giorgio Vale. Nismo streljali proti agentom Digosa, je dejala a-nonimna telefonistka, sicer pa nihče ni bil ranjen. Tu se je sicer nekoliko uštela, saj se preiskovalci upravičeno sprašujejo, kako je lahko zatrdila, da ni bil nihče ranjen, če se KONGRES SPREJEL PREDLOGE REAGANOVE ADMINISTRACIJE Ameriški obrambni proračun 1982 predvideva novo jedrsko orožje Konec polemik med Haigom in Weinbergerjem - Odgovor Ustinova WASHLNGTON - Ameriški kongres je predsinočnjim odobril o-brambni proračun za prihodnje leto, ki ga je predstavila nova republikanska administracija. Pentagon bo ime! na razpolago leta 1982 za vzdrževanje mogočne vojske in za obnovo svojega vojaškega potenciala kar 130 milijard in 700 milijonov dolarjev. Ta bajna vsota, ki je večja od letošnjih ameriških izdatkov za vojsko, je kljub temu manj- ša orožje. Kljub temu demokrati nimajo možnosti, da bi lahko bistveno spremenili sprejetega proračuna. Zelena luč ameriškega senata za jedrske bombnike «B-1» in za nove jedrske rakete pomeni nov zalet oboroževalne tekme med velesilama. To dejstvo je še bolj zaskrbljujoče. ker smo pred napovedanim začetkom pogajanj med ZDA in SZ o omejevanju jedrskega oboroževanja^ .Vest, ki prihaja iz Washing-tona pa prav gotovo ne utrjuje u-panja, da bodo ti pogovori obrodili otipljivejše rezultate. Želja obeh velesil, da bi si pred začetkom pogajanj čim bolj utrdili svoji poziciji ne more namreč postati podlaga za brzdanje oboroževalne tekme. Prav o teh vprašanjih in še posebej o možni ustrahovalni uporabi jedrskega orožja so včeraj govorili tudi na srečanju predsednika Reagana z državnim sekretarjem Haigom in obrambnim ministrom Wein-bergerjem. Reagan je uspel prepričati oba svoja sodelavca, da končata javno polemiko o uporabi jedrskega orožja in da vzpostavijo enotnost v svojem taboru. O vprašanjih uporabe jedrskega orožja je včeraj med slovesnostimi ob 64. obletnici oktobrske revolucije spregovoril sovjetski obrambni minister Ustinov, ki je silovito napadel Haigovo izjavo o možni u-strahovalni uporabi jedrskega o-rožja. Ustinov ocenjuje ameriško politiko na tem področju za samomorilsko, ki je v temeljnem nasprotju z »miroljubnimi nameni SZ*. Skrivnostni umor primarija v Palermu PALERMO — Neznanca sta včeraj ubila primarija oddelka za kirurgijo ožilja pri palermski bolnišnici 52-letnega Sebastiana Bosia. Zdravnik se je v spremstvu žene odpravljal proti domu, ko sta se iz neke stranske ulice pojavila mladeniča, ki sta nanj večkrat streljala in ga pri priči ubila. Preden sta se oddaljila, sta sežgala fiat 127, s katerim sta se zorišče umora. Ob prisotnosti številnih predstavnikov kulturnega in družbenopolitičnega življenja Na ljubljanskih Žalah - Navju pokopali pisatelja In misleca Edvarda Kocbeka LJUBLJANA - Na ljubljanskih Žalah - Navju so dopoldne z vojaškimi častmi, državnimi in cerkvenimi slovesnostmi pokopali pesnika, pisatelja m partizana Edvarda Kocbeka. O njegovem delu in osebnosti sta najprej govorila predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Milan Kučan in predstavnik skupščine socialistične federativne republike Jugoslavije Ba-trič Jovanovič. Pred odprtim grobom pa so se od njega poslovili književnik Tone Pavček, bi je govoril kgt predsednik venskih pisat?!iev. zalem Sta: vač predstavnik kropa krščanskih socialistov iz leta 1941 in libbljan-ski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, ki je govoril v imenu nadško fa dr. Alojzija Šuštarja. Pogreba Edvarda Kocbeka se ie udeležilo veliko ljudi, med njimi kulturni in družbenopolitični dr1 ovci dr. Marijan Brecelj. Mitja Ribičič in Janez Vipotnik, pokomikovi soborci, prijatelji in drugi. Pel je partizanski pevski zbor. Milan Kučan ie v svojem govoru poudaril Kocbekov delež «v oblikovanju Osvobodilne fron.e kot gibanja združenih slovenskih množic*. zarisal je »pogumno odločitev* krščanskega socialista, ki se ie »boril kot partizan in kot aktivist OF, ki je s slovensko delegacijo prehodil slavno not na zgodovinsko zasedanje AVNOJ*. »Kocbek — je nato dejal govornik — ie s skupino mladih naprednih kristjanov po magal razkrinkavati korenine povezanosti katoliške cerkve s konservativnimi in nazadnjaškimi silami sveta.* Kučan je omenil Kocbekov gal pognati vlak revolucije*. Prehodil je odločilne postaje: od ilegale v Ljubljani pa do dela v Glavnem odboru OF slovenskega naroda. »Vse te postaje — je nadaljeval Kučan — je zaznamovalo tudi njegovo nenehno pesniško it esejistično ustvarjanje.* Omenil je nato jasne odločitve in dvome, ki so spremljali Kocbekovo delo, kot »spremljajo vzponi in padci tudi vsakogar, ki živi z revoluciv in za vpliv na mlade katoličane, njegova revolucijo*. Kučan je tu dejal, da »srečanja* z mislijo levega krila ne verjame, da smo danes »povsem _ katoliških intelektualcev J sposobni razbrati čisto yse vzroke, in seveda nierevo odločno podpo j zlikaj so taki dvomi in strah pri- ro boju proti fašizmu, ki ie prišla do izraza v eseju »Premišljevanje u Španiji*. S svojim pihanjem in delom je »Kocbek bistveno pripomogel izoblikovati tisto jedro, ki je skupaj s slovenskimi krščanskimi socialisti 1 in slovenskimi vernimi množicami nasploh postalo uomem-ben delež vseljudske Osvobodilne fronte*. Kocbek se je- seznanil ta krat s Kardeljem, Kidričem, Vo-rancem in drugimi komunisti, pa z levo usmerjenimi sokoli in z vrsto naprednih kulturnih delavcev. V času vi jne .je doživel cvrnunee življenjske angažiranosti* in »poma- peljaii politika in pisatelja Edvarda . Kocbeka do tega da je začel omahovati «in da sp se začele trgati njegove vezi z njegovo nogu-i mno preteklostjo in partizansko to- aiiiiiiimmuuiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiitiiiiitiiiiiimtiiiuitiMiMiiiiiiitiiiiiiimtiiiiiiifiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiitiiiiiiitiiiimHMiMiiiii PO PKEDSINOCNJEM SKLEPU ŠVEDSKEGA MINISTRSKEGA SVETA SOVJETSKA PODMORNICA ODPLULA IZ ŠVEDSKIH TERITORIALNIH VODA Še cela vrsta vprašanj o nalogah sovjetske podmornice ostaja odprtih - Razburjenje na Švedskem se še ni poleglo STOCKHOLM — Dva švedska vlačilca sta včeraj dopoldne odvlekla na odprto morje sovjetsko podmornico, ki je pred desetimi dnevi nasedla na čereh švedske obale. S tem naj bi le formalno rešili vprašanje sovjetske kršitve švedskih teritorialnih voda. Podmornica, ki jo na Zahodu imenujejo «Whisky 137*, naj bi namreč pustila za seboj še celo vrsto odprtih vprašanj. Iz pred-sinočnjih izjav švedskega ministrskega predsednika Faelldina in zunanje ministrice Ullstenove se da pripeljala na pri-j namreč razbrati več kočljivih vpra-I sanj in polovičnih ugotovitev, ki še naprej razburjajo švedsko javno mnenje. Najprej obstaja vprašanje, kakšna je bila sploh naloga sovjetske podmornice, da ni upoštevala švedskih suverenosti.: Iz nekaterih razpoložljivih dejstev, prisotnost na krovu nekaterih visokih častnikov in tudi njena sodobna oprema, bi lahko sklepali, da podmornica ni samo vohunila,ampak da je mogoče celo vodila vojaško operacijo proti Švedski. Cilji te domnevne operacije ostajajo prav tako neznani. Po ne katerih vesteh, naj bi polagala pred švedsko obalo posebne na daljavo vodene mine, ali pa celo posebne jedrske bombe imenovane tudi jedrska jajca. Poleg teh domnev je potrjeno, da je sovjetska podmornica prevažala jedrsko orožje. SZ je torej grobo kršila številne norme mednarodnega prava in poteptala svoje trditve, da se zavzema, da bi postalo Baltsko morje morje miru. Na sliki (telefoto AP): Sovjetska oodmornica zapušča švedske teritorialne vode. Haddad odstopil - dk SgPBŠP*^-'.' 7 TEL AVIV - Major libijske redne vojske Saad Haddad, ki je de zertiral in se postavil na čelo enot krščanskih niaromtov, je včeraj u-radno sporočil svoj odstop in imenoval svojega naslednika. Jeruzalemski radio je vest objavil brez komentarjev in dodal le. da skušajo nekateri izraelski častniki, čigar vlada odkrito podipra maronite, prepričati Haddada, naj ne vztraja pri svoji odločitvi. MANILA — Jugoslovanska dele gacija na mednarodnem srečanju Rdečega križa v Manili je predlagala sklic druge mednarodne konference o miru. Prva konferenca je bila leta 1977 v Beogradu. Ril - Tajnik PSI CraJd se bo danes na Malti udeležil »ljudskega mitinga*, na katerem bo spregovoril skupno z malteškim premierom Don Mintoffom. Prihodnji teden pa ho na povabilo predsednika Ceau esca obiskal Romunijo. CUNEO — V posebnem oddelku zapora v tem mestu, je skupina jetnikov zadavila 21-letnega Atito-nina Amona, skromnega navadnega zločinca. Draginjska doklada višja za 9 točk RIM — Ob koncu meseca bodo mesečne plače delavcev in uradnikov »formalno* višje za kosmatih 21.500 lir, kolikor zna ša novih 9 točk draginjske doklade. ki jih je včeraj določila pristojna komisija , državnega statističnega zavoda na Osnovi povišanja življenjskih stroškov v preteklih 3 mesecih. Za no vember, december in januar bodo zato dobivali dalovni ljudje od 14.000 do 17.000 Ur več, kolikor znaša dejanski povišek po klestenju davkarije. S tem vzponom, ki je bil sicer letaš najnižji, je draginjska doklada dasegla nov rekord 44 točk, v primerjavi z 38 točkami lani, 28 predlanskim, 20 leta 1978, 24 leta 1977, 20 leta 1976 in samo 14 v letu 1975. ko so uvedli enotno točko draginjske doklade za vse kategorije in vse ravni prejemkov. Povišek draginjske doklade bo kril le delno (ne glede na zamudo in davčne odtegljaje) dejansko naraščanje stroškov, saj so.se cene oktobra povišale za okrogla 2 odstotka, draginjska doklada pa krije le 1,3 odstotka draginje. varišijo*. Niti so se trgale »verjamemo pa. da se niso nikoU do konca pretrgale*, ie, zatrdi! Kučan. Govornik je, temu dodal misel da «prav gotovo Edvard Kocbek kot politik ni imel vselej srečne roke. Toda prav ta roka je istočasno zapisovala besede in misli, ki' bodo po našem trdnem praprieg-nju ostale tehtno pričevanje v zakladnici slovenske kulture in družbene misli.* V Kopru sprejem ob gostovanju Stalnega gledališra F-JK KOPER — Italijanski generalni konzul v Kopru Luduvico Tassoni Estense di Castelvecchio je sinoči, cb priliki gostovanja tržaškega Stolnega gledališča v Kopru priredil sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblasti in kulturni delavci iz Slovenije, iz Hrvaške in iz Furlanije Julijske krajine. Tržaško gledališče gostuje * delom Curzia Mnlaparteja »Das Ka-pital*. s katerim bo nastopilo tudi v Ljubljani, v Zagrebu in t Beogradu. POD GESLOM «MANJ OROŽJA, VEČ KRUHA« Danes zvečer na Krasu manifestacija za mir in prijateljstvo med narodi Zbirališči prebivalstva ob 18. