Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
LETO xxiv. — številka 55
Ustanovitelji: obe. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka g Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kra«j. Glavni urednik Anton MiklavčIČ — Odgovorni urednik Albin Učakar
LL A S I L O   SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 17. 7. 1971 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
j3. Julij _ dan §0rerjev |n avtomehanikov je tudi praznik turističnega prometnega podjetja
e»ia Kranj. Tako je bila minuli torek v hotelu Creina v Kranju slavnostna seja delavskega U a Podjetja. Ob tej priliki so podelili nagrade in priznanja ter pohvale 74 članom kolek-l0a' ^"ed njimi tudi 14 učencem iz različnih delovnih enot. Po tem je direktor podjetja tov3r'* ^*ar n» kratko orisal dosedanji razvoj in načrte podjetja, nazadnje pa je predstavnik Zn a,"ne TAM iz Maribora štirim šoferjem Creine in šoferju /.ivila Kranj razdelil nagrade in pri-tood"Ja 23 prevoz*nU1 tisoč kilometrov brez generalnega popravila. Nagrade in priznanja Iti J so dobili naslednji vozniki iz Creine: Andrej Kokalj, An'on Kovač, Anton Vintar
del a"eZ Draks,er-      podjetja Živila pa je dobil priznanje in nagrado Ivan Hvasti. Člane avskega sveta in nagrajence je pozdravil tudi predstavnik združenja šoferjev in avtomeha-*°v. A. 2. _ Fo,0. F> Perdan
Sg,^-IKl ~ IZLETNIKI
metu
Si~' gostemu pro
80l^n,sk„/';'ViiU' Ma StaI'° y   "•»■»o cesto.
se £?TI*CU POSAVEC In ,„rStc d°bro okrepčali
^claliteta gosti-
Vin;i' rtbe. žabe, odprta
& cbisk «o priporoča Veletrgovina
iPECERIJA
BLED
3. stran:
Samouprava na oglasni deski
BHBB 4. m 5. stran:
»Zahtevamo zasluženi denar!«
BBBB 7. stran:
Uresničevanje blejskih perspektiv
BBHi 10. stran:
Šumadija, ne bomo te pozabili
KRANJ
NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME!
Specializirana trgovina DEKOR, Kranj, Koroška 35
vam nudi najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, preprog, oblog za tla in posteljnine
% KONKURENČNE CENE # BREZPLAČNA MONTAŽA O DOSTAVA NA DOM
Za obisk se priporoča Kokra prod. Dekor — Kranj
Kulturne in športne prireditve v počastitev   30-letnice  vstaje slovenskega naroda in praznika občine Kranj
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Kranj vabijo občane na kulturne in športne prireditve v počastitev 30-letnice vstaje slovenskega naroda in praznika občine Kranj — 1. avgusta
20. julija ob 20. uri: koncert zbora in orkestra osrednjega doma JLA iz Beograda na ploščadi pred Prešernovim gledališčem
21. julija ob 20. uri: film Veljka Bulajića KOZARA na ploščadi pred Prešernovim gledališčem
29. julija ob 20. uri: otvoritev stalne zbirke Zgodovina NOB na Gorenjskem s kulturnim programom v prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici
30. julija ob 18. uri: slavnostna seja splošnega zbora občine Kranj v prostorih občinske skupščine
1. avgusta ob 6. uri: pohod mladine, športnikov in borcev NOB iz Naklega Od spomenika do spomenika; ob 9. uri: odkritje spomenika delavcem, padlim v NOB v Oljarici Britof; ob 10. uri: proslava 30-letnice ustanovitve kranjske čete na Cegelnici pri Naklem; ob 20. uri: uprizoritev ljudske igre F. S. Finžgarja Naša kri na Zg. Beli.
Športne prireditve
26., 27. in 28. julija: mladinsko prvenstvo SFRJ v vaterpolu na letnem kopališču Kranj
31. julija in 1. avgusta ob 8. uri: odprto teniško prvenstvo Kranja na športnem stadionu Stanka Mlakarja v Kranju
1. avgusta ob 10. uri: mednarodni slalom pri češki koči
L in 2. avgusta ob 8. uri: pionirski občinski nogometi ni turnir na športnem stadionu Stanka Mlakarja v Kra-nju
7. avgusta ob 16. uri: odprto atletsko prvenstvo Kra-i nja ha športnem stadionu Stanka Mlakarja v Kranju
7. in 8. avgusta: košarkarski občinski turnir na športnem stadionu Stanka Mlakarja v Kranju
XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII.
Delovno predsedstvo 10. jubilejnega zbora radioamaterjev Jugoslavije med govorom predsednika Zveze radioamaterjev Jugoslavije Bogdana Trgovčiča. — Foto: F. Perdan
Koncert umetniškega ansambla JLA
V torek, 20. julija, ob osmih zvečer, bo v kinu Center v Kranju koncert simfoničnega orkestra in mešanega zbora umetniškega ansambla Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda v počastitev 30. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in občinskega praznika kranjske občine. Kranjskemu občinstvu se bodo predstavili solisti Eva Novšak-IIouška (alt), Zvoni-
mir Kmetic (tenor), Nikola Mitić (bariton) in Lazar Iv-kov (bas). Vojaški umetniki iz Beograda bodo izvajali dela   Gobca,   Adamiča, Be-
ethovna, Gounoda, Leoncava-la, Puceinija, Musorgskega in Borodina. Zbor in orkester bo dirigiral Angel Šurcv.
-jk
Družbeni dogovor o prenosu sredstev
Na republiškem izvršnem svetu so v torek podpisali družbeni dogovor o prenosu sredstev za financiranje kulturnih skupnosti in kulturnih dejavnosti med republiškim izvrsnim svetom, kranjsko občinsko skupščino In kulturno skupnostjo Kranj. Družbeni dogovor so podpisali podpredsednik republiške ga izvršnega sveta dr. Franc Hočevar, predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar ln predsednik kulturne skupnosti Peter Ogrizek. Kranjska občinska skupščina in kulturna skupnost sta se dogovorili o programu kulturne dejavnosti za letos že ob sprejetju letošnje resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb v občini.
A. 7.
Stalna razstava
NOB tudi na Gorenjskem
Potem ko je republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk izbrala Kranj za mesto stalne razstave Slovenska žena v revoluciji, je postalo nujno, da se razstava dopolni in NOB na Gorenjskem v celoti prikaže. Gorenjski muzej je namreč eden redkih, ki mu vse do sedaj ni uspelo pripravi v! stalne razstave o NOB na svojem področju. Vzrokov za zamudo je več: premalo prostorov in denarja ter kadrovski problemi.
Razstavo, ki jo bodo odprli ob občinskem prazniku v Kranju, pripravljata kustosa Gorenjskega muzeja Mira Mihcve ln France Bencdik. Prikaz NOB na Gorenjskem ne bo kronološki, pač pa razdeljen po temah: predvojno obdobje do vstaje, partizanske akcije v letih 1941 do 1942, teror okupatorja, partizanska tehnika In saniteta, zaledje in razvoj OF ter dejavnost partizanskih vojakih enot od leta 1943 do osvoboditve. Urejevalca razstave si.i želela razstaviti kar največ dokumentov in fotografij, /.naili omejenih finančnih sredstev bo razstava deloma poenostavljena, vendar pa Jo bodo naslednje leto dopolnili. Kljub temu vsebina in funkcionalnost razstave ne bosta
prikrajšani. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prek 200 fotografij in nekaj sto dokumentov, kar je za pokrajinsko zbirko lepo število. Med fotografijami je nekaj tudi takih, ki so slabo dokumentirane ali pa sploh brez podatkov. Zato bo razstava tudi priložnost, da obiskovalci predvsem pa nekdanji borci skušajo pomagati muzeju pri spoznavanju neznanega gradivu iz NOB.
Zaradi tesnega prostora bo del razstave tudi na hodniku. To bo nekakšna partizanska orožarna z vsemi vrstami orožja, uporabljenega v NOB.
S talno razstavo o NOB na
Gorenjskem in obenem z republiško razstavo /ena v revoluciji bo Gorenjski muzej opravil pomembno kulturno poslanstvo pri ohranjevanju spomina In dokumentov o NOB. Pomembnost ohranjevanja rcvolucionai i preteklosti so spoznale tudi nekatere delovne organizacije, med njimi Tckstillndus, IB1, Gorenjska predilnica, ki so z nekaterimi drugimi organizacijami sprejele patronat nad stalno razstavo Slovenska zona v revoluciji in s tem oinoj.04.lle vzdrževanje ln obstoj razstave v Kranju.
L. M.
Osrednja proslava 30-letnice vstaje slovenskega naroda 22. julija 1971 v Lokvah pri Črnomlju
Začetek slavnostnega sporeda bo ob 11. uri. P° slavnostnem govoru predsednika Izvršnega sveta Staneta Kavčiča, bo koncert zbora in orkestra Doma JLA iz Beograda. Sodeluje tudi vojaška godba iz Ljubljane. Po slavnosti bo vse popoldne zabavni program, v katerem sodeluje ansambel Lojzeta Slaka in zabavni orkester Doma JLA iz Ljubljane ter drugi.
Na proslavo vabimo partizane, aktiviste, mladino i° sploh vse, ki se čutijo povezane s slavno zgodovino našega osvobodilnega boja in naših današnjih naporov za uresničevanje idealov naše osvobodilne in revolucionarne borbe.
Organizacije SZDL in Zveza borcev so poklicane, da organizirajo čimvečjo udeležbo iz vse Slo veni prav tako pa vabimo delovne kolektive in vse delovne organizacije, da organizirajo za ta dan svoje izlete na proslavo v Beli krajini.
