351
Poučni in zabavni del.
Slovanska knjižnica.
Gospod Andrej Gaberšček v Gorici začel je izdajati „Slovansko knjižico". Prvi zvezek te knjižice je že izšel in prinaša na petih tiskanih polah povest iz češke zgodovine „Ratmir", katero je spisal Jan. Vavra, poslovenil pa Petrovič.
S „Slovansko knjižico" se bode odpomoglo živi veliki potrebi, zato pa mora vsak rodoljub želeti, da „Slovanska knjižica" lepo napreduje in se razširi v zadnjo slovensko vas, da budi slovenski in slovansko narodno zavest in seznani naš narod z velikimi duševnimi deli sinov majke „ Slave". Tako podjetje je posebno sedaj bilo potrebno, ko nekaterniki začenjajo že neka,ko mrzeti narodnost in jih slovanska vzajemnost nekako bode.
Potreba leposlovnega pa tudi poučnega berila v lahko umljivi besedi se čuti vedno bolj pri nas, posebno tudi pri nežnem spolu. Ker ni lahko dobiti domačega primernega berila, posega se po tujih, večkrat ne baš pri-poročevanja vrednih proizvodih. Nemško slovstvo preplavlja naše kraje. Prav pravi izdajatelj v predgovoru, da naša dosedanja književna podjetja ne zadoščajo takej zahtevi, kajti enakega berila prihaja veliko premalo med slovenski svet, marsikaj pa, kar dobimo na polju naše leposlovne književnosti, je tako drago, da ne more prodreti v širše narodove vrste, ki pa željno pričakujejo dobrega, zabavnega in mikavno poučnega berila.
Nikar pa misliti, da enake razmere se nahajajo le pri nas na Slovenskem, Ne, opažali smo jih celo pri velikih narodih, ki so pa tudi že pred leti spoznali potrebo ter začeli skrbeti za veliko zabavnega ali poučnega berila, ki se za majhno ceno širi hitro in lahko v najširše vrste narodove. Nemci, Italijani, Francozje in drugi večji narodi dobili so svoje univerzalne, narodne, zabavne itd. knjižnice, v katerih je izšlo že na stotine in tisuče sno-pičev za nizko ceno, ki omogoča tudi najrevnejšemu človeku, da si kupuje berila po svojem srcu in ukusu.
Za večjimi narodi prišli so med Slovani prvi na vrsto bratje Čehi, ki se po pravici naziva „čtenafsky narod" (čitateljski narod), kajti toliko časopisov in knjig izdaja in čita malokateri narod, kakor uprav češki. Razne knjižnice za narod dosegle so že na stotine snopičev, ki v veliko tisoč izvodih krožijo med narodom.
Med raznimi drugimi manjšimi narodi, ki so skušali iti za takim vzgledom, smo tudi mi Slovenci, ki se pa doslej z uspehom ne moremo hvaliti. Ali bodemo s »Slovansko knjižnico" bolj srečni, pokaže prihodnost.
352
Kakor iz predgovor .a [prvemu zvezku razvidimo, bode knjižica prinašala zabavne in podučue spise vseh slovanskih narodov, bodi si «? prevodih, bodi si v izvirniku. Pričela je s prevod ,om »češke povesti, za njo pa pridejo na vrsto ruske, poljske, slovaške, bolgarske, srbske, hrvaške itd.; poleg povestij bode prinašala tudi zbirke pesmij, zbirke narodnega blaga in poučne spise v poljudni, lahko umevni 'obliki. Marsikako pesem ali krajšo povestico drugih slovanskih narodov priobči v izvirniku in jej doda potrebnega pojasnila. Tako bo knjižnica utr-jala pravo slovansko uzajemnost, ki ima glavno oporo v medsebojnem spoznavanju Ko se bomo Slovani drug drugega dobro poznali, se bomo tudi iskreneje ljubili in čutili kot jedno samo veliko drevo, na katerem more zrasti blagoroden sad za ves stomilijonski narod slovanski.
Prinašala bode umeje se, tudi izvirne spise, kolikor jih bode pridobiti. Nekatere gospode pisatelje in pesnike je izdatelj .pridobil za svoje podjetje. Gg. pisatelji imajo s „Slovansko knjižico" najlepšo priliko, da svoje spise razširijo med narod.
Ker bo ta knjižica izhajala vsakih 14 dnij, treba jej bo poleg gmotne tudi obilo duševne podpore. Zate-gadel nujno izdatelj prosi vse slovenske rodoljube, ki čutijo v sebi sposobnost in voljo bodisi za prevajanje bodisi za izvirno pisateljevanje, naj blagovole pridružiti se krogu naših sotrudnikov.
^Slovanska knjižnica" pa ni namenjena otrokom, marveč odraslej mladini in starejšim ljudskim vrstam. Otrokom naj se ta knjižnica ne daje v roke, ker njim so namenjeni drugi spisi. Vsekakor pa se bode pazilo na to, da ne izide v tej knjižnici nič takega, nad čemur bi se mogel pameten človek spodtikati.
Kolikor se nam poroča, je izdatelj že več slovenskih pisateljev pridobil za svojo knjižico. Izide v kratkem več klasičnih slovanskih leposlovnih del v prevodih. Tako se napoveduje ruskega najboljšega pisatelja grofa Tolskega povest dva huzarja. V tej povesti nam ruski pisatelj slika jako živo na očetu in sinu ljudij dveh različnih dob. O tem delu se je tudi vnanja kritika jako hvali in je mej družim tudi jako hvali neki učeni jezujit v „Stimmen aus Maria Laach.
Slišimo pa, da bode „Slovanska knjižica" priobčila tudi več druzih boljših del tega slavnega ruskega pisatelja, mej drugim njegove tri povesti, „Detstvo", „Otro-čestvo" in „Junost", potem pa zanimivo povest iz ruskega narodnega življenja „Polikuška".
Slovanska knjižica se bode pa ozirala tudi na literature manjših slovanskih narodov, ki so nam še manje znane, tako bode, kakor čujemo priobčila celo vrsto po-vestij iz bolgarskega slovstva, posebno zanimive domoljubne povesti od bolgarskega pisatelja Karavelova, potem najboljšo bolgarsko povest „Uboga rodbina", katero je spisal metropolit trnovski Klemen.
Ker pa manjka dobrih poučnih spisov, je pač naše mnenje, da bi ne bilo napačno, če bi knjižica prinašala tudi razne poučne spise, ki se tičejo slovanstva, kakeršne
so ob svojem času prinašali znani „Slawische Blatter" na Dunaji. Posebno bi bili morda umestni semtrtje krajši životopisi slavnih Slovanov, da zve naša mladina, da slovanskim narodom ne manjka slavnih mož, da se jim v tem oziru ni sramovati pred druzimi narodi slovanskimi. Dobra vrejena slovanska knjižica bode vsekako veliko koristila slovenski narodni literaturi, posebno če bode redno izhajala. Seveda je treba, da slovensko občinstvo pridno posega po novi knjižnici in da tudi naši slovenski listi podpirajo po svoji moči novo podjetje.