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah ter ob 18.30 pred spomenikom na Proseku - Na Napoleonski cesti bo zagorel mogočen kres »Srečajmo e za mir — manj orožja, več kruha*, pod tem geslom se bo drevi na Krasu odvijala množična manifestacija za mir, sad enotnosti slovenskih in i-talijanskih demokratov, ki si želijo, da bi se odnosi med ljudmi razvijali v miru in v sožitju. Gibanje za mir je torej tudi v naših krajih v razmeroma kratkem času preraslo v pravo udarno silo, kar dokazuje, da je problematika živo prisotna med našimi ljudmi. V dokaz temu naj navedemo samo dejstvo, da je današnjo manifestacijo na Krasu podprlo skoraj petdeset družbenopolitičnih organizacij oc Štivana pa do Bazovice, kar se morda v povojnem času ni še nikoli zgodilo. Mogočen kres, ki bo zagorel visoko v nebo na Napoleonski cesti pri Kon-tovelu, naj bo torej v opomin vsem, da si tu živeči prebivalci, ki so v bližnji preteklosti na lastni koži doživeli vojne tragedije, želijo miroljubnega sožitja in prijateljskega sodelovanja v svetu. Prebivalstvo vzhodnega Krasa, od Opčin do Bazovice, se bo zbralo ob 18. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah in od tod v spremstvu trebenske godbe kreni lo v sprevodu z baklami do Obe liska in nato dalje po Napoleon ski cesti vse do kontovelskega »Ju bile ja*. Prebivalci devinsko - na brežinske, zgoniške in repentabr ske občine ter zahodnokraškega rajona pa se bodo zbrali ob 18.30 pred spomenikom padlim na Proseku, kjer jih bodo pričakovale godbe na pihala iz Nabrežine, s Proseka in h Križa. Sprevod bo nato šel po proseških in kontovel-skih ulicah ter po Ul. S. Nazario vse do začetka Napoleonske ceste, kjer se bo srečal s sprevodom vzhodnokraškega prebivalstva. Ob kresu bosta na kratko spregovorila pesnik in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta ter član pokrajinskega vod- stva ACLI Tarcisio Barbo. Prisotnost godb na pihala bo gotovo obkrožila celotno manifestacijo s prazničnim vzdušjem, saj hočeta oba sprevoda izzveneti kot praznika miru in prijateljstva med narodi. Enotni koordinacijski odbor poziva mlade in športnike, da se zberejo po zemljepisni pripadnosti tako pred openskim Prosvetnim domom kot pred spomenikom na Proseku. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Poziv mladini! Mladinski odbor SKGZ poziva mlade, da se v čim več jem številu udeležijo današnje manifestacije za mir in razorožitev. S prisotnostjo na manifestaciji bo mladina izpričala svoje odločno nasprotovanje oboroževalni tekmi in zaostrovanju napetosti ter pripravljenost, da se aktivno zavzame za uveljavljanje ideje o miru in sožitju. Z MEDNARODNEGA POSVETA NA UNIVERZI Strokovnjaki za uresničitev premogovnega terminala v Trstu Pontebska proga bi lahko prevzela dodatno obremenitev Na severnem Jadranu potrebna celo dva terminala? I VČERAJŠNJE DEŽELNE SKUPŠČINt DELEGATOV FLM Sindikati najodločneje zahtevajo učinkovito področno načrtovanje Glavno poročilo podal deželni tajnik FLM Capozza - Ostre kritike na račun dosedanje politike rimske vlade do kovinsko-mehanske in ladjedelske industrije V mali dvorani tržaškega Verdijevega gledališča .je bila včeraj dopoldne skupščina delegatov tovarniških svetov kovinsko menanskih in železarskih oz. jeklarskih obratov iz vse Furlani je - Juli jske kra jine. Priredilo jo .je deželno tajništvo sindikalne zveze kovinarjev FLM, to pa z namenom, da prizadeto de lavstvo še enkrat in upravičeno podkrepi svoje dosedanje nasprotovanje nesmotrni politiki rimske vlade na področjih ladjedelstva in jeklarstva ter z njima povezanih in sorodnih proizvodnih dejavnosti Glavno poročilo je ;>oda) deželni zadevalo splošne gospodarske probleme v Furlaniji - Julijski Krajini, ali bolje ustrezne krizne razmere s posebnim poudarkom na tek x"a pogajanja med sindikalno zveze CGIL, CISL, UIL in vlado ter podjetniškim svetom, pa tudi dokaj žgoče vprašanje ddnosa med poprečnim delavcem in sindikatom kot takim; odnos, kot vemo, ni ravno najbolj idealen, čemur botru,eio med drugim tudi napake zadolženih oblasti na področju industrijske politike. Sindikati hočejo « delavskim gibanjem vzpostaviti zopet tisti prvotni odnos medsebojnega zaupanjff. tajnik FLM Carlo Capozza. oalcjr, na katerem bi tudi sicer vselej mo-se je razvila Čezvse živahna debata, ki je zajela težke razmere tako v javnih kakor v zasebnih podjetjih. Poročilo deželnega tajnika FLM Capozze je slonelo prvenstveno na dveh vprašanjih. Po eni strani je ral sloneti delavsko sindikalni parat. Na drugi strani se je Capoz/a dotaknil prav tako perečega problema o ponovnem zagonu lad.jedel-stva in železarstva oz. jeklarstva prek primernih državnih področnih Na pobudo tržaške univerze in Inštituta za preučevanje prometa v Evropski gospodarski skupnosti se je včeraj v prostorih ekonomske fakultete začel mednarodni posvet o problemih, ki zadevajo promet s premogom v odvisnosti energetske krize. Na posvetu so prisotni številni strokovnjaki iz Italije in tujine, tako zlasti iz Zahodne Nemčije in iz Avstrije, iz Jugoslavije pa sta prisotna predstavnika energetško-industrij-ske cone iz Kopra Habe in Kobau. Problemi, ki jih obravnavajo na posvetu, se nanašajo na mednarodne razsežnosti energetske krize in ustreznega preusmerjanja od surove nafte k cenejšim virom energije. Strokovnjaki obravnavajo tudi tehnologijo pri izkoriščanju premogo-kopov in pri odpremljanju premoga v smeri najvažnejših potrošnih središč. V tesni povezavi z energetskim načrtom, ki ga je pred kratkim sprejela italijanska vlada, pa so se nekateri izvedenci na včerajšnjem delu posveta dotaknili tudi vprašanja, ki pobliže zadeva naše mesto, namreč vprašanja premogovnega terminala za ladje do 150.000 ton nosilnosti, ki naj bi ga uresničili na območju bivše petrolejske čistilnice Esso pri Sv. Soboti. Ob tem problemu so se zadržali zlasti pred- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim V Nabrežini še čakajo na sporazum Po daljšem, večmesečnem zatišju se je začelo na političnem obzorju devinsko -nabrežinske občine spet nekaj svetlikati. Sicer je bilo zatišje v resnici le navidezno, kajti stiki med tremi strankami — KPI, PSI in SSk. ,**r ki naj bi tvorile novo večino v občinski upravi, so bili še kar pogosti, le da se o njih ni veliko govorilo. Sedaj se je o vsej zadevi spet začelo govoriti z naraščajočo zavzetostjo, še zlasti po vesteh iz prejšnjih dni, da bodo v kratkem odstranjene še zadnje rezerve in sklenjen dokončen sporazum o tristranskem upravljanju. Vse upravno-politično življenje v devinsko - nabre-žinski občini je dejansko zastalo 3. julija, ko se je občinski svet zadnjič sestal. Na tisti seji je bil sicer sprejet občinski proračun z glasovi komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti; za izkazano zaupanje in upoštevajoč, da je bil še pred tem dosežen sporazum o programu, pa je odbor napovedal ostavko. Tako so se v maju pričeta pogajanja v novi politični situaciji nadaljevala s pospešenim ritmom, da bi čimprej prišlo do sestave novega odbora. In dejansko so se kaj kmalu okvirno dogovorili tudi o porazdelitvi odborniških mest. V teh dneh bi morali tako izreči še zadnjo besedo. Formalno potrditev sporazuma bi moral namreč izreči predvčerajšnji sestanek predstavnikov tajništev treh strank. Vendar ni bilo tako. Nekaj se je spet, kot vse kaže, zataknilo. Tokrat je predmet spora mesto starejšega odbornika v novi upravi. To mesto naj bi namreč pripadalo SSk, medtem ko bi ostalo mesto župana komunistom in podžupana socialistom. Proti tej možnosti se je izrekla PSI. Kljub temu so se na sestanku dogovorili, da sedanji odbor skliče občinsko skupščino 20. t.m. Vmes se bodo morale tri stranke spet sestati in dokončno razčistiti zadevo. Potem ko so vse tri politične sile pokazale popolno soglasje glede programa in potem ko so se okvirno dogovorile glede porazdelitve odborniških mest, bi bilo namreč zelo čudno in nedopustno, da bi se KPI, PSI in SSk spet razšle zaradi e-nega samega manj pomembnega razloga. Številni problemi, ki se pojavljajo v tem zapadnem, v narodnostnem pogledu tako problematičnem predelu tržaške pokrajine, so veliko pomembnejši kot so lahko sama odborniška mesta in vsa javnost pričakuje predvsem čim hitrejše in učinkovitejše reševanje teh problomov. Drevi pokrajinski kongres ACLI V dvorani »Grandi* pri ustanovi ENAIP na Istrski cesti štev. 57 se bo drevi ob 18. uri začel 15. pokrajinski kongres Zveze italijanskih krščanskih delavcev ACLI. Glavno poročilo z naslovom »Predlog ACLI. iMiiMiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiMiMiiniiiuiiiiiMliftiiffnifiMitiitiiiMifiiiHiiiiiiiilimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiit Z VČERAJŠNJEGA ZBOROVANJA Problem stanovanjskih izgonov postaja v Trstu vedno težji Na zborovanju, ki so ga sklicale sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev, je položaj prikazala Jelo Burlo Včeraj popoldan je bilo na sedežu Enaip zborovanje, ki so ga sklicale sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev in na katerem so se zbrali člani družin, ki jim preti stanovanjski izgon. Uvodno poročilo je imela Jole Burlo, ki je prikazala dokaj dramatičen položaj v samem Trstu. Vsak dan dobi kaka družina poziv za stanovanjski izgon, v prvih treh mesecih prihodnjega leta bi se moralo samo v našem mestu izseliti preko 300 družin; številke pa se bodo še povečale. Ob tem pa nikakor ni dovolj prostorov, kamor bi se lahko ljudje vselili, oziroma za razpoložljiva stanovanja je treba odšteti visoke stanarine, ali pa stanovanje kupiti. Govornica je poudarila, da morajo vlada, dežela, občina in drugi pristojni organi vsekakor nekaj ukreniti. Sindikat upa na podaljšanje roka sodnih izgonov, podaljšanje pa seveda ne reši bistva vprašanja. Ob pomanjkanju stanovanj pa je v resnici v Trstu veliko praznih hiš, ki jih lastniki iz različnih vzrokov nočejo oddajati. Jole Burlo je tu poudarila, da sindikat stanovanjskih u-pravičencev nikakor ne bo dopustil, da bi ljudje ostali na cesti, ampak, da bo storil vse, da bodo tisti, ki jih je prizadel stanovanjski izgon, našli novo bivališče. Uvodnemu poročilu je sledila razprava, v katero so posegli ljudje, ki jim preti izgon. Problemov je veliko, vsekakor pa je položaj vsestransko zaoleten in paziti je treba, da odgovornosti oblasti in interesi velikih nepremičninskih družb ne treščijo na ramena tistih, ki so si kupili stanovanje z velikimi žrtvami