Pripravljalni odbor se je dogovoril z železnico, k» je odobrila 50 co popusta na vseh slovenskih progah-Iz Ljubljane bo peljal na postajo Otovec pri Črnomlju poseben vlak. Vozovnica bo veljala 14,00 din za obe strani. Odhod bo 22. julija ob 6,40 iz Ljubljane-vračal pa se bo ob 1732. Poleg tega bodo okreplj«*" vlaki na vseh progah, kolikor bo pač prijavljence*
Vozovnice bodo v predprodaji na vseh postajah do vključno 19. julija t.l.
SAP in Ljubljana-Transport organizirata posebne avtobusne vožnje s Trga revolucije v Ljubljani z
odhodom ob 7. uri na dan proslave 22. julija. Povratna vozovnica s popustom velja 25.00 din. Avtobusi se bodo vračali proti Ljubljani istega dne od 17. ure dalje-Vozovnice so v predprodaji ravno tako do 19. julija t'■
Opozarjamo vse organizacije, kolektive in ustanOVA ki bodo i/, svojih krajev organizirale posebne avtobusne prevoze, da se pravi čas prijavijo avtobusnim podjetjem in njihovim poslovalnicam v domačih krajih, d* ne bi zaradi zamude ostale brez avtobusov.
Prosimo vse organizatorje potovanj v Belo krajino, da javijo do petka, 16. julija t.l. število avtobuse* ,ia republiško konferenco SZDL Slovenije v Ljubljani Komenskega 11, tel. 323-967, zaradi zagotovitve uspešnega prometnega  režima v Črnomlju.
Odbor je razposlal vsem organizacijam SZDL v Sloveniji lepake. Prosimo, da jih takoj i/obesijo na vidnih mestih ter zainteresirajo čimveč ljudi za udeležbo Odbor posebnih osebnih vabil ne bo razpošilja'" Vabljeni so prav vsi, ki žele ob jubileju tako znano** nitega zgodovinskega dogajanja, kakor je bila vstaja slovenskega naroda proti fašizmu in za narodno osvoboditev, izpričati tudi danes svojo zvestobo idejam osvobodilnega boja, revolucije in samoupravnega socializma.
Srečanje borcev na loškem gradu
Občinski odbor zveze združenj borcev NOV tkofja Loka in odbor škofjeloškega odreda organizirata jutri, 18. julija, na loškem gradu srečanje borcev škofjeloškega odreda, gorenjskega vojnega področja, Tomaževega bata Ijona in borcev vseh ostalih partizanskih enot, ki so se borile  na  območju škofjelo-
KRANJ
ške občine. Srečanja, ki obenem tudi proslava 30-letnice vstaje, se bodo *
a*
0*
Iežlli tudi aktivisti in V' tieni interniram i. /i,cCl,,j slavja bo ob II. uri. <|b ^. priložnosti bodo prejel' « Ci škofjeloškega odreda 1 knjigo Borbena pol šk"l\ škega odreda, ki jo i1-' sal kronist   Ione l.otrič.
■ —i ii nr
. \f
% V sredo popoldne se |c sest.il izvršni odbor «,|h slj
konference socialist k ne zveze    Ohra\naval   je st.ibili/-"-'J^, program in problematiko tei program telesu,  kulene \ ° & ni. Člani izvtšnega odbora so iazpia\ljali tudi o e\i<1enti'J^ kandidatov za člane republiški' kouleienc- socialistično in imenovali vodstva sekcij in drugih orr-anov ob. iajsKc ference.
Samouprava na oglasni deski
Delavci ljubljanskega Gradisa, poslovne enote Jesenice,
:inili delo
preki
. V delovni organizaciji Gradiš, poslovni enoti na Jeseničan, je zaposlenih prek 580 delavcev. Delavci delajo na ?radbiščih podjetja na Jesenicah, Kranjski gori, Kranju, Bledu in v drugih krajih Go-fenjske. Največ delavcev stanje v naselju podjetja na Jesenicah, zato jih vsak dan Vozijo na gradbišča s posebnimi avtobusi, nekaj delavcev pa se vozi na delo tudi z Rednimi pometnimi sredstvi. Y naselju imajo menzo, kjer le Poskrbljeno za prehrano delavcev.
Prejšnji
mesec, 28. junija, te skupina delavcev — okoli 130 — zgodaj zjutraj protestno prekinila delo. Zbrali so Pred menzo, v naselju ali * bližini Tam so ostali vse dotlej, dokler se niso iztekle *edne delovne ure tega dne. Naslednji
dan
val
je kfl Prek'nitvijo dela. Zdaj delonf Skur>ina delavcev, ki z ja kJJ niso ho»eli začeti, več-
-i prejšnji dan. Nekateri
klavci so bili na gradbiščih
\ Kranju in prav tako niso delali.
Družbenopolitične organiza c»k jeseniške občine, ZK, sin-ddtat in druge niso o prekini dela obvestili takoj prvi £ar> dopoldne. Sekretar obeske konference ZKS Jese-nice in predsednik občinske-8a sindikalnega sveta sta h> ^dela ,
ko
lavne varnosti. Oba predstav-
$a\T«° mek'nitvi šele zve-So ju obvestili organi
»iks Vkij
sta učila
se  naslednji dan reševanje problemi ,  1U Pogovarjala z de dr,, Vods'von,
cija^^'^'i'i^nn,
VO» PE Gradiš in
skupnem dogovo--VHpre.eIi   P>vdlog, da W0„ "cali izredno sejo de P.i,„.ra sveta Pi
°0do
ki
i Vods,OVa,i llUli Prcclstavm-aeji0 |„a s«ndikalnc organi-■tr JC ,n občintk,. t,,^r..
ki ji bodo
žac
ne orgam-činske konference
»je:        so ugotovili nasled
delavci delo
kinili"h"^1 SO Protestno pre-
-viu z. zahtevo, da ^-«a mora takoj izplačati nc-
*wdel4enl del osebnih dohod-*°v iz leta 1970.
Poslovna enota Gradi« |« »ani ustvarila presežek "s.lv 5h dohodkov v višini 58.(HW.(»
~ln bruto, Ta presežek naj M klavcem Izplačali ob zaključ-nt>rn računu. Toda let©* »«0 prejeli   nekatere   ukrepe v
okv>ru stabilizacijskega p"> ^rama, med njuni tudi zakon ^ zamrznitvi osebnih dohod-kov- ln tako je ta ukrep P"
*adei in tajei UuU ostvai jene * Nerazdeljene osebne do-^°dV.e i/ let, 1970. Vodstvo delovne organizai i je in saino-Pravni organi so bili pre-Pricani, da bo odmr/.nitcv ^Sebnih dohodkov marca ali *Priia>        SQ Jciavccm ob-
ljubljali, da jim bodo osebne dohodke izplačali v teh mesecih. Po ukrepih zveznega izvršnega sveta in republiškega izvršnega sveta pa se ti osebni dohodki ne morejo izplačati pred sprejetjem samoupravnega sporazuma. Delovna organizacija je sicer zaprosila sprostitev osebnih dohodkov nad 11 odstotkov, vendar je republiški izvršni svet prošnjo odbil. Delavci so za izplačilo stalno prosili, vodstvo jim ga je obljubljalo iz meseca v mesec.
DELAVCI SO PREMALO OBVEŠČENI
Podobni primeri in problemi nastopajo tudi v drugih poslovnih enotah podjetja Gradiš Ljubljana. Prekinitev dela je bila že v ljubljanski enoti Zclezokrivnica, kjer so delavcem izpolnili zahteve in izplačali osebne dohodke. Delavci tega podjetja pa so večkrat premeščeni iz ene enote v drugo, prihajajo v medsebojne stike, zato so tudi delavci na Jesenicah kaj kmalu izvedeli, kaj se je dogajalo v Ljubljani. Prav zato so tudi sami poskusili izsiliti izplačilo.
Delavci Gradisa z Jesenic so zelo površno seznanjeni z ukrepi v svoji delovni organizaciji in zunaj nje. Prav tako se v podjetju niso kaj dosti menih za probleme delavcev, delavci so bili o sklepih in stališčih samoupravnih organov večinoma obveščeni le prek ovlasiie deske. V poslovni enoti te dalj časa niso sklicali sestankov in iskali di urili oblik, da bi lahko delavci javno in odgovorno spregovorili o svojih problemih.
Osebni dObodld nekvalificiranih delavcev so nizki — 800 din ali manj skupno z nadurami, Čeprav je popi ec je Ošabnega dohodka v tem podjetju dokaj visoko Obračunski listi osebnih dohodkov delavcev so prilagojeni IBM Sistemu in so za delavce v celoti nerazumljivi.
Delavci vodstvu ne zaupajo dosti m večkrat trdijo, da jim Obljub ne izpolnjujejo. Pri delavcih je opaziti strah pred šikaniranjem, če bi s svojimi zahtevami nastopali posamez. no. Zato se odločajo za skupinski nastop.
Vodstvo poslovne enote, samoupravni organi in vodstvo družbenopi»lilitii niti organiza
ti j v poslovni enoti so v tem primeru pokazali veliko zavzetost za rešitev problemov. Kljub iskanju pomoči pri svojem podjetju v Ljubljani podpore niso dobili in so bili prepuščeni precejšnji negotovosti.
