Prava beseda v pravcm easn. Njih Ekseeleneija, prevzvišeni knez in škof L>.vantinski izdali so o priliki bližajoeili so volitev tale pastirski list: ,,Vaš oee z nebes bo dobrega dulia dal njim, ki ga prosijo." Tako jo govoril Jezus, kakor piže sv. evangelist Luka v U. pogl. 13. v., ko je pripovedoval priliko o dobrem prijatelju in o kruhili pri njem zaprošenih, katera se bere pri sprevodib križevega tjedna, ki ga ravno obhajamo. Kakor sploh na Božjem blagoslovu. je vse tudi na tetn ležeče, kakošen duh človeka pri njegovih opravilih vodi, ali duh Božji ali nasprotni. Le ako ga duh Božji vodi, imajo njegova podvzetja zaslnženje pri Bogu, pa tudi srečen vspeb. Iq bolj važno ko je podvzetje, ki ga imamo, bolj potrebno je za nas kristijane, da Boga prosirno za dobrega duha. Kakor členi in dižavljani naše ljubljene domovine, mile namreč nam Avstrije. stojimo zopet na osodepolnem razpotji njene sieče, stojimo zopet pred velovažnim opravilom, ki se ima vršiti v kratkem, fcigar nasledke bi mogli po moji rnisli že zdaj vsi dobro preudaiiti in nihee vnemarno jib piiijakovati. V mislib pa iraam bližajoče so volifve za novo šestletno dobo državnega zbora. Prepričan sem, da kakor škof le svojo dolžnost dopolnim, ako Vara preljubi raoji! v tej zadevi nekoliko očetovskih besed položira na sree. Da; to si štejem v dolžnost, ki mi jo naiaga od ene strani nam vsem enaka sinovska ljubezen do doraovine, od druge strani pa skrb za blagor sv. katoliške cerkve, da Vara, volilci! pa tudi vsem drugim v spomin zakližem besede Jezusove: Prosite Očeta v nebesih za njogovega dobrega duha. Vi, volilci! prosite dubrega duha sami za sebe. Vi drugi pa prosite c"obrega duha za volilce, da bode volitev dobra, to je domoljubna in kričanska. Katere lastnosti ima namreč dobri duh ? Pred vsem je on du h kršfcanstva. Dajte tedaj svoj glas možem, ki so sami polni krščanskega duha; ki se nikjer in nikoli ne sramujejo, očitno spoznati in pokazati, da so kristijani ia sicer katoliški kristijani; na kateie se zamorote tedaj zanašati, da se bodo tudi v državnem zboru za to poganjali, da se ne sklene kaj, kar bi bilo sv. veri ali pravicam sv. eerkve na kvar. — Navduiuje naj Vas nadalje duh pravega, čistega, požrtvovalnega domoljubja. Zatd yolite može, ki ne obetajo še le, ampak kateri so že dokazali, da v javnili službah ne iščejo lastnega dobička, arapak le vesoljni blagor doraovine; — volite može, kojili zvestoba do prevzvišenega Vladarja je že, kakor zlato v ognji, doskušena; — volite može, kateii za naše potrebe, in sicer za naše resnično potrobe, kakor nam jih vsakdenja skušnja kaže, razum in srce imajo; — volite može v krščanski p i* a v i c i globoko utrjene, kateri za vse narode in dežele enako mero in vago imajo; — volite može, kateri so versko prepričani, da ni brez Božje volje raz- ločkov po krvi, po narodnosti, V° jeziku, in da tega, kar je Božja modrost naravnala, človek podirati ne sme, — volite tedaj može, ki iraajo zadostno učenost pa tudi resnično voljo, nažtete razločke v državnili postavali ne še poostriti, ampak v medsebojni ljubezni pravično poravnati. Tako volite — da rečom kratko : volite po svoji najboljši pameti \n vesti; — volite po svojem lastnem, prostem od luči sv. vere razsvitljenem prepričanju; pokažite pri volitvi, da ste katoliški možje, ki svoje cerkvene in državne praviee in svobode poznajo in se jih zavedajo. Nihee naj .se pri volitvi ne umika! Kakor je moja dolžnost, Vas o dobri volitvi podueiti, tako je Vaša dolžnost, se volilne pravice poslužiti, — pa se je prav in dobro poslužiti. Da; tudi od porabo volilne pravice bote enkrat pred Bogom odgovor dajali. Naj bi bil ta odgovor lehek Vam vsem! To je moja iskrena želja. Araen. V Mariboru, prvi den križevega tjedna (11. maja) 1885. Jakob Maksimiljan, knez in škof.