zato, da bi zagotovili sinu streho nad glavo, ali pa tudi zato, da bi svoje prihranke obvarovali pred inflacijo. Sekcije KPI prirejajo danes številne praznike včlanjevanja in proslave 64. obletnice oktobrske revolucije. Spored teh proslav je na slednji; ob 16. uri pristaniška sek cija (Rossetti), ob 18. uri sekcija »Montagnana* (Vidali) in sekcija »Tomažič* (Tonel), ob 18.30 sekcija Vostok (Martone), ob 19. uri sekcija «Pratoloogo» (Spadaro), sek- cija GMT, bolnice, ACT in železničarji (Šema) in sekcija Podlonjer (Canciani), ob 20. uri sekcija Cer-meli (Perla Luša) in ob 20.30 sekcija dolinske občine (Cuffaro in Švara). Zaključen seminar o statističnem evidentiranju pomorskega prometa Na trgovinski zbornici se je sinoči zaključil seminar o statističnem evidentiranju pristaniškega in pomorskega prometa. Ob zaključku seminarja, ki ga je vodil predstavnik osrednjega zavoda za statistiko ISTAT prof. Chirulli, so sprejeli dokument, v katerem se zavzemajo za poenotenje sistemov statističnega evidentiranja prometa v Italiji in v združeni Evropi. razvojnih načrtov. Grt za proizvodna sektorja, ki sta v vsesplošnem industrijskem sklopu izrazito strateške narave, zato pa bi jima morali v Rimu posvetiti mnogo več pozornosti kakor jima v lesnici posvečajo. Od tod seveda tud- ostre kritike na včerajšnji skupščini, ko je Capozza nadrobno analiziral oba področna načrta. Pri tem ie nanizal vrsto pomanjkljivosti ki so bistvenega pomena: tako imamo na eni strani silne zamude pri zakonskem postopku za izvajanje načrtov. na drugi pa vrzeli, kar zadeva finančno razpoložljivost, ki je nujno potrebna za •to-,*da se enkrat za vselej reši razpon med proizvodnimi izdatki in pa dohodki, to pa je že stara bolezen, katero sedaj še zaostrujejo vladni ukrepi glede tako imenovanega klestenja javnih izdatkov; ti ukrepi so namreč nezaslišano prizadeli kreditno politiko v prid ladjedelništvu oz. z njim povezanimi dejavnostmi. V tržaškem primeru gre tu za hud u-darec uresničitvi suhega doka v arzenalu, da ne omenjamo seveda drugega, na primer miljske ladjedelnice. Tu .je potem še kočljivi problem škedenjske železarne Italsider. kateri je nujno treba zagotoviti še dodatno proizvodnjo — danes se ta omejuje zgolj na lito železo in in-gotne ležaje, vendar je ustrezno tržišče skorajda že zasičeno. Za kaj takega so pa seveda nujne primerne naložbe, katerih pa področni načrt ne predvideva. Na skupščini FLM je bilo spričo tega dogovor.jeno, da bodo sindikalisti in delavci še ta mesec ostro pritisnili na vse zadolžene oblasti, v prvi vrsti na deželni odbor, sicer pa tudi na krajevne uprave in državne parlamentarce, ki naj v Rimu trdno nastopijo za sprejetje navedenih zahtev. Sindikalisti se o-benem zavzemajo za priredbo n. konference o problemu državnih soudeležb. ki bi se že po zakonskih predpisih morala odvijati vsako leto. (dg) sednik luške ustanove Zanetti, docent ing. Pellis in predsednik družbe «Terminal Tri e ste» ing. Gucciar-di (ki je v Trstu znan tudi kot zagovornik sicer propadle pobude STIMAT). Vsi trije so poudarili nujnost uresničitve premogovnega terminala v našem pristanišču, pri čemer so naglasili tudi prepričanje, da bi pontebska železniška proga, ki je danes kakor znano na daljšem odseku enotirna, mogla prevzeti dodatno obremenitev, ki bi jo predstavljalo dobavljanje premoga s terminala v Avstrijo. V trenutku namreč — to je okrog leta 1990 — ko bo sosedna republika dosegla maksimum uvoza premoga, bo proga na vsej svoji dolžini že dvotirna. Zanimivo pa je v tem pogledu tudi stališče ing. Guicciardija, po katerem naj bi na severnem Jadranu potrebovali pravzaprav ne le enega temveč celo dva premogovna terminala za ladje do 150.000 ton nosilnosti. Posvet se bo nadaljeval in zaključil danes. Srečanje o peročem vprašanju mamil Zdravstvena komisija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je včeraj razpravljala o perečem vprašanju uživanja in prekupčevanja mamil med mladimi. Seje komisije so se med drugim udeležili tudi predsedniki krajevnih zdravstvenih enot iz Vidma, Trsta, Gorice in Pordenona ter zastopniki ustanov in skupnosti, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko. frof. Anliseri predaval na liceju «Prešeren» V okviru dopolnilnih tečajev za profesorje slovenskih višjih srednjih šol je včeraj za licej »Prešeren* predaval prof. Dario ^ntiseri Prevelika hitrost avtobusa zakrivila nesrečo na Opčinah t. i Tako sta bila videti spomenik in avtobus le nekaj minut po nesreči Prometna nesreča, do katere je prišlo v četrtek malo pred polnočjo na križišču med Narodno in Pro-seško ulico na Opčinah, je včeraj vzbudila veliko zanimanja in marsikdo je poromal k staremu spomeniku, ki je razdejan, kot bi ga razmajali potresni sunki. Za 27 turških zdomcev, ki so se iz Zuericha vračali na obisk v domovino, pa bi se nesreča lahko spremenila v pravo tragedijo. Tako pa so prepeljali v bolnico le štiri potnice. To so 25-letna Dorine Bogout, 45-letna lUiliiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitniiiiiiiiiiiiiiiiiisiiuiiiiimiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRIREDBI FESTIVALA «TEATR0 RAGAZZI IN P!AZZA» Tri gledališke predstave namenjene šolski mladini Festival bo tako doživel nekakšno «zimsko» edicijo, čeprav z manjšim številom predstav Letos bo qledališki festival id ii iv• - »f V PONEDELJEK ZJUTRAJ Openski tramvaj ne bo vozil Vodstvo ACT sporoča, da v ponedeljek, 9. novembra v jutranjih urah openski tramvaj ne bo vozil zaradi običajnih popravil na progi. Redne vožnje se bodo spet začele ob 13.28 z Opčin ter ob 14.02 s Trga Oberdan. V jutranjih urah pa bodo na isti progi in z istimi urniki kot tramvaj vozili avtobusi. Pridržana prognoza za priletnega upokojenca 17-letni vespist Alessandro Drole iz Ul. Roncheto 71/1 je včeraj malo pred 14. uro skoraj do smrti povozil 84-letnega upokojenca Vittoria Gregorija iz Ul. Orlandini 56. Vespist .je vozil po Ulici Zorutti v smeri proti Ul. Orlandini, ko ie na križišču z Ul. Battera prepozno opazil upokojenca, ki ie prečkal cesto. Udarec je bil za Gregorija skoraj usoden, saj ie zadobil močne udarce v glavo, iz ušes se mu je ulila kri, polomil pa si je tudi roke in noge. Sprejeli so ga nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Pet lažje ranjenih Y Ul. dellTstria je pri hujšem ovinku prišlo v noči med četrtkom in petkom do prometne nesreče, v kateri je bilo ranjenih kar pet o-seb. To so 31-letni Rosario Lima, 20-letni Claudio Stanich, 18-letni Paolo Ronconi, 16-letna Tatiana Can-zian ter 18-letna Miriam Folcini. Prvi je vozil dostavno vozilo, s katerim .je na ovinku trčil v avto fiat 850, v katerem se je vozila četverica. Pločevina je najhujše rane povzročila Stanichu in Ronconi ju, ki se zdravita na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. Preostalim pa so v bolnici nudili le prvo pomoč. Goljuf se je Izdajal za policijskega agenta Stari znanec policije, 43-letni Pao lo Bradaschia iz Ul. Battisti 26. se je spet poskusil v goljufiji na račun naivneža. Tokrat pa mu je spodletelo, saj ga je oškodovanec prijavil policiji. Vse se je začelo preteklega 25. avgusta, ko je 53-letni pomorščak R. Cristin srečal Bradaschio v neki tržaški gostilni. Cristin mu je predočil svojo potrebo po stanovanju, za kar je Bradaschia takoj imel rešitev. Poznal naj bi namreč žensko, ki bi mu v Ul. sv. Frančiška lahko dala v najem opremljeno sobo za 80 tisoč lir na mesec. Seveda je od Cristina zahteval dvomesečni predujem, katerega mu je Cristin tudi dal. saj je bil prepričan, da je Bradaschia poli cist, v kolikor mu je slednji poka zal policijsko izkaznico, češ da je zaposlen na tržaški kvesturi. Čez dva dni, ko bi moral Bradaschia izročiti ključe sobe, pa je Cristin ostal praznih rok. Sele takrat se mu je zasvetilo, da je nasedel go ljufu. Norijo Saudeger, 65-letna Beslea Husinge ter 64-letna Cakom Mnald. Vse so zadobile lažje poškodbe po obrazu in zgornjih delih telesa, zdraviti se bodo morale od 8 do 20 dni, vendar so razen Seudeger-jeve odklonile hospitalizacijo. Njihovi sopotniki pa so odklonili predlog kapetana nabrežinskih karabinjerjev Pterroneja, da bi se preselili v hotel in so raje počakali na prihod novega avtobusa, ki jim ga je iz Milana poslala podružnica švicarskega prevoznega podjetja, kar v poškodovanem. Karabinjerji so v pogovoru s turškim voznikom, 33-letnim Kocaba-som Necmettinom, ugotovili, da je nesrečo zakrivila prevelika hitrost. Šofer se je namreč ustrašil rahlega ovinka in močno zavrl, pri tem pa sta hitrost in teža vozila zanesla avtobus na desno kjer je najprej podrl cestni drog, nato pa nadaljeval z vožnjo prpti Podobnikovi trgovini, dokler se ni zaril v 4-metrski spomenik. Zaradi prehitre in nevarne vožnje je moral šofer plačati 150 tisoč lir globe. Že včeraj smo zapisali, da je uničeno spominsko obeležje predstavljalo zgodovinsko zanimivost in zato tudi zgodovinsko vrednost. Zato je opensko Slovensko kulturno društvo Tabor povsem upravičeno naslovilo na nadzorništvo za spomeniško varstvo v Trstu pismo s prošnjo, naj poskrbi za obnovo tega spomenika iz leta 1780, ki spominja na odprtje nove ceste na Prosek. , i K temu, kar smo utegnili zaradi pozne ure zapisati že včeraj, naj dodamo še, da v nekem zelo starem opisu Opčin nam neznani avtor piše takole o tem spomeniku: «Poleg stavle kraljevsko - imperialnega carinskega urada (mitnice? op. ur.) je velik spomenik, ki so ga postavili Tržačani v spomin na njegovo ekscelenco gospc*-da grofa Carla de Zinzendorfa, zaslužnega tržaškega guvernerja, pod katerega upravo je bila leta 1780 odprta trgovska cesta za Nemčijo. Spomenik je napravljen iz črnega marmorja z zlatimi črkami*. Na marmornati plošči na spomeniku, ki je seveda tudi uničena, pa je bil latinski napis, ki se je glasil takole (v točnem vrstnem prepisu) : VIA ANTEA NOVA NUNC AUSPICATO NOMINE ZINZENDORFIA AUCTORE CAROLO COMITE A ZINZENDORF ORDINIS TEUTONICI [ COMMENDATARIO AVLAE CESAREE CONSILIARIO [INTIMO TERGESTIS PRAEFECTO MUNITA AC ITER SUBSTRAETA ASCENSU AD IETR GERMANIAE [PATEFACTO DESCENSU AD FORUM ivlii INASTAURATO f Čestitke Včeraj je praznovala 7. rojstni dan KATJA BUBOLA. Da bi bila še naprej pridna in vesela, ji želijo vsi, ki jo imajo radi, posebne pa bratranec Robert. Razna obvestila KD Rdeča zvezda obvešča, da bo-' bo vaje otroške folklorne skupine vsak torek, ob 16.30 za prvo in ob 17.45 za drugo skupino v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku. Fotokrožek Trst 80 sklicuje občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na osnovni šoli Albert Sirk v Križu se bodo začeli tečaji ljudske univerze za odrasle v ponedeljek, 9. t.m., ob 19. uri. Sekcija KPI »Marij Matjašič -Milan* priredi v soboto. 