DELAVCEM PLAČATI ZAMUJENE DNEVE
Delavski svet podjetja je na svoji izredni seji sklenil, da ustanovi posebno komisijo članov delavskega sveta in delavcev, ki so prekinili delo. Ti naj bi se z vodstvom podjetja v Ljubljani dogovorili za čimprejšnje izplačilo osebnih dohodkov. O teh pogovorih in rezultatih bi delavcem komisija poročala vsak drugi dan. Delavcem, ki so prekinili delo, bodo plačali zamujene dneve z osnovno postavko s tem, da delavci po izplačilu viška zamujene ure nadoknadijo. Vsem delavcem, ki se naslednji dan ne bi vrnili na delo, se šteje prekinitev dela za neupravičen izostanek in se proti njim ukrepa po disciplinskem postopku. Prav tako se mora vodstvo podjetja takoj zavzeti za reševanje problemov delavcev, posebno tistih, ki imajo osebne dohodke pod 900 din. Vsaj enkrat v dveh mesecih pa se morajo sklicati sestanki z delavci in obravnavati prav vsi problemi delovne organizacije.
Republiški odbor sindikata pa mora o prekinitvi dela in njenih vzrokih obvestiti plenum zveze sindikatov Slovenije. Delavcem se morajo izplačati obljubljeni osebni dohodki. (Izplačilo znaša okoli višine enomesečnega dohodka).
Pri ustavitvi dela je sodelovalo okoli 190 delavcev in bilo izgubljenih 2055 delovnih ur, kar predstavlja okoli 30.000 dinarjev škode. Tudi pri strojnih napravah so nastalo škodo ocenili na 3.000 dinarjev.
UPRAVIČENE ZAHTEVE DELAVCEV
Delavci podjetja Gradiš na Jesenicah so upravičeno zahtevali izplačilo nerazdeljenih osebnih dohodkov. Jeseniške družbenopolitične organizacija, ki so uspešno posegle v dogajanje, tudi ugotavljajo, da je samo podjetje v Ljubljani ravnalo skrajno neodgovorno in krivično, ker je izplačalo dohodke le nekaterim enotam. Zato zahtevajo, da se ugotovi zakonitost izplačila v delovni enoti /elezokrivnica. Razen tega so tudi   predlagale,  da vodstvo
podjetja iŠČe novih oblik povezave z delavci, jim posreduje vse informacije in živi z njimi v stalnem stiku.
Dokaj kritično situacijo v poslovni enoti Gradiš so rešili na osnovi samoupravnega sistema, kar dokazuje, da je samoupravljanje lahko najboljša oblika reševanja tudi pri najbolj perečih problemih.
Naslednji dan so se vsi delavci vrnili na delo.
D. SedeJ
Na svidenje pri Mercatorju!
MERCATOR vas pričakuje letos na Gorenjskem sejmu v Kranju v novih razstavnih prostorih hale C 0 večji razstavni prostor £ večja izbira £ nova Merca-torjeva presenečenja za kupce na Gorenjskem sejmu.
Sporazum podpisan
V sredo so v Ljubljani podpisali sporazum o financiranju in programu za nadaljnjo gradnjo kliničnega centra v Ljubljani. S tem je bila zagotovljena vsota dodatnih 230 milijonov din za dograditev medicinskega giganta do leta 1973. Sporazum je slovesno podpisalo pet podpisnikov: predstavnica izvršnega sveta Slovenije Zora Tomič, direktor kliničnih bolnišnic Janez Zemljarič ter predsedniki skupščin zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranja, Ljubljane in Novega mesta.
s podpisom so bila zaključena pol leta trajajoča inten-
zivna prizadevanja za nadaljevanje začete gradnje te zdravstvene ustanove, v kateri se bodo zdravili najtežji bolniki, razen tega pa bo ustanova zagotavljala tudi intenzivnejše raziskovalno delo na področju medicine. Ob podpisu sporazuma je direktor kliničnih bolnišnic izrekel v imenu 3400-članskega kolektiva zahvalo republiški skupčini, skupščinam socialnega zavarovanja delavcev in 26 občinam nekdanjega ljubljanskega okraja za prevzem finančnega bremena za i* gradnjo kliničnega centra.
l. M.
f~ gorenjska« kreditna, banka
18.8.
v
ŠK0FJI LOKI
V
ŽREBANJE
J
za vse tiste,ki bodo do 31. juli ja vložili na hranilno knjižico ali devizni račun
2000Ndin vezanih za lleto,lOOONdin vezanih
za 2leti ali v tem času obnovili vezavo
KRANJ • JESENICE • TRŽIČ • BLED ^RADOVLJICA • ŠfcLOKA • ŽELEZNIKI J
V tovarni gumijevih, usnjenih in kemičnih Izdelkov Sava v Kranju so delavci nekaterih proizvodnih enot in vzdrževanja 13. in 14. julija prekinili delo, ker niso bili zadovoljni z izplačilom osebnih dohodkov. Osebni dohodki za junij, ki so jih prejeli v torek, so bile namreč za 20 odstotkov nižji kot mesec prej. O nižjih osebnih dohodkih so bili obveščeni že nekaj dni prej. Obrazloženo je bilo tudi, zakaj so manjši, vendar je izplačilo povzročilo nezadovoljstvo. Delavci nočne izmene so organizirano prekinili delo in zahtevali enake osebne dohodke kot prejšnji mesec. Predstavniki vodstva podjetja, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij so se zato v sredo zjutraj sestali. Predlagali so začasno povečanje osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji, medtem ko bi se dohodki delavcev v strokovnih službah zmanjšali. Vendar sporazuma niso dosegih Delavci so zahtevali tudi izplačilo razlike aH ponovno izplačilo regresa. Okrog enajste ure v sredo, Je nekaj sto delavcev demonstrativno zapustilo obrat na Laborah in se napotilo proti mestu.
ZAHTEVAMO ZA
Nekaj sto delavcev tovarne Sava Kranj se je v sredo, 14. julija, zbralo pred zgradbo občinske skupščine Kranj. Najprej je k predsedniku občine odšla delegacija delavcev. Dogovorili so se, da se bodo o zahtevah, ki so jih postavljali delavci, pogovarjali skupno s predstavniki vodstva podjetja, družbenopolitičnih organizacij in predstavniki samoupravnih organov. Delavci so se tudi odločili, da se ne vrnejo v tovarno, temveč da bodo pogovori v stavbi občinske skupščine. V sejni dvorani jih je sprejel predsednik skupščine Kranj Slavko Zalokar, na »sestanek« pa so prišli tudi direktor tovarne Sava inž. Janez Bcravs, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij tovarne Sava ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine.
Ko so vzkliki v dvorani nekoliko potihnili, je delavce nagovoril direktor: »Kaj želite?«
»Denar!« se je oglasilo od vsepovsod.
»Kateri denar?«
»Tistega, ki ga zaslužimo. Regres, ne pa nekakšno nagrado. Vemo, zakaj smo prišli sem. Tudi direktor in ostatii to vedo. Zanima nas, zakaj nismo prejeli tistih osebnih dohodkov, ki smo jih krvavo zaslužili.«
Direktor: »Pri prejšnjem izplačilu osebnih dohodkov ste dobili   10 % dobička . . .«
»Ki Fino ga tudi zaslužili . A
Nato se je oglasil Slavko Mihelič (direktor ekonomsko organizacijske službe v Savi): »Dejansko so osebni do-h dkj za mesec junij za 20% • od tistih v maju. Maja i ■ Kilo 2? dclo\ uih dni, ju-r ' l pa 22 En delovni dan p " 1 I*,'« osebnega dohodka. Delali smo tudi eno pro-
sto soboto. Delo ob sobotah je plačano kot nadurno, ki se obračunava s 150%. To znese še 6% dohodka. Poleg tega pa ste prejšnji mesec dobili tudi 10% osebnega dohodka zaradi prihranka materiala od januarja do marca. Vse skupaj je točno 20%. Tega pa v juniju ni bik>, zato so dohodki za toliko manjši ...«
»Hočemo tisto, kar nam pripada. Zakaj so potrebni številni nepomembni sestanki? Mar ni škoda denarja? Zakaj je denar samo za nekatere, za tiste, ki pošteno delajo, pa ne . . .«
Mihelič: »Razumem vas, vendar rvc moremo kršiti zakona, ki velja za vso državo. Letos se namreč osebni dohodki lahko dvignejo v primerjavi z lanskim letom v poprečju le za 11 %. Ce bi to mej<> prekoračili, bi nam SDK preprečila izplačilo dohodka. Ko bo sklenjen samo upravni sporazum — upamo, da bo v najkrajšem času —-bo drugače. Do tedaj moramo biti potrpežljivi. Ziv ljenjski stroški v Sloveniji so od lanskega do letošnjega junija porasli za 19%, naši osebni dohodki pa le za 15 % Ker smo se odločili za nadurno delo, smo v prvih petih mesecih izplačali že toliko osebnih dohodkov, koli k o l smo jih bili upravičeni. Zato ta mesec nismo mogli izplačati nič več, kot smo izplačali. Jutri bo takoj zjutraj zasedanje delavskega sveta. Ce se strinjate, bomo predlagali naslednje:
1 vrednost točke naj se za vse delavce v proizvodnji poveča od 0,145 din na 0,155 din od 1. 7. naprej;
2. čas kolektivnega dopusta naj se plača po 0,150 din za točko in ne 0,140 din.«
»Lahko je govoriti, toda mi vemo, kako je. Delamo na tri izmene, v vročini . . .«
Predsednik skupščine: »Kat zadeva dniga podjetja v Kra-
nju — res je, da je delo v Savi izredno naporno — imate pri vas najvišje osebne dohodke v občani. Primerjajmo osebni dohodek tkalke v Tekstilindusu z vašim osebnim dohodkom. Vendar s takim razpravljanjem ne bomo nikamor prišla. Dogovorimo se raje, kaj bomo predlagali delavskemu svetu. Poleg dveh točk, ki jih je že predlagal tov. Mihelič, bo delavski svet razpravljal tudi o kontroli izračunavanja osebnih dohodkov, ki jo bo izdelala že danes popoldne kontrolna analitska služba in še enkrat preverila in kontrolirala vse osebne dohodke. Se s temi predlogi strinjate? Jutri takoj po zasedanju boste dobili odgovore nanje.«
»Ne!«
