Vsebina 2. zvezka.
Stran Josip Karol Tertnik, operni pevec. (Spominske črtice. — Spisal /. M.)    33
Oko. (Zložil Anton Medved.)................36
Uganka. (Zložil Anton Medved.)   ...............36
Zadnji gospod Ramenski. (Zgodov. povest. — Sp. Peter Bohinjec) [Dalje.]    37
V tretje gre rado. (Spisal Janko Barle.) [Konec.]........42
Gozdni izprehodi. (Zložil Fr. Ks. Meško.) 1. Pajek. — 2. Ob podrti smereki    47
Beneška Slovenija. (Črtice. — Spisal IT.)..........48
Iz časa bivanja Francozov v Beli Rrajini. (Spisal Ivan Zupanec.)   .    .    52 Raj pripovedujejo v Podzemlju o kačah ? (Zapisal Janko Barle.)    .    .    56
Rnjiževnost......................62
Slovenska književnost. Zgodovina župnij in zvonov v dekaniji Radolica. — Slovensko-amerikanski koledar za leto 1898. — Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za leto 1898. — Knjižnica za mladino. Snop. 6—7, 9, 10—11, 12, 13—14, 15. — Hrvaška književnost. Knjige „Matice Hrvatske" za 1. 1896.: Francuzka drama. — Češka književnost. Narodni sebeochrana. — Glasba. Pouk v igranju na citrah.
Razne stvari......................64
Naše slike.
Na platnicah.
Socijalni pomenki. — Darovi ^a Marijanišče.
Slike.             X*l^
J. R. Tertnik......................     33
Tertnik kot „Evangelimann". (V 1. dejanju.)..........     34
Tertnik kot „Evangelimann". (V 2. dejanju.)..........     35
Dedova zabava. (Slikal A. Glisenti.).............    41
Most čez Nadižo v Čedadu. (Fot. Malignani.)..........     49
Pred votlino Rristusovega rojstva.............     57
Dobe se še letniki: IV. po 2 gld., V. po 3 gld., VIL, VIII.  IX. in X.
po 4 gld.
Listnica uredništva. Gosp. M. M.: Vaša balada nikakor ni godna za tisek. Kakšno silo delate besedam, naglasu, celo stavkom! Tako ne smete. — Gosp. J. Sv. v Š.: Predmet je premalenkosten, misli so prenavadne. Pesem mora bralca zanimati. — Obžalujemo, da je med mnogo poslano nam tvarino le malo dobre. Prav zato je krog naših pesnikov tako majhen. Zdi se nam, da je vzrok ta, ker se naši pesniki-začetniki nečejo učiti. Čemu so vendar klasiki pevali, čemu so kritiki ocenjali, ako jih naši pesniki-začetniki ne poznajo ali nečejo poznati? Tako je tudi s povestmi in drugimi spisi. Brez učenja in brez truda hočejo biti naši mladeniči pisatelji. To ne gre tako lahkim potem: Tes d' aretes hydrota theoi proparoithen ethekan.