14. t.m.,-ob 18. uri v dvorani PD Barkovije (Ul. Cerreto 12), praznik ob obletnici oktobrske revolucije in manifestacijo za mir. Prosveta SKD Tabor z Opčin prireja v Prosvetnem domu danes, v dopoldanskih urah za šolarje in dijake ter jutri. 8. novembra, ob 16. uri predstavo »Martin Krpan* z nastopom člana SNG Maribor Marjana Bačka. KD Rtleža zvezda s sodelovanjem mladinskcgu odseka organizira tečaj modernih in klasičnih plesov za vse. Informacije in vpisovanje pri Darmi Purič, Bajta. Tečaj bo vodila Ljuba Vrtovec. Telefon 229330. Vabljeni! GORIŠKI DNEVNIK i :V»V*7fr SEKCIJA PCI-KPI DOLINA VABI NA PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE danes, 7. novembra, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuneu. Nastopa TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostna govornika tov. Antonino Cuffaro in tov. Germano Švara. 1 Udeležite se! KD IGO GRUDEN MLADINSKI KROŽEK PRIREDITA DANES OB 20.30 V DVORANI IGO GRUDEN fe KONCERT Nastopili bodo: VIOLINIST KITARIST PIANIST IGOR KURET IGOR STARC ALEKSANDER ROJC Vljudno vabljeni! milili liiiiiiii SLOVENSKO SLOVENSKO ; KULTURNO DRUŠTVO TABORM priredi v Prosvetnem domu na Opčinah predstavo ob 1501et-nici Levstikovega rojstva MARTIN KRPAN Nastopa član SNG Maribor Marjan Bačko Danes. 7. t.m., zjutraj za šole ter jutri, 8. t.m., ob 16. uri GLASBENA MATICA - TRST ODDELEK ZA STARO GLASBO DEŽELNI SEDEŽ RAI - TRST ŽUPNIJA REPENTABOR REPENTABOR glasbeni popoldnevi v repentabrski cerkvi jutri. 8. novembra, ob 18. uri Na sporedu: Neznani avtor š konca 15. stol., T. Forde, F. Pilkington, J. Dovvland, Neznani avtor prir. G. Nones, P. Hofhaimer. G. P. da Palestri-na, Ph. Verdelot, L. Agostini Dina Slama glas Nives Košuta viola Štefan Bak viola da gamba Irena Pahor viola da gamba Miloš Pahor viola da gamba Gledališča ROSSETTl Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Danes, 7. t.m., ob 20.30, red «so-bota», bo gledališče Centro Teatra-le Bresciano uprizorilo Ibsenovo delo: »Hedda Gabler*. V glavni vlogi Valeria Morieoni. Režiser Massi-mo Castri. AVDITORIJ Danes ob 20.30 (zadnja ponovitev) bo skupina Atelier A iz Trsta predstavila Ferrantijevo delo «L'Audi-zione*. Prenotacije pri glavni blagajni. Abonenti imajo 20 odstotni popust, VERDI VVagnerjevo delo »Valkira* druga predstava letošnje sezone, bo na sporedu prihodnjo soboto ob 20. uri (red A/E). Delo bo izvedeno v nemškem izvirniku, glavni izvajalci pa so: Uta Maria Flake, Janiče Yoes, Ruza Baldani, Williams Johns, Antony Raffell. in Malcolm Smith. Opero bo vodil dirigent Friedrich Fleyer, režiser pa bo Wolf - Dieter Ludwig. V sredo ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost opero «Valki-ro» predstavil muzikolog Franco Šerpa v okviru pobud gledališča Verdi. Vstop prost. Včeraj-danes n Koncerti Danes, SOBOTA, 7. novembra ZDENKA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.5U— Luna vzide ob 14.50 in zatone ob 0.53. Jutri, NEDELJA, 8. novembra BOGOMIR Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 14 stopinj, najnižja 11,2, ob 18. nri 11,2 stopinje, zračni tlak 1020,5 nib rahlo pada, veter 18 km na uro severozahodnik s sunki do 40 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, •norje mirno, temperatura morja IT,4 stopinje. ROJSTTA IN SMRTI Rodili so se: Harold Codioli, Eleo-nora Carosi, Giovanna Bertocchi, Eli-Nasti, Neva Medos. Umrli so: 71-letni Giovanni Bisia, obletna Zora Vercon vd. D'Ambro *}• 80-letni Giuseppe Franco, 73-letni Eranco Mosetti, 68-letni Eugenio De-bernardi. 27-letni Giampaolo Rada nich, 76-letni Alberto Guli, 69-letna Daniela Grubar vd. Pironti, 72 letni Riccardo Metlicovec, 69-letna Giu-*lina Barut vd. Menegazzi, 37 letni Vittorio Žerjal, 85-letna Gemma Cla-P>z vd. Sica. Za Socicta dei concerti (Tržaško koncertno društvo) v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 v gledališču. Rossetti za abonma koncertnega društva koncert dua Janos Starker (violončelo) - Snigeo Neriki (klavir). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24. Dl. Zorulti 19, Ul. Bonomea 93. 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) .Trg Cavana 1, Trg Ciotti (sv. Frančiška 1 2DRAVSTVENA DEŽURNA služba Nočna služba od 21. do 8. ure ml. 732 627. predpraznična od i4. do , • ure in praznična od 8. do 20 Ur»-' tel. 68 441 _ LEKARNE V OKOMCI “Oljunec: tel. 228 124; Bazovica: ml 226-165; Opčine: tel 211001, Frosek; tel. 225 141; Božje polje Jgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: mi 213137; Milje: tel 271 124 , ^runo in Milena Košuta darujeta ^° 000 lir ter Vladimir Tence 5.000 *a sklad doma Albert Sirk. Kino Ariston 16.00 »Sogni d’oro». Režiser Nanni Moretti. Ritz 15.30 «Solo per i tuoi occhi*. Roger Moore. Eden 16.00 »I predatori delTarca perduta*. Grattacielo 16.30—22.15 «11 turno*. Paolo Villaggio in Laura Anto-nelli. Fcnice 15.45 «Bronx 41. distretto po-lizia*. Paul Nevvman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Excalibur». Aurora 16.30 «11 ficcanaso*. Pippo Franco. Capitol 16.30 «Storie di ordinaria folija*. Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Mia moglie torna a scuola*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Bruce Lee, 1’immor-tale campione*. Filodrammatico 15.00 «Minorenni supersexv». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «1 falehi della notte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Fantasia». Radio 15.30 «Super sexy show». Lumiere 16.00 «Sabato, domenica e venerdi*. Adriano Colentann. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM nov grelec na gorilno olje in drva za 600.000 lir. Telefonirati v večernih urah na št. 0481 - 78173- IŠČEMO prodajalca za trgovino z nadomestnimi deli kmetijskih strojev. Telefonirati v uradnih urah na št. 62-218. MLADA fanta, ki imata lastno motorno žago, sta na razpolago za žaganje drv. Telefonirati v jutranjih urah na št. 62-200. 15- LETNI fant, ki je dokončal obvezno šolo, išče zaposlitev. Telefon: 228-381. BAGER gumaš Atlas Orensjčin Fer-guson ali podoben, takoj kupim, Alič Jane:;, Setnik 3/A. 61355 Polhov Gradec, telefon: 061/645044. PRODAM fiat 1100 R v dobrem stanju po izredno ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/71101. 16- LETNI fant išče prvo zaposlitev kot prodajalec. Telefonirati po 16. uri na št. 200 707 ali v jutranjih urah na št. 200-420. UGODNO prodam avto fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati na štev. 228-131 po 18. uri. PRODAM stanovanje pri tržaški u-niverzi: 3 sobe, sobica, kuhinja, kopalnica in majhno dvorišče. Tel. 228390. PRODAM filter za vino na kartone in originalno črpalko — seitz v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 0481/30882. PRODAM smuči elan RC 03 185 centimetrov lanske proizvodnje. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/882179. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. m zemljišča za zidavo. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382. PRODAJAM vrstne hiše v Gradišču. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382. PRODAM peč za centralno kurjavo na plinsko olje (30.000 cal.), kompletno z bojlerjem in priključki. Stojan Glavina, Boljunec 140. UGODNO prodam matra simco ba-gheera v odličnem stanju. Telefon 040/211688 ali 211465. 128 coupe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/743071. 25-LETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole, s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primemo zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Zaposlitev». Hranilnica iz Nabrežine sporoča članom, ki so se prijavili za članski izlet, da bo odhod z nabrežinskega trga jutri, 8. t.m., ob 7.45. BANCA Dl CRFDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A TB6T ■ ULCAF.FILZMO,- “S* 6. 11. 1981 Ameriški dolar 1.180.— Kanadski dolar 990.— Švicarski frank 658.— Danska krona 163.— Norveška krona 200.— Švedska krona 213.— Holandski florint 4»-) iiUlalJUOnl llvlltlv Francoski frank 209,- Belgijski frank 30.- Funt šterling 2 215.— Irski šterling 1.800.— Nemška marka 530.—^ Avstrijski šiling 75.75 Portugalski escudo n— Pezeta ll 50 Jen 4.50 Avstralski dolar 1.250.— Drahma 16.- Debeli dinar 26,- Srednji dinar 25,- Mali dinar 25.- Prireditve PD Mackolje začenja letošnjo sezono s slovenskim večerom, posvečenim 150. obletnici rojstva Frana Levstika in stoletnici smrti Josipa Jurčiča. Prireditev bo jutri, 8. novembra, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Šolske vesti Državni poklicni zavod za industrijo in obrt javlja, da bo v | one-deljek, 9. novembra, ob 17.30 na sedežu šole sestanek staršev z naslednjim dnevnim redom: 1. pripra va kandidatnih list za volitve za vodskega in razrednih svetov; 2 roditeljski sestanek. Potovalni urad AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: 7. - 8. decembra: z avtobusom v Kranjsko goro (zaključni izlet samo za letošnje kliente Aurore). Cena 30.000 lir. 6. - 11. decembra: z letalom v London. Cena 385.000 lir. 23. decembra - 3. januarja 1982 na Kanarske otoke. Cena 751.000 lir. Na razpolago je še nekaj prostorov za novoletno zimovanje na Veliki planini. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora - Ul. Cicerone 4, tel. 60 261. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine čez tri gore, čez tri dole DRŽAVA OHRANILA UPRAVO GOZDOV V KANALSKI DOLINI Ali so upravičenci do služnosti dokončno zavarovali svoje koristi? Šimen Prešeren, predsednik skupnosti na Trbižu, je opisal akcijo za ohranitev stoletne pravice domačinov do izkoriščanja gozdov • To pravico bi izgubili z ustanovitvijo naravnega parka Lani jeseni zaostrena bitka u-pravičencev do služnosti v gozdovih Kanalske doline (dežela jim je. z zakonom o nacionalnem parku hotela te služnosti odvzeti) je prepričala državno gozdno upravo, da tega območja ne prepusti deželi, ampak ga ohrani zase, skratka, da ostanejo stvari tako, kot so bile. Za to je poskrbel tik pred zapadlostjo mandata minister Marcora. Podpisal je dekret, da trbiške gozdove upravlja država preko svojih organov in da direktor nadaljuje s svojimi obveznostmi. Ali je ta odločitev ministrstva dokončna in pomeni zmago upravičencev? Pomeni zavarovanje stoletnih pravic, ki izhajajo iz časov bamberških grofov Marije Terezije in Franca Jožefa, pravic, ki jih je priznala senžermenska pogodba in potrdil italijansko - avstrijski dogovor od 5. maja 1926, spremenjena v zakon št. 1111? Zgodba je dolga in je svoj dramatični zaplet dosegla lansko jesen, ko so se upravičenci do služnosti na sestankih in skupščinah do takšne mere ogreli za svojo stvar, da so se deželni zastopniki slabo počutili. »Če bo potrebno, bomo šli do haškega sodišča*, je odgovoril šimen Prešeren članom parlamentarne delegacije, ki so iz Rima prišli vprašat, kaj pravzaprav' hočejo. «Mi nočemo ničesar, hočemo samo to, da vse ostane, kot je,» je še pristavil Rimski delegaciji so na Trbižu povedali, da imajo domačini pravico do servituta na površini 80 odstotkov gozdov, da so nanje vključeni in da deželni zakonski osnutek vsega tega ne upošteva, a predlog, da bi območje ogradili, so domačini pripomnili, da potem ne bomo mogli pasti krav, odvažati lesa itd. In če bo pri sekanju drevo padlo na ograjo, kdo jo bo popravil. Kot smo prav te dni izvedeli na deželnem odborništvu za gozdarstvo, bodo 23.000 ha, na katerih veljajo služnosti, vključili v nacionalni park, enega izmed petih ali šestih, ki jih ustanavlja država, in bo področje prav zaradi svojih posebnosti ohranilo v preteklosti o-predeljen status. Tako dežela, ki že upravlja parke na površini 13 tisoč hektarov, gozdov v trbiških Alpah ne bo mogla vključiti med svoje parke-. o*;«, ■» i Toda kaj so pravzaprav servitu* ti 'in- kako ta služba deluje? Šimen Prešeren trgovec v Trbižu, je v tej stvari doma. kot se reče, saj je predsednik trbiške skupnosti u-pravičencev, ene izmed tolikih. Na podlagi starega avstrijskega, pred več kot 200 leti sprejetega zakona imajo posestniki v Kanalski dolini (Rabelj, Mrzla voda, Rokovo, Trbiž, Žabnice, Ukve, Ovčja vas, Nabprjet, Južniča, Sveta Katarina in Djepalja vas (Šahi Leopol-do) vsako leto, «belo na črnem* potrjeno pravico do točno določene količine drvi za kurjavo, luč, vor dovod, 'ograjo, kozolce. Iz naislova «bližnje soseščine* pa jim pritiče pravica dci paše določenega števila goved in- ovc, pravica' do peška. Prihodek iz te ekonomske postavke je povečini šel v skupni sklad, iz katerega šd Črpali sredstva za popravilo gozdnih poti, zavarovanie pobočij, da ni prišlo do zemeljskih plazov, iz niega sp podpirali gasilce. cerkev in pomagali ljudem ob hudih naravnih nesrečah. • •• lil. MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN JUTRI OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU pren splitskega Hajduka, čeprav v taki ožji izbiri, do katere je prišlo Po dveh kolih, je že težko reči, katero moštvo je sploh še šibko. Hajdukov trener Mladinič je s svoje strani povedal, da žreb ni bil slab, še zlasti glede na to, da bodo prvo tekmo igrali v gosteh. Nasprotnik, španska Valencia, je po njegovem mnenju solidna enajsterica, čeprav je trenutno na osmem mestu začasne lestvice v španskem prvenstvu. Mladinič meni, da ima njegovo moštvo 50 odst. možnosti, da se uvrsti v nadaljnje kolo. Brez dvoma težja naloga čaka niškega Radničkega, ki pa je že z uvrstitvijo v osmino finala pripravil veliko presenečenje glede na to, kako igra v domačem prvenstvu. Trener Nenkovič tako ni brez vsakega upanja, saj Feyencord ni več Usta ekipa, kot je bila pred leti (trenutno je na sredini začasne lestvice nizozemskega prvenstva). Zato. če bodo njegovi varovanci pono- Budučnost Vardar - Beograd, 0-limpija - Crvena zvezda, Osijek -Hajduk, Partizan - Tgteks, Radnič-ki - Zagreb, Vojvodina - Sarajevo (danes), Rijeka - Sloboda. OSMINE FINALA (25. 11.) • Lokeren (Bel.) - Kaiserslautern (ZRN) • Real Madrid (Šp.) - Rapid Dunaj (Av.) • Aberdeen (Škotska) - Hamburger (ZRN) • Goteborg (Šve.) - Dinamo Bukarešta (Rom.) • Sporting Lizbona (Port.) - Neu-chatel Xamax (Švi.) • Winterslag (Bel.) - Dundee United (škotska) • RADNIČKI NIŠ (Jug.) - Feye-noord (Niz.) • FC Valencia (Šp.) - HAJDUK SPLIT (Jug.) Povratna srečanja osmine finala oodo na sporedu 9. decembra t.l. Vili igro iz prejšnjih kol proti Na-Poliju in Grasshoppersu, ne izključuje napredovanja. Edino za to mu )c žal, da bo povratno srečanje v Rotterdamu. V pokalu UEFA ima sedaj svoje ^flstopnike še 11 držav, Jugoslavija Je torej med tistimi, ki imajo še po uva svoja predstavnika. Poleg Jugoslavije imajo namreč po dve moštvi še Belgija, ZRN, Španija in Škotska. 1. Jugoslovanska liga Spored tekpm 16. kola prve zvez-ne jugoslovanske nogometne lige je t®k: Dinamo - Velež, Željezničar - Operacija Ketteje TURIN — Juventusovega napadalca Bettego bodo danes operirali in mu dali nogo v mavec. Zdravniški izvid je pokazal, da ima ta nogometaš poškodovane kolenske vezi. Nogo bo imel v mavcu 30 do 40 dni, na nogometno igrišče pa se bo lahko vrnil šele čez nekaj mesecev. KOŠARKA Radnieki praznih rok V anticipiranem srečanju 6. kola l. jugoslovanske zvezne moške košarkarske lige je sinoči Radnički doma izgubil srečanje z Zadrom s 93:104 (47:58). Danes bodo na sporedu še te tekme: Cibona - Iskra Olimpija, Ši-benka - Rabotnički, Crvena zvezda - Partizan, Budučnost - Borac, Slo-ooda - Bosna. NOGOMET V JUTRIŠNJEM 8. KOLU 2. AMATERSKE LIGE Zarja in Rreg pred domačim občinstvom ■ V L AL bodo Križani skušali osvojiti drugi prvenstveni par točk V 3. AL na Tržaškem težko gostovanje Primorca, Gaja pa proti poprečni Ederi ■ V 3. AL na Goriškem Mladost proti solidnemu Piedimontu, Štandrežci in Sovodenjci pa računajo na zmago 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Muggesana Po nedeljskem porazu v Lignanu je vzdušje v taboru Vesne nekoliko napeto. Navijači so razočarani in zato kritični do ekipe, ki je na spodnjem delu lestvice. Nogometaši pa zaradi tega niso potrti, proti Muggesani bodo prav gotovo napeli vse sile ter odločno iurišali na drugo prvenstveno zmago, s katero bi dokazali, da ekipa ni v krizi kot mnogi morda prezgodaj trdijo. 2. AL NA TRŽAŠKEM Kras — Primorje Pred derbijem smo se obrnili do trenerja Krasa Manzutta in mu zastavili nekaj vprašanj *Je ekipa do sedaj upravičila pričakovanja?* «če hočem biti iskrer., moram reči, da ne, predvsem če upoštevamo, da smo se na Kacetovem memorialu dobro izkazan. Prav zaradi tega sem sam kot tudi vsi drugi mnogo več pričakoval od e-kipe.» »Kje ie torej vzrok9* «Morda ker v začetnem delu nismo imeli ure.jene obrambe. Zato smo v teku prvenstva še ojačili ekipo in sedaj mislim, da smo na dobri poti.» «Borza nogometašev amaterjev se je zaključila 31. oktobra, torej niso več možne spremembe. Je ekipa Krasa sedaj popolna?* na sporedu danes. tenis KIM KUP TURin — V nadaljevanju med jterodnega ženskega teniškega tur-irja za Kirn Cup so dosegli vče-2»J te izide: Sarker (Ev.) - King (Am.) 7:6, 6:0 Navratilova (Am.) - Wade (Ev.) d 6:2, 6:2 An0* (Ev-> ’ AUen (Am>) 6:3' 5:1 MA1«nova si je med sinočnjim na- oporn izpahnila ramo in je odsto-ri,a- Po drugem dnevu vodi Arne-'a Proti Evropi s 6;4 košarka B°rov| kadeti "a turnirju Trleste šport n(>. 0rova kadetska postava bo da-f? ,n jutri gostovala na turnirju este šport, ki ga prireja društvo Don Bosco. Poleg Rasenijevih varovancev in organizatorjev bosta nastopili še Ferroviano in Alabar-da. Prvo tekmo bo Bor igral s Fer-roviariom. Ekipi se posta pomerili v telovadnici v Istrski ulici ob 16.15, medtem ko bosta finalni srečanji jutri z začetkom ob 18 uri. BOKS MILAN — Paolo Castrovilli je o-hranil svoj naslov italijanskega boksarskega prvaka mušje teže. Po točkah je premagal v 12 krogih Gio-vannija Camputara. «Kako menite, da se boste učinkovito zoperstavili tem visokim i-gralcem?* »Na srečo je poprečna starost na naši strani, zato računamo, da jim bomo vsilili svoj hitri tempo igre, ki je naše najučinkovitejše orožje » kimate kakšne težave s sestapo ekipe?* »Na žalost jih imamo. Klobas še ni popolnoma okreval po operaciji in gotovo ne bo igral. Verjetno pa ne bo nastopil niti Ivo Starc, ki ima težave s hrbtom, saj ni ves teden treniral. Klobasova odsotnost se bo zlasti poznala v obrambi, doprinos Iva pa nam bo gotovo manjkal v napadu.* »Sfe ta teden morda poskušali kake nove taktične variante?* »Vadili nismo nobenih novih shem, ampak smo ves trifd posvetili zlasti protinapadu. Trener Splichal pa je z opravljenim delom zadovoljen. Tudi vzdušje v ekipi je po dveh zaporednih zmagah na višku in to se pozna tudi pri treningu. Resno in zavzeto delamo, ker se dobro zavedamo, da je to za nas najtežji mesec. Po gostovanju v Reggio E-milii nas namreč čaka peterka Bergama, ki je verjetno najmočnejša v tem prvenstvu, nato pa spet dve gostovanji.* »Bi morebitni poraz hudo načel moralo v ekipi?* »Vsako gostovanje je težko in bi nam bili zato dve novi točki več kot dobrodošli. Vsekakor menim, da razpoloženje lahko upade tedaj, ko zgubimo tiste tekme, kjer smo računali na uspeh, na gostovanju pa je tvegano z gotovostjo računati na zmago.* Za zveste navijače, ki tokrat ne bodo mogli spremljati Jadrana v Reggio Emilio, pa imamo razveseljivo vest, da bodo srečanje lahko neposredno spremljali po Radiu Ex-press iz Trsta (na srednji valovni dolžini 95 Mhz) z začetkom ob 21. uri, in sicer na račun nekaterih slovenskih podjetij, ki so omogočila ta direkten prenos. Avtobus z igralci in navijači pa bo odpotoval ob 13.15 z Opčin in sicer izpred bara «Central» v Narodni ulici, ob 13.30 pa s Proseka. V avtobusu je še nekaj prostih mest za navijače, ki lahko pridejo neposredno na Opčine oz. na Prosek. Cena potovanja znaša 15 tisoč lir. NOGOMET MADRID — Nogometaši španske drugoligaške nogometne ekipe Al-merie že peti dan stavkajo na sedežu španske nogometne zveze. Nekateri med njimi namreč niso dobili plače že kar celi dve leti. Zveza Španskih nogometašev ie zagrozila s solidarnostnimi akcijami, če vodstvo Almerie ne bo ugodilo zahtevam njenih nogometašev. morju bi se zadovoljil tudi z remijem. Problemov glede postave ne bi smelo biti. Na razpolago imam vse nogometaše, upam na lepo vreme in seveda na lep derbi, tako da bodo navijači obeh strani prišli na svoj račun.