Predsednik skupščine: »Malo prej je tov. Mihelič pojasnjeval zakon in samoupravni sporazum. Računamo, da bo samoupravni sporazum v enem mesecu podpisan. Takrat bomo lahko tudi ustrezno korigirali osebne dohodke. Do tedaj pa moramo spoštovati zakon, ki nc dovoljuje dvigniti osebnih dohodkov za več kot za 11%. Ker ste to mejo že v prejšnjem mesecu dosegli, je ne morete več prekoračiti. Edino, kar se da storiti je, da delavski svet zviša vrednost točke. Ce se vam vaš pravilnih o delitvi osebnih dohod kov nc zdi pravilen, ga lahko dopolnite oz. spremenite, ko bo sklenjen samoupravni sporazum.«
»Mi zahtevamo naš denar! Kje je?«
Predsednik skupščine: »V podjetju. Občinska skupščina je pred enim mesecem skle nila, da tistim delovnim organizacijam, ki veliko i/va žajo, med njimi je tudi Sava, zniža prispevek od osebnega dohodka, Poleg tega dobiva občina od podjetij le še razne prispevke za šolstvo, otroško varstvo in podobno, drugega pa ne.«
»Zakaj so točko pisarniškim delavcem dvignili, nam pa znižali?«
Mihelič: »V strokovnih službah je bila vrednost točke za maj 0,147 din, za junij pa 0,154 din. Vrednost točke v proizvodnih enotah pa je bila v poprečju 0,157 din. Razlika torej ni v vrednosti točke, ampak v številu ur.«
Direktor: »Vrednost točke lahko zvišamo največ na 0,160 din, za čas kolektivnega dopusta pa na 0,150 din.«
»Mi delamo in ustvarimo vrednost točke 0,190 din, ne le 0,150 din. Zakaj tega ne dobimo izplačanega?«
Predsednik skupščine: »Predlagam, da počakamo do jutri zjutraj, ko bo zasedal centralni delavski svet.'Ce pa ne morete čakati, naj delavski svet zaseda takoj in vas obvesti o sklepih. Vi pa pojdite nazaj na delo, kajti vsaka izgubljena minuta je dragocena.«
»Ne gremo!«
Direktor: »Delavski svet bo gotovo potrdil vse vaše predloge. Ste z vrednostjo točke zadovoljni?«
»Ne! Hočemo regres!«
Predsednik skupščine: »O vrednosti točke in o regresu ne more odločati niti vaš direktor niti jaz. To je v pristojnosti samoupravnih organov. Zato njim pustimo, da o tem odločijo. Razpravljate lahko tudi s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v oddelkih. Z delavci, ki ste jih sami izvolili in jih dobro poznate, se boste lahko pogovorili.«
Delavec: »V našem oddelku (avtopnevmatika) je že prišlo do krajših prekinitev dela. Takrat so bili razni se-
stanki, na katerih  se Je marsičem   razpravljalo, ve.. dar potem ni bilo nikakrsn^ bistvenih sprememb. Ne K se nam prav, da smo P^iL manj  kot smo zaslužili- v še to: kje so vsi pisarni** delavci, ko se mi borimo tisto, kar nam pripada. *■ že, da so s svojo ,nagi'ad zadovoljni. Mi pa nismo jo hočemo imeti!«
Mihelič: »Ali ste za to, * se osebni dohodki pOV©*™ za 10%?«
»Ne! Hočemo regres!«
Končno je problem direktor Janez Beravs: nost točke se bo povečala 0,160 din za delavce v pr°^ vodnji, za čas kolektivnoj dopusta na 0,150 din, Jut'5 pa   se   bomo   pogovori** . SDK, da izplačamo še en*** po 400 din .nagrade', in slC\ samo za delavce v v*oVl nji in vzdrževanju.«
To je le okrnjeni po^1^ sredinega sestanka v P1*0*^ rih   občinske skupščine, radi   nereda   — govori«11^ vsevprek   —  ni bilo lXl0^°ti zabeležiti   vsega.   Seveda r moramo   upoštevati, da. bile   izjave   delavcev, ]u torja, predstavnikov podj<- \ in predsednika skupščin* * vtisom mučnega dogodka-
Sklepi delavskega svet#
V četrtek zjutraj ob 6. uri je bila v Savi seja centralnega delavskega sveta. Obravnavali so zahteve delavcev po zvišanju osebnih dohodkov in izplačilu dodatnega regresa.
V smislu 16. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, na osnovi katerega je mogoče v izjemnih primerih regulirati visino planske vrednosti točke, je delavski svet sprejel sklep, da planska vrednost obračunske točke od L julija naprej znaša 0,160 din, namesto dosedanjih 0,145 din. To pomeni 10-odstotno povečanje osebnih dohodkov. Velja za proizvodne in vzdrževalne enote, storitvene delovne enote brez trgovske mreže, za delavce v skladiščih in prodajni slllibi in v notranjem transportu v službi organizacije dela. Vrednost obračunske točke v ca u kolektivnega dopusta pa se dvigne od sedanjih 0,140 din na 0,150 din. listi, ki bodo delali v času kolektivnega dopusta, pa bOdO imeli točko obračunano po 0,160 din. Ta sklep velja za vse delavce, ne glede mi to, v kateri enoti delajo.
Za čas prekinitve dela 13. In 14. julija prejmejo delavci, ki so delo prekinili, osebni dohodek  v   višini 60 odstol-
kov izplačane vrednosti . ke  v  juliju.  Manjše °*ZA dohodke   bodo   prejeli ^ vodje enot, kjer so de'a prekinili delo. ^.
Delavski svet je tudi V°, dil predlog, da dobe t]cX^ z najnižjimi osebnimi d°n y ki izplačan dodaten iegrcS? vi.ini 400 din. Sklep *> j| meljili, češ da je rcgi"cS' ^ je bil izplačan hkrati z *5 nimi dohodki, ravno 9° razliko med majskimi in * nijskimi dohodki. c|
Ker   je   bilo   med <"*5 slišati    pripombe na organizacije dela in nep°?hi, ne  zaposlenosti  v Pot'^.^t je delavski  svet dal v°jj* enot nalogo, da takoj P° s;j ni t vi s kolektivnega izdelajo   analizo zapO****^ in organizacije dela. *>r,',jP' be so bile tudi na I"-xC'l,n be povezanosti samoupf* ^ Organov v enotah   z. v° enot.
Da  ne   bi  bilo več  *ia J O
ugibanj in komentarjev «jj šini osebnih dohodkov ;, nih   delavcev   in stroko* kov, je delavski sv«. I /'UV>
obračunsko službo, da ^
mesce pripravi za '"^-{J* tlvni list izračun P«*f {p osebnih dohodkov v *** p lovnih enotah in *isin°n£<< hodknv vodilnih uslu'be^ in strokovni;-kov.
Predstavniki podjetja so povedali
Inž. Jože Vuk, namestnik predsednika delavskega sveta:
»Sklepi, ki so bili sprejeti na današnji seji delavskega sveta ob 6. uri zjutraj, bodo uresničeni in jih tudi že uresničujemo. Razen teh pa so Se sklepi, ki se nanašajo na boljše delo, boljšo organizacijo in na to, da bomo s 100-odstotno zaposlenostjo vseh v podjetju nadoknadili zamujeno. Poudarim naj tudi, da smo v podjetju že dlje časa razmišljali zaradi naraščanja življenjskih stroškov ° Povečanju osebnih dohodkov. 2al pa za zdaj zaradi zakonskih omejitev na tem
Področju ne moremo nič narediti.«
*nž. Janez Beravs, direktor Podjetja:
»Menili smo, da moramo Zadevo sami urediti. Ko pa so bul izplačani osebni dohodki, so se pojavili tudi prvi komentarji in tudi grožnje ° Prekinitvi dela. Zato smo imeli žc v torek popoldne razgovore s predstavniki svetov ekonomskih enot. Ker smo se dogovorili, da bomo Problem rešili do naslednjega dne dopoldne, smo bili prepričani, da ne bo prišlo do težav. To tudi zato. ker
dan Vr
V
ta
ni bilo v nobeni proizvodni enoti prekinitve dela.
sredo zjutraj ob 5.30 pa sem i/vedel, da je v nočni izmeni prišlo do organizirane Prekinitve dela, ker delavci niso verjeli, da ne moremo ^Plaćati večjih osebnih dohodkov zaradi zakonskih omejitev (11 odstotni limit). zato smo imeli 3-urni sesta-nck s predsedniki svetov delovnih enot, predstavniki družbenopolitičnih organiza-c,i podjetja in vodij prota-*Odnih delovnih enot. Po tem sestanku pa so delavci kljub do*
sporazumu
se/<-nemu
n,) »PUStiH podjetje in
Iko  u tivno odm na oh skupščino.«
nado občin-
Franc Rakovec, organizator »amoupravljanja v podjetju:
»Delavci se zavedajo, da bor do morali sami, kar je bilo Zaraui prekinitev izgubljenega, i.adomcstiti. Vendar pa nas vseeno vznemirjajo različne podražitve in med drugim tudi ukrepi občinske skupščine o povečani voda-*ln>. kanalščini in smetarini. *° tembolj, ker so osebni dohodki limitirani z 11 od-sto,ki. Različne nenehne podražitve in zamrznjeni oseb-dohodki; to ni enostavna
zadeva. Zato menim, da so sprejeti sklepi na današnji seji delavskega sveta začasni in bodo veljali le do sklenitve družbenega sporazuma.«
Štefan Marcijan, predsednik sindikalne organizacije v podjetju:
»Zavedamo se, da mora sindikalna organizacija kot politična organizacija oceniti, kako je bilo mogoče, da v takšnih pogojih organiziranega samoupravljanja kot je pri nas v podjetju, nismo uspeli doma rešiti stvari. Člani izvršnega odbora sindikalne organizacije se sprašujemo, od kje izvira nezaupanje delavcev v dogovore, ki smo jih imeli, in kako je nastal tak položaj. Ocenjujemo, da vzrok za to niso notranji odnosi, marveč razmere, ki so v gospodarstvu nasploh. To in pa različne podražitve, omejitve in tako naprej je ustvarilo nezaupanje med delavci. Med vsemi dogodki so namreč delavci obsojali podražitve, nekatere gradnje, obljube itd. Dokler bodo razmere takšne, mislim, da bo tudi sindikat težko delal. Naša sindikalna organizacija je bila ena tistih, ki je zahtevala, da med drugim ne pride do podražitev vode, kanalščine in smetarine v občini. Tudi sedaj se pridružujemo stališču občinskega sindikalnega sveta, da mora skupščina ponovno razpravljati o podražitvah in da od sprejetih sklepov deloma odstopi.