* Zarja — Libertas Tržačani, ki so letos očitno slabo startali, bodo prišli v Bazovico s trdnim namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. Zatiani pa seveda po treh remijih računajo na kaj več kot na eno samo točko tudi upoštevajoč dejstvo, da je Libertas do sedaj povsem razočaral v napadu, saj so Tržačani v sedmih tekmah dali samo dva gola. Breg — Op. Supercaffe V tem srečanju »plavi* odločno juriša jo na zmago, čeprav se zavedajo, da naloga ne bo lahka. Ekipa Op. Supercaffe si je po slabem startu v zadnjih treh nastopih precej opomogla in ima enako število točk (6) kot Breg. 3. AMATERSKA LIGA Esperia S. Giov. - Primorec Po nedeljskem počitku čaka Tre-bence naporno, vendar ne brezupno gostovanje. Čeprav domačini merijo na celotni izkupiček, Trebenci ne obupu.jejo, ker so prepričani, da bodo na igrišču pokazali, česa j so zmožni. Edera — Gaja »V tretje gre rado* pravijo ga-jevci, ki so zmagali obe tekmi v gosteh, zato tudi jutri jim nopreč na Edera ne bi smela delati preglavic, čeprav bodo morali na igrišče brez Borisa Rismonda, ki se je v sredo poškodoval v prometni nesrečj. B.R. 3. AL NA GOftlŠKEM Poggio — Sovodnje Po nedeljskem polovičnem spodr sijaju na lastnem igrišču proti skromnemu Beglianu, se Sovoden.jcem ponuja priložnost, da v Zdravščini popravijo slab vtis, ki so ga zapustili na zadnjem srečanju. Poggio je namreč letos precej slabo pri čel prvenstvo (ena zmaga in štirje porazi), kar daje upati, da slovenski ekipi ne bo delal prevelikih preglavic. Sicer pa je znano, da je Poggio na lastnem igrišču trd oreh za vsako ekipo. Juventina — Vermegliano Štandrežcem so tokrat potrebni obe točkir če hočejo računati na boljše mesto na lestvici. Ekipa ie sicer že v nedeljo ter v srečanju proti .Romani .pokazala znaten napredek, kar pomeni, da je prišla v formo. Jutrišnje srečanje pa ne bo lahko za Borghesove varovance. Mladost — Piedimonte Mladost bo tokrat imela precej težko nalogo proti Piedimontu, ki je med boljšimi ekipami prvenstva. Zato bo naloga Ferletiča in tovarišev dokaj zahtevna, čeprav bodo Kraševci z učinkovito igro dosegli dober rezultat, tudi spričo tega, kar so pokazali prejšnjo soboto proti vodečemu Isonzu. Manj napak v obrambi pa bodo rezultati na dlani. (pr) Avellino - Ascoli 1 Cagliari • Catanzaro 1 X 2 Cesena - Fiorentina 2 Genoa - Juventus X 2 Milan - Como 1 Roma • Bologna 1 Torino - Napoli 1 X Udinese - Inter 1 X 2 Bari - Foggia X 1 Pescara - Sampdoria 1 Nocerina - Ternana 1 Pistoiese - Lazio X 2 Akragas - Messina 1 Mladinke Sloge (na sliki med srečanjem z Vlval Basa) so v soboto proti Volleyu prepričljivo zmagale, čeprav so nastopile brez svojih treh standardnih igralk rtitiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmntiinfiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiMraiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiNiiiiiH« s ** ' iiPMSMPl: Domači šport ...... .v, i.. VAM PREDSTAVI I d DANES SOBOTA, 7. NOVEMBRA 1981 NOGOMET UNDER 20 14.30 v Dolini: Breg - Edile Adria- tica; 14.30 v Križu: Vesna - Opi-cina; ’ NAJMLAJŠI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lu-cinico; ■ lllllllllllllll Hill llllllllllllllltt llllll |||||||MII||||||ll|||l|||||||||||llllll||||||||||lf|ail|||||||||||(|||||l||||||||||||||||IMIIIIIIMIIIIII|ll|llllllll|||l|l||l|ll||MIIIIIIIIII|lllllllllllll ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE C-1 LIGE Bor JIK Banka letos med favoriti V tej vlogi bodo igrali predvsem zaradi svoje izkušenosti V ostalih ligah precej zanimivih nastopov naših šesterk Jutri družabno srečanje Borovih odbojkarjev vseh generacij Poleg običajnih prvenstev v mlajših kategorijah se bo pričel boj za točke danes še v moški C-l ligi. Barve naše odbojke bo v tej konkurenci branila šesterica Bora JIK Banke. Poleg tega bo danes in jutri še zanimiv ženski turnir na Proseku v organizaciji ŠD Kontovel. Ob vsem tem ne smemo še poza biti na prijateljsko .-rečanje vseh odbojkarskih generacij pri ŠZ Bor jutri nopoldane na stadionu «1. maj*. Moška C-1 liga Odbojkarji Bora JIK Banke bodo letos odigrali prvo tekmo v C-l ligi pred domačimi gledalci. Go- fiimiitMiMimHiiiiiiiMHiMtimiiititiiinifntiMMmHiiiiiMiiiiiitimiiiiiMiiiiitiimiiiiiiiiulMiiMimnifiMiniMiniiniiiiHMiiii'' iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiriiititv NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A LIGI Krasova ekipa jutri brez Miličeve Uspeh krasovk kljub temu ni povsem izključen Štirje nastopi naših moških v nižjih ligah V okviru 4. kola ženske namiznoteniške ekipne A lige se bo jutri ob 10. uri Kras pomeril v S. Elpi-diju al Mare s tamkajšnjim Wal-tercassom, ki je še nepremagan na vrhu lestvice. Krasova dekleta imajo le dve točki manj od nasprotnika in imajo tako možnost, da v primeru zmage dohitijo svoje jutrišnje nasprotnice na drugem mestu lestvice. Ta podvig, ki je bil še do pred nekaj dnevi skoraj zanesljiv, pa je danes negotov in težko je napovedati zmagovalca tega sreča- SO MLADINA Prireja od 7. do 14. novembra v Domu Albert Sirk v Križu SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME URNIK: jutri od 14. do 20.30 - v nedeljo od 10. do 21. ure — “d ponedeljka do fcetka od 16. do 21. ure, z zaključkom v soboto, 14. novembra, od 10. do 20.30 pri nas boste lahko dobili opremo najboljših firm. - V okviru sejma bo ob 15.30 na sporedu film «90 minut z Elanom*. nja. Sonja Milič, ki je v tem delu sezone v izvrstni formi, je namreč zbolela za gripo, tako da sploh v tem tednu ni trenirala in tudi če se bo podala na gostovanje, zanesljivo ne bo stopila za zeleno mizo. Vsa odgovornost bo tako padla na mladi tandem Sonja Doljak • Damjana Sedmak, ki imata na papirju približno enake možnosti za uspeh kot domačinke, ki pa razpolagajo z izkušeno in solidno postavo Mau-riello, Saporetti in Mannicci. Če krasevki zaigrata sproščeno in samozavestno, lahko pripravita tudi presenečenje. Za tak podvig pa bo potrebna maksimalna koncentracija in motivacija, zato bo odločujočega pomena, če bosta vzdržali psihični pritisk. B. S. MOŠKA C LIGA Ekipa Mladine A pa bo jutri ob 10. uri sprejela v goste ekipo US Lupino iz Trevisa. Čeprav bodo Križani igrali na domačih tleh se tudi njim obeta težak nastop. Poleg tega imajo za sabo že vrsto porazov, ki prav nič ne razveseljujejo trenerjev. ki kljub uvedbi novih ukrepov, še niso dosegli zastavljenega cilja. A. S. MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA V drugem kolu moškega promocijskega prvenstva bodo zaposlene vse tri slovenske ekipe. Kriška Mladina se (>o že danes ob 20. uri pomerila v Križu s tržaškim Ente por-to, jutri bo Bor ob 11. uri gostil na stadionu «1. maj* v Trstu ekipo Tennis tavolo Trieste, ob 10. uri pa se bo Kras pomeril v Gorici s tamkajšnjo Ardito. B. S. 3. - 4. - 5. - 6. — — prvi drugi — prvi drugi prvi drugi prvi drug! drvi drugi prvi drugi Z 2 1 1 1 X X X 1 1 X X stili bodo novinca v tej konkurenci Intrepido Gorian. ki .ie lani igrala v C-2 ligi in je (nasprotno od naših fantov) napravila kakovostni skok. V letošnjem povsem spreme- Vabilo za današnjo manifestacijo za mir Enotni pripravljalni odbor poziva mladino in športnike z zahodnega in vzhodnega Krasa ter zgoniške, repentabrske in devinsko - nabrežinske občine, da se množično udeležijo današnje enotne manifestacije za mir in razorožitev v svetu. Za mlade in športnike vzhod-nokraškega območja je zbirališče ob 18, uri pred Prosvetnim domom na Opčinah, mladi in športniki iz devinsko - nabrežinske, repentabrske in zgoniške občine ter zahodnega Krasa pa se bodo zbrali ob 18.30 pred spomenikom na Proseku. Sprevoda z baklami in z godbami na pihala iz Križa, Nabrežine, Trebč in s Proseka se bosta srečali pod razglediščem na Napoleonski cesti pri Kon-tovelu, kjer bo zagorel kres miru in sožitja med narodi v svetu. Prireditev bo ob vsakem vremenu. njenem prvenstvu moške C-l lige nastopa 144 šesterk, ki so porazdeljene v 12 skupin 00 12 zastopnikov, le-te pa so deljene v dve podskupini s 6 ekipami. Prve tri iz vsake podskupine bodo igrale v drugem delu med seboj za napre dovanje in zmagovalec napreduje neposredno. Drugouvrščena šester-ka bo igrala v pla.v effu z ekipo iz B lige. V skupini slabših šestih šesterk pa zadnje tri nazadujejo v nižjo C-2 ligo. To bo letošnja povsem spremenjena prvenstvena pot skoraj vseh prvenstev. Če se povrnemo k samemu nastopu Bora JIK Banke bi morali biti Veljak in tovariši favoriti. Izkustvo je le na strani naših fantov. Mladinke Popoldne bo na stadionu «1. maj* slovenski derbi med Borom in Sokolom. Obe slovenski šesterki doslej nista poželi kakšnega posebnega us-pega, saj ima Bor dve točki, Sokol pa .je zaenkrat praznih rok. V tem neposrednem obračunu so favoritinje domačinke, ki so med tednom v Gradišču igrale res odlično Mladinke Sloge so favoritinje v neposrednem obračunu vrsto Vivai Bu-sa, ki je izgubila že prvu srečanje s slovenskimi odbojkaricami. Deklice Pri Banih bo zanimiv derbi med domačo vrsto Sloge in Brega. Igralke iz Doline so v B skupini nesporne favoritinje za končno zmago in sle.j ko prej njihova zmagovita pot se ne bi smela zaustaviti niti pred to prvenstveno zapreko. Mlade borovke bodo gostile orvo postavo OMA in so tudi drugič v neposrednem obračunu s temi nasprotnicami obsojene na neuspeh. Velika izenačenost oa se obeta v srečanju med Sokolom in drugo Dostavo OMA. Jutri dopoldne bo Kontovel, ki je med tednom odpravil Bor (lahko bi rekli pc hitrem postopku) gostil skromni Vollev club. ki ie obsojen na neuspeh. Mladinci Vrsta Bora bo tokrat oočivala. ker je bila ekipa Intrepide izločena iz nadaljnjega tekmovanja, kar se ni prikazala na dveh tekmah Prijateljsko snidenje pri ŠZ Bor Odbojkarska sekcija Bora organizira jutri popoldne ob 14.30 do otvoritvi fotografske razstave Maria Magajne prijateljsko srečanje vseh odbojkarjev in odbojkaric pri Boru. ki so oblekli plavo majico združenja v dosedanjih skotaj 22 letih uspešnega nastopania. Na stadionu «1. maj* bo poleg prijat elj-skega srečanja tudi tombola z bogatimi nagradami. G. F. CICIBANI 14.45 v Dolini: Breg - Fortitudo; MLAJŠI CICIBANI 15.30 V Dolini: Breg - Fortitudo; KOŠARKA MOŠKA C : 1 LIGA 21,1)0 v.Reggio Emilii: Fornaciari - Jadran; NARAŠČAJNIKI 15.30 v Gradežu: Grado - Dom; NAMIZNI TENI$ MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 20.00; v Križu: Mladina - Ente Porto; ODBOJKA ŽENSKI TURNIR SV. MARTINA 18.00 na Proseku: Branik - Kontovel ; 20.00 na Proseku: Sokol -OMA; MOŠKA C -1 LIGA 18.00 v Trstu, «1. maj*; Bor JIK Banka - Intrepida Gorian; MLADINKE 18.