Sindikat v Savi je vse doslej zagovarjal stališče, da bomo skušali na podlagi ustvarjenega dohodka in na podlagi sporazuma izboljšati najnižje osebne dohodke. To smo sedaj pojasnjevali in zagovarjali. Vendar pa delavci ne razumejo in sprašujejo, kako lahko zakon omejuje višino osebnih dohodkov za 11 odstotkov, če so se po drugi strani življenjski stroški že povečali za 19 odstotkov in smo še vedno priča raznim podražitvam.
V sredo zjutraj smo se odločili, da namesto ob 13. uri sklicane redne seje izvršnega odbora sindikalne organizacije, skličemo takoj izredno sejo, na katero smo povabili predstavnike   vodstva   in samo-
upravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij in predsednike svetov delovnih enot. Na tem sestanku smo se domenili, da se nekaterim delavcem začasno poveča vrednost točke in.se zato za nekaj odstotkov zmanjšajo dohodki strokovnih delavcev. Za to smo se odločili, čeprav smo bili prepričani, da ni prav, da se jim dohodki zmanjšajo, saj tudi dohodki strokovnih delavcev sedaj niso najbolj stimulativni.
Lahko rečem, da smo v teh razgovorih in stališčih uspeli prepričati večino delavcev v proivzodnji, da so začeli z delom in hkrati sprejeli predloge. Vendar pa v treh proizvodnih enotah takšnih predlogov in obrazložitev o zallonskih omejitvah niso sprejeli in zato odšli iz podjetja.«
Inž. Tone Lah, član sekretariata ZK in vodja enote polizdelki:
»Po razgovoru v stavbi občinske skupščine, je delo v podjetju normalno steklo in delavci so izjavljali: 'Zdaj je treba delati, da ne bo še večje škode'. Lahko rečem, da delo v tovarni poteka sedaj intenzivneje kot je sicer doslej in da bomo dobršen del izgube nadoknadili še pred kolektivnim dopustom. Ce ne bomo mogli vsega nadoknaditi, pa bomo za en dan skrajšali dopust. Menim tudi, da so si delavci ob teh dogodkih in s takšnim načinom vzeli preveč pravic, vseeno pa so pokazali, da so problemi, ki jih je treba rešiti, zunaj podjetja.«
A. 2.
Dogodki v kranjski Savi so marsikoga presenetili. Zakaj? Sava je namreč podjetje, ki je prav v zadnjih letih doseglo več lepih uspehov, uresničilo vrsto načrtov in beležilo ugodne poslovne rezultate. V primerjavi z nekaterimi drugimi podjetji v občini in zunaj nje so bili osebni dohodki zaposlenih dokaj večji. Po drugi strani so v Savi tudi na področju organizacije samoupravljanja in obveščanja imeli velikokrat več izkušenj. Priznati je treba, da so se po njihovih samoupravnih izkušnjah zgledovala prenekatera podjetja. Prav na področju samoupravljanja so dosegli tudi prav tako lepe rezultate.
Prav zato so zadnji dogodki nekako nerazumljivi ln zbujajo misel, da bi morda trenutne težave lahko uredili v podjetju drugače. Ne glede na dogodke pa je najbrž res in bi bili kakršnikoli dvomi odveč, da bodo ob sedanji organizaciji samoupravnih oziroma notranjih odnosov nastale težave v podjetju lahko ocenili, uredili in pravilno rešili. Prav to, da so že naslednji dan našli določene rešitve in da bodo prav gotovo v sedanjih analizah skušali začasno (v skladu z možnostmi in sedanjimi predpisi) urediti nastali položaj, pa spet kaže, da morda takšni dogodki niso bili potrebni.
Seveda pa po drugi strani ne moremo mimo ugotovitve, da so ukrepi, ki so jih že sprejeli, in tisti, ki jih še bodo, prav gotovo le začasni. Ob uspešnih delovnih in poslovnih rezultatih sedanje zakonske omejitve o izplačevanju osebnih dohodkov na eni strani in naraščanje življenjskih stroškov na drugi, terjajo, da se ta še vedno veljaven ukrep čimprej nadomesti z družbenim dogovorom. Čeprav morda nekateri mislijo, da se tudi ob sedanjih še"*veljavnih predpisih oziroma določilih da z ustrezno notranjo organizacijo in razdelitvijo blažiti težave in jih za določen čas premostiti z napovedmi, da so le-te le začasne, pa je prav v primeru kot je Sava (ko sicer beležijo pozitivne rezultate) vsako odlašanje, čakanje, zavlačevanje nepravilno. Prav gotovo ob tako povečanih življenjskih stroških 11 odstotni limit za izplačevanje osebnih dohodkov postaja iz dneva v dan manj razumljiv.
Pa ne le to. Nekajkrat smo že lahko slišali, da so ob različnih ukrepih potegnili kratek konec tisti, ki dobro gospodarijo. Čakamo na ukrepe, rešitve, dejanja, da bo položaj postal drugačen. Cas je torej, da na podlagi sprejetih in zapisanih sklepov začnemo tudi delati, da nehamo le gasiti, ampak tudi zdraviti; če ne gre drugače, tudi z za določen čas bolečimi posegi. Ce nekaterim podjetjem vrsta takšnih in drugačnih pomoči ni pomagala, potem se je treba sprijazniti, da po takšni poti ni več pomoči.
Ob takšnih ugotovitvah pa seveda nimajo prav le tisti, ki govorijo, da je najprej treba stvari urediti zgoraj, in tudi ne tisti, ki menijo, da je rešitev predvsem spodaj v delovnih organizacijah. Na vseh področjih — od delovne organizacije, občine in naprej — so potrebni učinkoviti (zaostreni in realni) programi in ukrepi. .
Z dobršno mero nelikvidnosti, s katero se danes srečujemo v zelo širokem merilu, se prav gotovo kaže tudi nepripravljenost in neučinkovitost pri odpravljanju nepravilnosti in težav. In prav nepripravljenost in neučinkovitost povzročata vedno večje težave tudi tistim, ki dobro gospodarijo. Da to drži, kažejo tudi trenutne ocene o dogodkih, ki so bili v Savi. A. žalar
Komunalni servis
Kranj
objavlja naslednja prosta delovna meste:
1. gradbenega inženirja ali gradbenega tehnika
2. ključavničarja
3. 3 slikopleskarje
4. 5 nekvalificiranib delavcev
5. vajence za gradbene poklice
Pogoji pod L: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba, lahko tudi
brez prakse, moški za delo v gradbeni operativi;
pod 2.: k valil iei ran ključavničar, odslužen vojaški rok;
pod 3.: kvalificirani slikopleskarji, lahko brez prakse;
pod 4.: starost najmanj 18 let, za priučitev v cementni delavnici;
pod 5.: dokončana osemletka, zdravstvena sposobnost za uk slikopleskarja, steklarja, mizarja, zidarja, kamnoseka, teracerja, cementarja in avtomehanika.
Prijave sprejema splošni sektor v Kranju, Mladinska ulica 1.
Kreda
Radovna
Bled
čestita vsem občanom za krajevni praznik Bleda
in za dan vstaje slovenskega ljudstva
Kovinska delavnica Bled
KJUCAVNIĆARSTVO — KLEPARSTVO
se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in za dan vstaje slovenskega ljudstva ter se priporoča s svojimi storitvami
Krajevna skupnost Bled
čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi Se več delovnih uspehov
Restavracija Bled
Vem občrnom Bleda in okolice čestil.i žfl !'•   Ul in se priporoča za nadaljnji obisk
razni i
Kmetijska
zadruga
Bled
eestita vsem članom in občanom za prazrik Bleda.
V vrtnarijah na Bledu in v Radovljici opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve.
Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material — posebne opečne izdelke po konkurenčnih cenali
Nikoli in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Generalna direkcija Ljubljana, Dvofakova 11 a
telefon 313-226, 323466 Telex: 31206
PRODAJA VSEH VRST ŽELEZNIŠKIH, LETALSKIH IN LADIJSKIH VOZOVNIC ZA TU- IN INOZEMSTVO — HOTELSKE REZERVACIJE — TURISTIČNE INFORMACIJE — POSREDOVANJE POTNIH LISTOV IN VIZUMOV — ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ PO JUGOSLAVIJI IN INOZEMSTVU Z LASTNIMI MODERNIMI TURISTIČNIMI AVTOBUSI — AVTOBUSNI PREVOZI — IZPOSOJANJE OSEBNIH AVTOMOBILOV S ŠOFERJEM ALI BREZ.