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Sokol; 20.00 pri Banih: Sloga - Vivai Busš; DEKLICE 15.00 v Trstu, Petrarca: OMA A -Bor; 18.00 pri Banih; Sloga - Breg; 18.00 v Trstu, Petrarca; OMA B -Sokol; JUTRI NEDELJA, 8. NOVEMBRA 1981 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Muggesana; 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Libertas; 14.30 v Dolini: Breg Op. Supercaffe; 14.30 v Repnu: Kras - Primorje; 3. AMATERSKA LIGA 12.00 v Trstu, Sv. Ivan: Esperia SI - Primorec; 10.30 v Trstu, Ulica Flavia: Edera - Gaja; 14.30 v Zdravščini: Poggio - Sovodnje; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Vermegliano; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Piedimonte; . NARAŠČAJNIKI 12.15 v Ribiškem naselju; CGS -Gaja; 10.30 v Repnu: Kras - S. An-drea; 9.30 v štandrežu: Juventina -Medeuzza; NAJMLAJŠI 8.00 v Miljah: Fortitudo - Breg; 11.45 na Opčinah: Roianese - Primorje; 13.15 na Opčinah: CGS -Zarja; ZAČETNIKI 9.15 v Miljah; Muggesana - Breg; 10.30 v Trebčah; Primorec - Chiar-bola B; 12.30 na Opčinah: CGS - Kras; 11.00 v Moši; Mossa - Sovodnje; ODBOJKA ŽENSKI TURNIR SV. MARTINA 15".30 na Proseku: nastopata tudi Kontovel in Sokol: DEKLICE 9.30 na Proseku: Kontovel - Vol-ley Club; KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 9.00 na Opčinah; Jadran - Ricrea-tori; 9.30 na Kontovelu: Kontovel -Libertas A; 11.30 v Trstu; «1. maj*: Bor - SKT; TURNIR »TRIESTE ŠPORT* 18.00 v Trstu, Istrska ulica; Bor -Ferroviario; NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA j 10.00 v S. Elpidiu al mare: Walter-cass - Kras; MOŠKA C LIGA 10.00 v Križu: Mladina - Lupino; MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - TTT; 10.00 v Gorici: Ardita - Kras; KOTALKANJE REVIJA UG GORIZIANA 16.00 v Gorici, Korn: nastopa tudi Polet. OBVESTILA ! Z Jadranom v Reggio Emilio Jadran vabi navijače na prvenstveno košarkarsko tekmo, ki bo danes, 7. novembra, v Reggio Emilii s tamkajšnjim moštvom Fornaciari. Odhod avtobusa ob 13.15, cena vožnje pa je 15.000 lir. * * * ŠD Mladina smučarski odsek priredi jutri, 8. t.m., v okviru sejma smučarske opreme «90 MINUT Z ELANOM* Predvajali bomo filme o Stenmarku, Križaju in drugih. Začetek ob 15.30 v domu »Albert Sirka. Sirk*. # * • ŠD Mladina prireja ritmično telovadbo za odrasle v prostorih starega vrtca šole »Albert Sirk* v Križu. Vpisovanje in trening se začneta v torek, 10. novembra, od 19. de 20. ure. — Zastopnik italijanskih dobaviteljev YU SKI POOLU — Dobavitelj opreme JUGOSLOVANSKI ALPSKI SMUČARSKI REPREZENTANCI — PRODAJA OPREME NEPOSREDNO OD PROIZVAJALCEV — Popoln servis za smuči in popravila FOIR ^Lipica Bazovica - Ul. Dragotin Kette 2 - Trst prisoten danes, 7., In jutri, 8. novembra, v KRIŽU na SEJMU SMUČARSKE OPREME ki ga prireja ŠD Mladina Uredništvo, upravo, oglasni oddolek. TRST. Ul. Montocchi 6, PP 559 Tol. (040) 79 46 72 (4 linijo) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0461) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podietia mesečno 100.00. letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubljane Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6 7. novembra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj« I in tiska I zrr iTrst Č!an italijanske zveze časopisnih založnikov Fi£G PO RAZPRAVI V OZN O NOVEM SVETOVNEM GOSPODARSKEM REDU «Duha Cancuna» je treba ostvariti z obnovitvijo globalnih pogovorov Dvoumna stališča ZDA, ki so še vedno glavna ovira za pogajanja - Diplomatska prizadevanja glede postopka za nadaljevanje dialoga Sever-Jug (Dopisnik Dela za Primorski dnevniki NEW YORK — Diplomati na East m erju bodo v prihodnjih dneh poskusili doseči sporazum za zaprtimi vrati o tem, kako in kje naj se nadaljujejo pogovori o preureditvi svetovnega gospodarskega reda. To je, za sedaj, edini jasen sklep neobičajno kratke razprave v generalni skupščini OZN o tem vprašanju, ki .je že nekaj let na dnevnem redu v svetovnih forumih. V sredo je ira ški diplomat Ismet Kittani, ki predseduje skupščini, odprl razpravo, po desetih nastopih pa jo je bil prisiljen v četrtek skleniti s tem, da se je začasno ta tema snela z dnevnega reda, dokler diplomatske konsultacije ne odprejo tej najpo- membnejši temi jasnejšega izhoda. Preuranjeno bi bilo sicer trditi, da se je enostavno ponovilo, kar se s tem najpomembnejšim svetovnim gospodarskim vprašanjem dogaja zadnji dve leti, ko je najprej gene ralna skupščina OZN odločila, da se začnejo gospodarski pogovori med vsemi državami, nato pa posvetila pretekle jeseni tem vprašanjem posebno zasedanje. Niti izredno zasedanje niti poznejše razprave za kulisami niso namreč premaknili stvar z mrtve točke: najprej zaradi ameriško - angleško -nemškega, nato pa po krivdi izključno ameriškega nasprotovanja. Ta zastoj .je bil razlog, da se je pred kratkim odvijal v mehiškem Cancunu sestanek šefov držav in SENATNA KOMISIJA ODOBRILA AMNESTIJO Italijanske zapore naj bi zapustilo 14 tisoč jetnikov RGV1 — Amnestija, ki jo je odobrila komisija za pravosodje pri senatu. bo zadevala okoli 14.000 jetnikov. Podtajnik za aravosodstvo socialist Scamarcio je namreč poudaril, da je namen vlade zmanjšati število zapornikov od sedanjih 36.000 na 22.000. kar sicer še vedno nekoliko presega realne zmogljivo sti zaporov, ki štejejo približno 17 tisoč zaposlenih jetniških Baznikov. Scamarcio je tudi dejal, da si vlada prizadeva iskati novih finančnih sredstev, ki bi jih namenili pravo-sodstvu. Ukrep o amnestiji it senatna komisija odobrila kljub vzdržitvi komunistov. neodvisne levice in mi sovcev, končno odločitev na bosta seveda morala sprejeti še Darla ment in predsednik republike Ko munisti so svoje pomisleKe utemeljili z besedami, da je bil ukrep predlagan, ne tla bi prišlo do po glebitve celotnega vprašanja /apo rov in sodstva, ki hi terjalo še bolj razvejene in učinkovite ukre pe. Podobno mnenje -je izrazil neodvisni senator Gozzir.i. ki colo go \ pri že o pravi »institucionalizaci.ii amnestije*. ki nai bi poslala nekaj povsem naravnega in tudi r.opre-mi '1 ienega Čeprav ie jasno, do amnestija v dobršni mori razkriva nemoč vlade do žgočega vprašanja zaporov, v sodniških krogih dokaj usodno očeti'Ujejo ukrep, o katerem ugotav-1'a.io, «da je pozitiven, ker bodo zapor zapustili vsi tirii, ki bi iih sploh ne smeli zapreti*. O odpravi kaznivosti za mani pomembne prekrške, ki jo je senat izglasoval v četrtek pa menil da ?sicer ne bo pripomogla k izpustitvi nobenega zapornika, vsaj na bo preprečila sprejem novih. Nekateri so celo predlagali, naj bi ukrep razširili tudi na druge prekrške kot so na primer kraie skromnih vrednosti v veleblagovnicah in drugih krajih. Kai sta pravzaprav splošna pomilostitev in amnestija7 Prv! uarep ne izbriše zločina ali prekrška, aninak samo olajša posledice obsodbe. Jasno ie torej, da ukren. ki neposredno vpliva samo na kazen, no prekine sodnega postopka ali procesa. S splošno pomilostitvijo se torej okoristijo le tiste osebe, ki že odsedaio kazen v zaimt u kar po meni. da se ukrep uresniči lahko tudi po dolgih letih prizivov in oro tinrizivov. Učinkovitejša ie amnestija, ki izbriše prekršek in torej tudi oljsod bo. Posledica tega ie. da se ore-kineio tudi postopki, ki so šele v preiskovalni fazi. kar odločilno raz bremeni z delom prenasičene sod nike. lombo so se pogovar jali tudi o mednarodnem položaju. Zlasti so oce nili umik libijskih čet iz Čada in ugotovili, da gre za pomemben korak k vzpostavitvi boljših odnosov v območju. Sicer pa so -dnesi med Gabonom in Libijo še dalje precej slabi. Želja po sodelovanju med Gabonom in Italijo RIM — V pogovorih, ki iih je že včcra.i imel gabonski predsednik Kongo s Pertinijem in Col unbom. je prišla do izraza možnost in žepa po okrepitvi dvostranskih gospodarskih odnosov med Italijo in Gabonom. deželo neskončnih naravnih dobrin. Gabonski predsednik ie po kazal veliko zanimania za Italijan sko tehnologijo in finančno pomoč, zlasti na področju naftnih raziskav, železništva in ribolova. Dogovorili «o sc tudi. da bo skupina funkcionarjev italijanskih ministrstev in gospodarskih operaterjev kmalu od potovala v Gabon, kjer na: bi vzpostavil; stike s krajevnimi ustanovami za tesnejše sodelovanje. Gabon, ki že vzdržuje tesne stike * Francijo, načrtuje, da bo v Italiji in drugih zahodnoevropskih državah dobil kredite za svoje gos podarske nobude. čeprav je ta a friška država ena najbogatejših v «6rni celini« Pertini. Bon go in zunanja mini-itra Martin Bongo in Emilio Co- Balkan mora postali območje miru brez jedrskega orožja BUKAREŠTA - Romunski predsednik Nicolae Ceausescu se je vče raj zavzel, da bi postal Balkanski polotok območje miru brez katerega koli jedrskega orožja. V svojem govoru med delovnim obiskom v severnih pokrajinah Romunije je torej Ceausescu še enkrat potrdil željo svoje države, da se na Balkanu okrepi sodelovanje med državami in odpravijo vse možnosti za napetosti. Kršitev javnega reda na prisl inski univerzi PRIŠTINA - Tanjug je včeraj sporočil, da je v četrtek okoli 22. ure in 30 minut prišlo do kršitve javnega reda in miru skupine pre bivalcev študentskih domov štev. 1 in 2, ki so z žvižganjem in hrupom vznemirjali prebivalce sosednjih poslopij. Hrup je trajal od 5 do 7 minut, zatem pa so se študenti odstranili z balkonov in oken. ne da bi posredovali organi javnega reda. Ta vnovična kršitev javnega reda m miru v študentskem centru v Prištini, kjer so, kot je znano spo mladi izbruhnili neredi, ocenjujejo kot opozorilo mladinski organizaciji ZK ki profesorjem na univerzi, da je nujna še bolj okrepljena idejnopolitična dejavnost med kosovskimi visokošolci. Prostor na študentskih domovih v Prištini letos dodeljujejo na podlagi novega pravilnika, ki med drugim upošteva tudi idejnopolitično zrelost bodočih stanovalcev v študentskem centru. Center v Prištini ima 5 paviljonov, kjer je prostora za več kot 4.000 študentov. Poleti so opravili organizacijske, tehnične in druge priprave za še boljše pogoje bivanja in dela študentov v centru. Obnovili so vse domove, zagotovili knjižnico s 450 sedeži in obogatili kulturno in športno življenje. Namenu so izročili tudi nov sodoben dom s 1050 ležišči za študentke. Cena prehrane in ležišča v študentskem centru v Prištini velja le 1100 din na mesec. To je skoraj simbolična cena, saj je ekonomska za okoli petkrat višja. Razliko pokrivajo iz proračuna pokrajine, (dd) vlad 22 razvitih in dežel v razvoju, z. osnovnim smotrom, da poskusi obnoviti prekinjeni dialog. V palači OZN. na East riverju so se v sredo in četrtek vsi govorniki |xi vrsti zavzemali za dogovarjanje. Zastopnica ZDA Jean Kirkpatrick je celo ponovila izraze, ki se jih je v Cancunu [»služil gostitelj, mehiški predsednik Lopez Portillo, ko je 'govorila o* potrebi. da se «duh Cancuna* prenese na vsa področja OZN. To je bil skupni imenovalec desetine govornikov, ki so nastopili v imenu svoje ali večjih skupin držav: politična volja, da se