POSLOVALNICE:
Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči, Gradina (Dimitrovgrad), Herccg-novi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto. Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Postojna, Portorož, Pula, Rabac, Rovinj, Sarajevo, Sežana, Skopje, Split, Subotiea, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar,
Zagreb.
KOMPAS HOTEL DUBROVNIK — KOMPAS HO TEL BLED — KOMPAS HOTEL LJUBELJ Z DEP. »PANORAMA« — KOMPAS HOTEL »STANE ŽAGAR« BOHINJ — KOMPAS IZLETNIŠKI DOM »RIBNO« PRI BLEDU — KOMPAS MOTEL KRANJ SKA GORA — RESTAVRACIJA »LJUBELJ« LJUBELJ — RESTAVRACIJA »DETELJICA« TRZIC — ŽIČNICA »ZELENICA« LJUBELJ — GOJITVENO LOVIŠČE PETROVCI
Obiščite našo poslovalnico in Kompas hotel na Bledu. Obenem čestitamo občanom Bleda In okolice za praznih Bleda.
Prireditve ob blejskem prazniku
ie v četrtek in včeraj so bile na Bledu prireditve v počastitev krajevnega praznika in obletnice vstaje. V četrtek zvečer je v festivalni dvorani nastopila folklorna skupina Emona iz Ljubljane, ki se je predstavila s plesi, včeraj pa je bila ob 18. uri najprej c~ vnostna seja krajevne skupnosti, zvečer pa so zakurili še kresove. Več prireditev pa bo tudi v prihodnjih dneh. Tako bodo v torek ob 13. uri sprejeli na Bledu karavano Pesem poletja, zvečer pa bo ped tem naslovom v festivalni dvorani zabavno turistični festival. Nastopili bodo najboljši jugoslovanski pevci zabavnih melodij. V sredo zvečer bo pred festivalno dvorano zabavno folklorna prireditev. 22. julija ob 10. uri bo v zdraviliškem parku promenadni koncert. Zanimiva prireditev bo tudi v soboto, 24. julija, ko bo v prenovljeni cerkvi na blejskem otoku koncert resne glasbe. Zadnje prireditve v počastitev praznika bodo še v torek, 27. julija, ko bo nočni promenadni koncert na jezeru, v sredo, 28. julija, bo ob 21. uri velik ognjemet z gradu in v četrtek, 29. julija, ob 20.30 bo v festivalni dvorani nastopil folklorni ansambel Tanec lz Skopja, ki se bo predstavil z jugoslovanskimi narodnimi plesi.       A. Ž.
Številne poslovne prireditve
Pravzaprav bi tudi tako lahko imenovali različne simpozije, seminarje in podohna delovna ali študijska srečanja različnih skupin strokovnjakov. Prav tovrstnih prireditev je v zadnjih letih na Bledu precej. Lahko bi celo rekli, da v naši državi skoraj ni mesta, kjer bi se v enem letu zvrstilo toliko tovrstnih srečanj. Letos so se tako že sestali usnjarji, gradbeniki, zdravniki, biokemlki, ekonomisti, radijski in televizijski delavci, knjigovodje, bibliotekarji, pravniki, psihologi in drugi. Do konca leta pa bo tovrstni program še precej večji. Ker se na enem simpoziju zbere od 200 do 600 udeležencev ln traja takšno srečanje od 2 do 5 dni, potem to pomeni, da je Bled postal zanimiv ludi za tako imenovani poslovni turizem.
A. Z.
SOBOTA - 17. JULIJA 1971
GLAS * 7. STRAN
Ob krajevnem prazniku Bleda
bleiskih
skif na a*ula^nJl dan pred 30 leti se prebivalci krajevne mia^p°SM ^'ed vsako leto spominjajo. 17. julija so namreč oki ?*'eaa m okoliških krajev pripravili prvo akcijo proti ta i*3*01"^- Raztrosili so letake in izobesili zastave. Zato je V zad" Praznik krajevne skupnosti Bled.
le n " 'etm ie na Bledu veliko spremenilo. Niso zrasli bili hm marvec tut*' preurejeni turistični objekti. To, kar so *f— 1K nedavnim še načrti, danes postaja resnica. Velik del dolg ,e °°iektl- Prebivalci Bleda, ki so se še ne tako
,urb°eniega rad' pohvalili ° turist
ičnih lepotah, danes živijo za
šal/^0 P0*eka uresničevanje perspektiv? O tem smo popra-kl sj,le'tatere. ki danes tako ali drugače razmišljajo o tem in Be. .tako aH drugače prizadevajo, da bi Bled jutri pomenil Ozir VeC' ^ar danes predstavlja v turističnem, gospodarskem °dgo>nia-drUŽbenern razv°iu te8a de,a občine. Takole so nam
Lovro Radešič, tajnik kra-,evne skupnosti:
t *^°rcla prav zaradi zagrelo'. 23 turi/cm v naših de-
sled'h načrtih Se vedno za-.lrno na prvem mestu ure-nJc komunalnih vprašanj.
nju komunalnih bomo morali misliti tudi na urejanje družbenih vprašanj.«
Inž. Leopold Pernuš, predsednik   turističnega društva:
»Ce pogledam rezultate na področju turizma, potem mislim, da smo na Bledu v zadnjem času krenili po pravi poti. Pred nami je izgradnja zimskega rekreacijskega središča, golf igrišča, umetnega drsališča. Vse to so objekti, ki naj bi pripomogli, da bi bil Bled zaseden poleti in pozimi. Ob tem pa nam seveda še vedno manjka turističnih postelj in sporednih objektov. Zato se bomo še letos obrnili na različne interesente za tovrstne investicije. Mislim, da je nekaj nad 5500 postelj, kolikor jih je na Bledu v hotelih in zasebnih sobah (ter v kampu /aka)    premalo.   Bled prav
Jože Kapus, direktor zavoda za turizem:
»Čeprav na Bledu še vedno primanjkuje turističnih postelj in sporednih objektov (bifeji, slaščičarne, kavarne, trgovine itd.), mislim, da smo v preteklosti precej grešili, ker nismo dovolj skrbeli za gradnjo tako imenovanih infrastrukturnih oziroma rekreacijskih objektov. To skrb je z ustanovitvijo prevzel naš zavod. Mi smo se odločili za izgradnjo Zatrnika, golf igrišča, ureditev otoka in kampa v Zaki. Dela na otoku bodo še letos končana, medtem ko smo kamp prav tako precej modernizirali. Izgradnja zimskega rekreacijskega središča
■P m
' T&< r^WSIP
želi,"11, da ni ™č narobe' če
Bled- C'a °* bi,c 005510 na bi|.au Cimbolje urejene, da bi
din kU,lu 0im,cPŠ'. da hi uiv-Poa,Kanj'izaeijo na nekaterih
trcbc°C"h..itd- Sevoda so P°-i'h i, VccJe °d sredstev in Zdj 0 Postopoma rešujemo, tej m' tudi, da pri vsej
Več   8lvlosLi včasih kar pre-
5eVar|H;Zal)liaino Uu,i na ro" P'obi10 11 katerih socialnih tej n"u<'v- Res je sicer, da dar a lill'du ,u veliko, ven-Či|0 more biti oprt
zimska sezona je bila prav gotovo precej uspešna. Skratka, stvari na Bledu so se po zaslugi vseh (ne le enega podjetja) začele spreminjati. Zal so trenutno morda nekatere naloge zaradi sedanjega gospod irskega položaja pretežke. Čeprav se je naše podjetje dokaj težko uveljavilo, smo z dosedanjimi revultati Jahko zadovoljni. V prihodnje nas čaka obnovitev Park hotela in hotela Triglav ter gradnja stanovanj in nekaterih drugih objektov. S tem se nameravamo vključiti v nadaljnji razvoj, za katerega želim, da bi potekal tako, da bi Bled delal in posloval kot celota.«
Janez Zerovec, začasni direktor združenega podjetja hoteli Toplice:
»Za združitev hotelov smo se odločili, da združimo nekatere službe in zaradi enotne  investicijske politike šti-
novitvi hotela Jelovica in Lovec, v tretji fazi pa je dograditev hotela Krim, ki bo gotov prihodnjo sezono. V programu pa je še ureditev kuhinje, restavracije, kavarne, snack bara in igralnice v hotelu Toplice, izgradnja restavracije v rekreacijskem središču Zatrnik, obnovitev hotela Belvedere in ureditev celotnega področja Mlino. Ko bomo z izgradnjo nove šole dobili piostore v stari šoli za potrebe gostinske šole in ko bodo končani nekateri rekreacijski objekti, se bo sedanja letna zasedenost blejskih hotelov povečala od 45 na 55 odstotkov. To pa bo hkrati opravičilo sedanje investicije.
Božo Benedik, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine:
»Brez turističnih in gostinskih objektov si ne moremo zamisliti večjega turističnega razvoja. Prav tu na Bledu kasnimo. V zadnjem času je v gradnji več rekreacijskih
roei,.     1 na kulturnem pod-
Kaj nas Caka le precej dela. včavi,  ,Vln  le to, da mi je
tri0 t... nerodno, da trna-foiJ ' neurejeno knjižnico, •tvo •, ,K> Ul še otroško var-
lld  Skratka, ob reševa-
gotovo potrebuje še dva do tn tisoč postelj v hotelih, razvitejši kmečki turizem v okolici itd., da bi se približal tistemu, kar danes želimo.«
dobro poteka, čeprav nam je precej nagajalo slabo vreme, in letos bomo z deli končali. Tudi z izgradnjo golf igrišča smo zadovoljni in mislim, da ga bomo prihodnje leto lahko odprli. Ko bo to zgrajeno in bomo dobili še umetno drsališče, bo Bled začel dobivati realnejšo podobo bodočega razvitega turističnega kraja.«
Silvo Jordan, direktor Ljubljana Transport — hoteli Bled:
»Preurejeni hoteli, gradnja rekreacijskih objektov, misli o izgradnji Triglavskih žičnic, fitnes proga, zimsko umetno drsališče itd. vse to kaže, da Bled prehaja iz poletnega letoviškega kraja v turistični kraj s podaljšano m tudi zimsko sezono. Danes že lahko ugotovimo, da so se vsi objekti že prilagodili tudi zimskemu turizmu in zadnja
rih hotelov, ki danes predstavljajo 60 do 70 odstotkov vseh družbenih zmogljivosti na Bledu. Uresničevanje investicijskega programa dobro napreduje. Končani   sta ob-
objektov, vendar pa primanjkuje ležišč. Brez teh ni moč povečati obiska in zagotoviti rentabilnosti vseh objektov. Zato bo v prihodnje en« glavnih nalog izgradnja novih hotelskih ležišč in sporedno s tem ureditev prometa.
Bogato tradicijo iti lepe razvojne možnosti na Bledu imata tudi gozdarstvo in lesna industrija. Ti dve panogi se vse bolj prebijata v sam vrh slovenske lesne industrije. Tudi Vezenine so zelo pomembne zaradi zaposlovanja žensk, medtem ko je trgovina dopolnilo gospodarskemu razvoju Bleda. Zato smo ob doscdanjc»m razvoju Blcxla tudi z njegovo perspektivo lahko zadovoljni.«
0 Bled se torej vsak dan spreminja in tudi za prihodnje načrti niso majhni. In ker je praznik priložnost za neke vrste obračun, lahko ugotovimo, da so na Bledu naredili precej pri uresničevanju nadaljnjega razvoja.
A. i .dar
Marokanski kralj Hasan II. Je v soboto na malone čudežen način rešil sebe in svoj režim, ko so v Rabatu poskusili izvesti državni udar. Sodeč po poročilih očividcev, so imele scene v kraljevi rezidenci — udar so poskusili ravno v trenutku, ko je maroški suveren gostil povabljence ob svojem 42. rojstnem dnevu — skorajda mističen prizvok. V nekem trenutku je mlad vojak, ki je imel nalogo likvidirati kralja, podlegel magičnemu vplivu svojega vladarja, ki mu je ukazal, naj mu poljubi roko. Vse to m še precej podobnih zgodbic je kajpak le zunanje obeležie neuspelega udara: zanesljivo so zelo zanimive, toda še zdaleč ne najbolj pomembne pri ocenjevanju dogodka, kakršen je bil ta. Tisto, kar opazovalci tehtajo, je trenutno razmerje sil. Kralj se je rešil, toda brez pomoči generala Ufkirja (ki ga imamo sicer v žalostnem spominu zaradi likvidacije sindikalnega voditelja Ben Barke, zaradi česar je bil v Franciji v odsotnosti celo obsojen na smrt) mu to verjetno ne bi uspelo. Sedaj je, v tem se strinjajo skoraj vsi, general obilno nagrajen za svoje usluge: postal je prva violina Maroka. To pa pomeni, da se obeta tej severnoafriški deželi v bližnji bodočnosti režim trde, konservativ-
iCriza v Maroku
ne roke, ki bo pometla (ali vsaj na vsak način poskusila) z vsemi nasprotniki, odkritimi ali prikritimi. V Maroku bo torej še vedno monarhija, prevratniki so sanjali o republiki. Kdo vse so bili v njihovih vrstah, je težko reči, saj podatki o tem niso kdo ve kako bogati. Nedvomno je igral najvažnejšo vlogo (ali eno najvažnejših) general Mohamed Medbuh, načelnik kraljevske vojaške hiše in maršal dvora, ki mu je uspelo med gojenci vojaške akademije nabrati dovolj pristašev — nekaj sto po podatkih, ki jih imamo — da je lahko z njimi začel udar. Prevratniki so po začetnih uspehih (med drugimi so nekaj ur držali tudi radijsko postajo in oddajali proglase) začeli delovali skrajno zmedeno in to je — ob osebni prisebnosti in dragoceni pomoči zvestih pristašev — tudi rešilo Hasana II. Sedaj lahko pričakujemo obdobje precej krutega in neusmiljenega obračunavanja s poraženci — govorice o nenehnih ustrelit-vah že preplavljajo svet. V Rabat so takoj po novici, da da je kralj živ in zdrav, začele prihajati čestitke z naj-
boljšimi željami — nekateri (jordanski kralj Husein) pa so jih prinesli kar osebno. Izjave, ki so namenjene javnosti in so jih poslali nekateri državni voditelji, vse brez izjem bleščijo od dobrih želja, pa bi tako lahko rekli, da Hasan II. še vedno uživa dober glas — kar pa najbrž ni povsem res. To dokazuje med drugim Libija, ki se je (malce za le tavo najbrž) odkrito postavila na stran prevratnikov, zaradi česar utegne imeti njen šef, komaj 29-Ietni polkovnik Gadafi še večje ali manjše težave. Nesporno je precej razlogov za tako stališče Libije (saj se na splošno verjetno ni moč strinjati z vsemi, kar se je dogajalo v Maroku zadnja leta), težko pa je mogoče najti za to tudi zadostna opravičila, če se držimo samo nekaterih protokolarnih pravil, da o bolj ali manj odkritem vmešavanju v notranje zadeve drugih niti ne govorimo. Kakorkoli že, v tem trenutku je Hasan II. še vedno v sedlu in tristo let stara alavitska vladarska hiša je sicer pretresena, toda nikakor nc na tleh.
V JLondonderrvju na Severnem Irskem še vedno teče kri. Sedaj je tam že 11.000 britanskih vojakov, toda red in mir sta še vedno daleč. Strasti, ki jih pogrevajo in nacionalistična čustva, imajo še vedno — na žalost — prednost pred razumom.
Medtem pa se je v Veliki Britaniji tudi že začela kampanja za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Vlada premiera Heatha je začela z dokazovanjem in prepričevanjem, ki naj omahljivce v deželi naposled privede v Evropo oziroma jih pripravi do tega, da bodo glasovali za vstop Velike Britanije med šesterico. Po zadnjih podatkih agencije, ki ugotavlja javno mnenje, je nekako polovico Britancev proti temu, da bi se pridružil EGS — ali pa imajo o tem le zelo nedoločene pojme. To pa je nekaj, kar bo Ileathu in njegovim sodelavcem verjetno vsaj nekoliko zagrenilo letošnje počitnice.
Govorice o tem, da bodo zahodnonemško marko reval-virali prihodnji mesec za približno  5%  (kar  naj  bi se
tajno dogovorila Pompi*10*1 in Brandt med zadnjim *** stankom), so v Bonnu
pr*
cej  odločno  demantirali i" tako je bodoča usoda te e** ropske valute še vedno jasna.
Novica, ki je pred dne^ prišla iz Bejruta, je bila vec kot senzacionalna: sirsW oblasti so zaplenile velik" pošiljko kitajskega orožj3 (med drugim naj bi bilo v njej tudi 200 tankov!), namenjenega palestinskim koma* dosom. Razplet nepričakOj vanega dogodka pa je očitno dosti manj hrup*0 kot njegov začetek, saj so z* devo z orožjem očitno uredi« li »na tihem«: kako in kah ni znano. Tako je ostala ta afera samo eden izmed k* menčkov zapletenega mozaik bližnjevzhodnega dogajanj*
dogoclk
Jugoslovanski radioamaterji v Tacnu
V sredo se je začel na Strokovni šoli repubjlškega sekretariata za BOtnUAJC zadeve v Tacnu pod Šmarno goro 10. jubilejni zbor i adioamatei |ev Jugoslavije, posvečen 25. obletnici te organizacije in 30. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Zbor je organizirala Zveza radioamaterjev Slovenije, pokrovitelj zbora pa   je   predsednik mestne
skupščine Ljubljana inž. Miha Košak. Srečanje jugoslovanskih radioamaterjev, ki se ga udeležuje prek 400 članov te organizacije iz SFRJ in tujine, bo končan drevi.
Jubilejni zbor se je začel s skupščino Zveze radioamaterje? Jugoslavije. Na njej so bili tudi pokrovitelj inž. Miha Ko šak, podpredsednik skupščine SRS Marjan Orožen, Slan ic
Med nagrajenimi radioamaterji je bil tudi Kranjčan Branko Pire. — Foto: F. Perdan
publiškega   izvršnega sveta
Vladimir Bračič, član republiške konference SZDL Viktor Avbelj, predsednik CK ZMS Zivko Pregl, komandanl republiškega štaba vseljudske obrambe Bojan Polak, predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri CK ZKS Albert Jakopič - Kajtimir, sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc, gencralpolkov-nik Franc Tavčar, generalni diiiktor Iskre Vladimir Logar itd. Ob tej priložnosti so
odprli v prostorih kadetske šole v Tacnu tudi razstavo o delu Zveze radioamaterjev Jugoslavije in uspehih društva na srednji strokovni šoli za notranje zadeve.