pogovori' nadaljujejo, je prišla do izraza v Cancunu, lotimo se zdaj dela, V to smer je zlasti pritisnil alžirski predstavnik Muha med Ben djaoui', predsednik «sku»ine 77», ki združuje pri gospodarskih vprašanjih države v razvoju. V imenu Evropske gospodarske skupnosti je angleški veleposlanik Anthonv Parsons izjavil, da predstavljajo prejšnji sklepi OZN dovolj dobro osnovo za nadaljevanje pogovorov. Poljak Eugenius \Vyzner je dejal nekaj sličnega v imenu vzhodnoevropskih držav, ki so bile sicer odsotne iz dialoga v Cancunu. Podobne izjave so dali tudi predstavniki Avstralije, bogate države, katere gospodarski interesi pa .jo navajajo, da se v OZN često uvršča k zastopnikom tretjega sveta, nato pa še zastopniki Finske. Kitajske, Norveške, Švedske, Kanade in Avstrije. Kot v Cancunu. je tildi v Stekleni palači vladalo veliko pričakovanje za nastop zastopnika ZDA. Za to je bilo naravno več razlogov. Prvič, ker so na zimo ostale ZDA edini nasprotnik pogovorov, drugič pa. ker baje v ameriškem vrhu različno tolmačijo izid srečanja v Cancunu: po ameriški diplomaciji se je namreč tam Washington navsezadnje pokoril volji večine sveta, da se pogaja, toda po mnenju nekaterih funkcionarjev Bele hiše so se pravzaprav ostale države približale pogledom Washinetona o tem. kaj je treba počenjati s svetovno gospo darsko situacijo. Jean Kirkpatrick ni povsem odklonila te dvoumnosti. Njena teza se glasi: Nismo Hoteli sodelovati v tej razpravi, ker smo mislili, da .je preuranjena, dokler trajajo razgovori o tem, kako in kje naj se pogovarjamo. Premislili smo se. da ni videti, da podcenjujemo problem ali da ne želimo sodelovati. Sedaj je pa ambicija ZDA, da se začuva in ustvarja «duh Cancuna*. da se obrani ta skrhki, novi začetek*. Sluh, izvežban v prevajanje diplomatskega žargona v razumljiv jezik nima seveda težav, da pač iz te kratke serije kratkih govorov izvleče sklep, da predstavniki raznih držav vidijo v istih stvareh povsem različne stvari. Kar je na primer za Alžirca opravi ca«, je za govornike bogatih držav «možnost korekcije* svetovnega gospodarskega u-stroja. ki naj bi vsem dale nekaj več. No. Na East riverju je še daleč od teh bistvenih, odnosno vsebinskih vprašanj. Za sedaj je še vedno prvi problem, kako opredeliti postopek pogovorov. Na javni sčeni so v sredo in četrtek vsi hvalili duha sodelovanja, ki je prišel nedavno do izraza v Cancunu. V naslednjih dneh je na diplomatih, da prevedejo to v sporazum o tem, kako naj se vodijo pogajanja. DRAGIŠA BOŠKOVIČ OSREDNJE VPRAŠANJE DRUGEGA DNEVA STROKOVNEGA POSVETA ZGODOVINARJEV V VIDMU Odnosi med slovenskim in italijanskim partizanskim panjem VIDEM — Zelo težko je v en sam članek strniti tudi najosnovnejše misli iz kar osmih obširnih poročil, ki so jih zgodovinarji imeli na včerajšnjem tiiugem dnevu videmskega posveta o odporniškem gibanju v Furlaniji in o nacionalnem vprašanju ob jugoslovansko -italijanski meji. Kar v naprej moramo povedati, da se «nacionalno vprašanje — guestione nazionale* različno tolmači pri slovenskih in italijanskih diskutantih. Pri Slovencih s lem predvsem tolmačijo . narodnostno vprašanje, za Italijane pa ima beseda nacionalno predvsem pomen države, torej govor je predvsem o vprašanjih, ki'so v zvezi s problemom novih meja med Jugoslavijo in Italijo v takratnih vojnih letih. - Močan in tehten je bil včerajšnji dpprinos slovenskih zgodovinarjev in proučevalcev zgodovine temu videmskemu posvetu. V dopoldanskih urah je dr. Tone Ferenc izčrpno prikazal težnje slovenskega osvobodilnega gibanja v letih ■ 1942-43. da bi prišlo do ustanovitve furlansko -italijanskega partizanskega gibanja v Furlaniji in Julijski Benečiji, po- moč. ki so jo dajale takrat sicer še skromne slovenske partizanske edinice tistim posameznikom italijanske narodnosti, ki so se hoteli boriti proti fašizmu. Podrobno je dr. Ferenc, na podlagi ohranjene dokumentacije slovenskih partizanskih edinic, obrazložil vse poizkuse v Benečiji, v Brdih, v Furlaniji in tudi na Goriškem ter na Krasu, najprej skromne, po septembru 1943 pa že številnejše, da bi prišlo do ustanovitve teh italijanskih edinic, in tudi nesporazume do katerih je prišlo med slovenskimi partizani in italijanskimi garibaldinci glede porazdelitve operativnih področij. Marsikdo med italijanskimi poslušalci je izrazil začudenje, da lahko slovensko zgodovinopisje črpa podatke iz tako bogate dokumentacije. Prav tako bogato dokumentirano je bilo popoldansko poročilo Dušana Bibra, ki je poročal o zavezniških vojaških misijah v Sloveniji in še posebej v slovenskem Primorju v letih 1944-45. Biber je svoje poročilo sestavil na podlagi dosegljivih angleških dokumentov, to je v glavnem poročil šefov teh misij angleškemu štabu. Po prvih po- Z OBISKOM PRI TANZANIJSKEM VODITELJU NYEREREJU Zahodna kontaktna skupina končuje posvetovalno turnejo v Namibiji Osnovno vprašanje je, kako prepričati Južno Afriko m sedanji namibijski režim (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBl - Potem ko jih je v tanzanijski prestolnici Dar Es Sa-laamu pospremilo kakih 300 demonstrantov z napisi čBanda peterice, pojdi domov* in «SWAPO bo zmagal*, so predstavniki petih zahodnih držav iz tako imenovane kontaktne skupine o Namibiji dopotovali v Nairobi, kjer so se včeraj pogovarjali s predsednikom Organizacije afriške enotnosti OAE. kenijskim voditeljem Danielom Ara-pom Moijem. V Keniji sp je turneja po desetih afriških državah končala. ne da bi. kot j*.priznal vodja skupine Chester Crocker, prinesla dokončnega odgovora na vprašanje namibijske neodvisnosti. Chpster Crocker, pomočnik ame riškega državnega sekretarja za a-friške zadeve, je v Nairobiju sicer označil turnejo kontaktne skupine za uspešno in dodal, da «ne obžalujemo. da smo odšli na pot.* Toda. kot je rekel, «dokončnih odgovorov nismo dobili*, ker da bodo o njih stekli še posebni posveti. Tako naj bi se v kratkem sestalo šest pri-frontnih držav z juga črne celine ter skupaj z osvobodilnim gibanjem SWAPO oblikovalo enotno stališče do ameriškega predloga, s katerim je odšla kontaktna skupina na pot. Z druge strani pa naj bi Južna Afrika uskladila stališče s tako i-menovanimi «notranjimi» strankami v Namibiji, ki so sicer predlogu najbolj odkrito nasprotovale, češ da ne nudi zadosti trdnih jamstev za kakih 110.000 pripadnikov bele manjšine v deželi, desetino tamkajšnjega prebivalstva. Že v Salisburyju je Chester Croc ker. ki je govoril v imenu 13 predstavnikov iz KDA, Velike Britanije, Kanade. Francije in ZR Nemčije objavil, da namerava kontaktna skupina prvotni predlog popraviti in sicer ncu vojne precej drugačen od tistega v začetku narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih. Sledila so povojna leta. leta hude osvete s strani nacionalistov, danes pa se Benečija prebuja. Minil je čas nacionalizmu, ne pa narodnosti, je zaključil svoj poseg prof. Qualizza. Njegovo poročilo je v večerni diskusiji dopolnil prof. Pavel Petri-čič, ki je dejal, da so mladi Iju-dje. ki so v Benečiji prijeli takrat za orožje, hoteli izpovedati tudi svojo slovensko identiteto in svojo pripadnost slovenski državi in da je treba pri gledanju na današnje stanje v Benečiji gledati tako na tiste junaške čase in dogodke kot tudi na prizadevanja za ohranitev slovenske besede z župniščih. Treba pa bo še veliko povedali o problematiki Benečije. Imamo že kako diplomsko tezo, že objavljene disertacije slovenskih zgodovinarjev, osebna pričanja, akte procesa proti beneški četi in še marsikaj drugega, je dejal prof. Petričič, ki nam bo dalo možnost, da bo tedanja, in tudi sedanja slika Benečije dovolj jasna. Posvet se nadaljuje še danes ves dan. Teina današnjih poročil j* ^Odporništvo in družba». Med poročili sta tudi dve o opcijah in o prepovedi nemškega jezika v Kanalsld dolini. MARKO VVALTRITSCH Razvoj kmetijstva prvi korak za gospodarski preporod Beneške Slovenije ČEDAD — Ob zaključku zanimive pobude za pospešitev Drodaje kostanjev ki sta jo sprožili gorska skupnost Nadiških dolin in občina Špeter Slovenov, je deželni odbornik za delo, družbeno pomoč in izseljeništvo Gabriele Renzulli imel zanimivo predavanje. Govoril ie a sodelovanju kot sredstvu in dejavniku za razvoj ema-giniranih področij. Številno občinstvo, ki so ga sestavljali predvsem mladi, kmetje in krajevni upravitelji, je z zanimanjem sledilo predavanju in poseglo v debato. «Na področju, kot je Beneška Slovenija,* je dejal Renzulli. «ki je emarginirano od vseh večjih ekonomskih in trgovskih tokov in v pričakovanju, da se v Beneški Sloveniji dokončno uveljavijo pravice, tudi v skladu z osimskim sporazumom, lahko nudi kmetijski sektor, posebno če je pravilno racionaliziran in kljub težavam, konkretne perspektive. Pobuda ie imela pozitiven odmev, ker predstavlja prvi konkreten poskus poglabljanja problema razvoja kmetijstva v Beneški Sloveniji, bolj racionalnega izkoriščanja krajevnih proizvodov in postavitve trgovske osnove zanje, da se prepreči oderuštvo. ki je v zadnjih časih še poslabšalo problematičen položaj, ki ga ie ustvaril izkoriščevalni turizem.* Na koncu zborovanja sta se odbornik Renzulli in šjietrski župan Marinig srečala z delegacijo ."/■draženja slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine, ki jo jo- vodil predsednik Združen ja FetTuccio Clavora. Med srečanjem ki se ie odvilo v zelo prijateljskem vzdušju, so so' pogovorili o problemih uresničevanja novega deželnega za; kona o izseljeništvu. Predstavi nki Združenja so predlagali stvarne u-krepe za izboljšanje sedanjega stanja Tako so predstavili županu >n odborniku tudi načrt za r»cnuvn® ekonomsko vključitev izseljencev in njihovih družin v Beneško Slovenijo. Odbornik Rcnzulb je nckaval živo zanimanje za to pobude in ie zagotovil svojo popolno raznoložlji; vost za uresničitev tega načrta, k* bi predstavljal za Beneško Slovenijo odločilno spodbudo za prerojeni® in razvoj Lastnik G. CRISMA Železniška postaja Prosek 5/C Tel. (040) 225-241 4 LESENE OBLOGE IN GREDI 4 LESENA KOTNA LETEV - LETVICE 4 LES ZA GRADBENIŠTVO LIZBONA — Sovjetski veleposla-lik v Mozambiku. Valentin Vdovin je včeraj izjavil, da bo tudi Namibija kmalu postala samostojna dr lava. Pri tem sicer ni omenil delovanja »kontaktne skupine* (sestavljajo jo Velika Britanija. ZDA. Ka nada, ZRN in Francija), ki so ji poverili nalogo naj sestavi pr*dV< rešitev namibijskega vprašanje ZIDNE TAPETE ARTIKLI ZA SLIKARSTVO KARNISE OKVIRJI Bottega delta Cornice Lastnik G. LISJAK Opčine Proseška ul, 3