Uvodni referat o delu Zveze radioamaterjev Jugoslavije je prebral njen predsed nik Bogdan Trgovčič. Orisal je značilnosti organizacije, ki si \edno bolj vključuje v naš družbeni sistem, posebno pa v sistem vseljudske obrambe. Poudaril je, da je organi/aci ja doslej i/redno tesno lods
lovala z Jugoslovansko ljudsko armado, za/elel pa je, da bi prav tako plodno sodelova-li tudi 7 ostalimi oirani/ai i jami. Predsednik je tudi dejal, da radioamaterji prek »etra« krepijo bratstvo med jugoslovanskimi narodi in bralstvo  z   ostalimi narodi
sveta. Radiozveze namreč ne poznajo meja. Danes ima organizacija radioamaterjev Jugoslavije že preko 50.000 članov, ki so s SVOJiml skrivnostnimi napravami le velikokrat pomagali pri raznih elementarnih   nesrečah, pri
izobraževanju kadrov za po trebe JLA itd. Predsednik Trgovčič je izrazil upanje, da bo organizacija tudi v prihodnje tako uspešna in da ši-
bo vanjo vključilo še več ob; čanov, predvsem pa žensk, k* so sedaj skopo zastopane .
Na koncu seje so razdeHi le plakete Nikola Tesla in n»* grade v tekmovanju jugosWj vanskih radioamaterjev. ^cr slednjimi je bil tudi Kn»nJ* čan Branko Pire, ki je doWj tretjo nagrado v konkureoc
zasebnih  radioposta j.
Jubilejni zbor bo trajal "0 danes popoldne, ko bodo slo* vesno razglasili rezultate teJ? movanj v okviru 10. srečanj* jugoslovansk ih radioamater* |ev. J. KošnJeK
0 l\tko\i večeri dobivajo v nekem smislu v Tržiču svojB kulturno tradicijo  —  postali so otvoritveni večeri likovni razstav. fc
Pretekli petek se je Tržičanom predstavil slikar in graHj Joža Trpin i/ Ljubljane. NjegOV slik.uski debut izven P'c. stolnice SO domačini lepo sprejeli, še predvsem zaradi motiV* ke: Trpin predstavlja v svojih 20 razstavljenih delih gorsK svet. Prevladujeta oljna tehnika in realistični slog, v nckatei'^ delih  pa avtor svoj slikarski izraz poenostavlja in inol'v
stilizira.
Otvoritvi razstave v paviljonu NOB je prisostvoval MB ustvarjalec, v imenu pokrovitelja — planinskega društva 1 žič — pa je spregovoril Anton Costa.
<J) Pretekli vikend so člani folklorne skupine Karavanke Tržna  i/koristili za nastop v slovenskem  zamejstvu. />•' soboto zvečer so nastopili v Gradiški na proslavi, ki jo » organizirala lokalna organizacija KP Italije. Kulturnemu P'o* piumu mladih ii/iianov   je prisostvovalo okiog tisoč tdeda*
CeV. yrp
V nedeljo pa je bil v Doberdobu festival »Dela« (glasila ^ Italije, izhajajočega v Trstu za zamejske Slovence). Z vanskimi pesmimi ln plesi so nastopili plesalci tr/iške tolklo ne skupine, Instrumentalni ansambel in Tržiški oktet. OkM'8 21)00 pritOtnin,   med  njimi  precej  zamejskih Slovencev. J nastopajoče nagradilo t aplavzom za skladno izvedbo /ahte"
nega programa« «—ok
29
Miha Klinar
sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertoh Brecht, Bericht der Serben)
Potem je
izrekel hvalnico o sosedstvu z Nemčijo, ki je 'pod odločnim vodstvom' Hitlerjeve ekscelence in njegovih direktiv dosegla 'največjo in najbolj blesteče obdobje svoje zgodovine'.
»Jugoslovanski narod je znal ceniti tudi v preteklosti vse tiste dragocene lastnosti nemškega naroda, ki so ga pripeljali k zedinjenju in ki so ga vodile h krepkemu razvoju njegovega duha in njegove kulture. Jugoslovanski narod ni znal tega samo ceniti, marveč je videl in še danes vidi v nemškem narodu vzgled v svojem boju za zedi-"ienje (v smislu nacionalnega poenotenja) in v svojem prizadevanju za izgradnje svoje kulture, videl in še vidi čudovit vzgled nacionalne samo-VzKoje, reda, dela in ustvarjalnega veselja. ODNOSI MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO KAKOR TUDI PRIJATELJSKI OBOJESTRANSKI STIKI SO PLOD PRAVILNEGA RAZUMEVANJA ŽIVLJENJSKIH INTERESOV OBEH SOSEDNIH NARODOV IN SO ŽE VRSTO LET DOKONČNO L;TRJENT,« je govoril knez Pavle in poudaril, da |Š tUdI razvoj gospodarstva (beri: nemško kapitalistično ropanje Jugoshrijc!) prispevalo svoj dele/ k prijateljstvu (l>cri: k prijateljstvu med ju-goslovaiiokimi oblastniki in kapitalisti Kruppove-A kova, ki so npr. leta 1937 v času stavke v i zcIitvv^H od jugoslovanskih oblasti, da s silo in streli v množico razžene stavkajoče — Prip. M. KI.) »Zato se resnično veselim, da sem c"til v besedah vaše ekscelence ponovna zagotovila in želje, da tudi veliki nemški Reich želi utrditi sodelovanje z Jugoslavijo, kakor tudi potrditev njene svobode in neodvisnosti ter trajnih rneja, ki nas družijo od pomladi minulega leta. V teh svečanih zagotovilih vidim ne samo uresničitve pogojev za ugoden razvoj, ki bo še tesneje Povezal Nemčijo in Jugoslavijo, marveč tudi dragocen doprinos za konsolidacijo miru v tem delu
Evrope...«
Nobene besede o okupirani češki, nobenih vP»ašanj glede novega Hitlerjevega rovarjenja Proti Poljski nc prvi dan obiska, ne drugi dan, *° je Hitler knezu Pavlu in jugoslovanskim gostom razkazoval moč nemške vojske pehote, top-n'stva, motoriziranih oddelkov, letalstva, orožja, ■J niso bile samo puške, strojnice in drugo pehotno orožje, kakršnega je Nemčija maja začela ('(>bavljati Jugoslaviji iz Skodovih tovarn na Ce-skern na kredit. Parada v Berlinu 2. junija 1939, Obisk v Podstdamu 3. junija, razkazovanje sposobnosti nemških lovskih letal, takrat najhitrejših na svetu, ki jih je jugoslovanskim gostom razkazoval ieldmaršal letalstva Goring v letalski vojni ''kademiji v Gatovvu, večurni pogovori 5. junija myd knezom Pavlom in Hitlerjem na eni ter med Elbbentropom in Cincar Markovičem na drugi ■trani so izpopolnili to 'manifestacijo nemško-'"Boslovanskcga prijateljstva', izraženega v 'prijateljskem' komunikeju ob zaključku obiska:
»Obisk princa Pavla, legenta Jugoslavije In njegovega spremstva v Berlinu je nudil priloi-"" 1 za obsežno Izmenjavo mnenj med jugoslovanskimi gosti ln metoda j nimi osebnostmi Velike
Nemčije. Pogovori, ki so potekali v vzdušju odkritosti in prisrčnosti ter v duhu prijateljtsva, so obravnavali vsa, za obe deželi aktualna vprašanja. OBE STRANI VIDITA V ZAUPANJU POLNEM PRIJATELJSTVA IN TESNEM SODELOVANJU, KI VEŽE JUGOSLAVIJO Z NEMČIJO IN ITALIJO, ELEMENT ZA POMIRITEV EVROPE IN ZA POLITIKO S CILJEM RESNIČNEGA KONSTRUKTIVNEGA DELOVANJA. Obe vladi sta trdno odločeni, da naj tej nedvoumni in trdni podlagi poglobita politične, gospodarske in kulturne odnose. V popolnem soglasju z italijansko vlado sta prepričani o tem, da s to nedvoumno politiko služita odstranitvi sedanjih, Evropo bre-menečih napetosti in življenjski pravici narodov do zagotovitve mirnega razvoja.«
V komunikeju je bilo izraženo tudi SOGLASJE IN PRIJATELJSTVO NEMČIJE IN JUGOSLAVIJE Z ITALIJO
Resnica pa je bila drugačna. Ne Nemčija ne Italija nista imeli /. Jugoslavijo drugačnih namenov kakor že z okupirano Avstrijo, Češko in Albanijo. Mussolini in Ciano sta še vedno delala načrte s Hrvaško, čeprav sta glede bodočega položaja Hrvatske v zvezi z Italijo nekoliko odnehala in bi se zadovoljila, da bi bodoča Hrvatska po razbitju Jugoslavije imela z Italijo skupno zunanje in vojno ministrstvo, ki bi ju tako 'imela Italija pod svojim nadzorstvom', kakor je že 31. maja pisal Ciano v svojem dnevniku, junija pa hotel napraviti Italijo privlačno ne samo za hrvatske, marveč celo »za slovenske seperatiste. V ta namen je trenutno celo popustil pri zatiranju in poitalijančevanju primorskih Slovencev. O tem je 22. junija 1939 zapisal v svoj dnevnik:
»Ukazal i Buffariniju, naj dovoli Slovencem tiskanje nekaterih majhnih nepolitičnih časnikov v slovenskem jeziku. Če hočem s politiko pritegniti pozornost Hrvatov, Slovencev itd., jim moramo prebv .liti mišljenje, da jim jamčimo svobodo. POZMEJE BOMO RAZMIŠLJALI, KAKO BOMO ZOPET ZATEGNILI VAJETE.«
Julija 1939 Je Ciano izdelal s Colugijem programski memorandum za raznetitev nemirov in iredente med Albanci na Kosovem in Metohiji.
»Dal sem nasledn ja navodila,« je 23. julija pisal v svoj dnevi.,!.: »Akcija (za albansko iredento v Jugoslaviji) nj poteka v treh zaporednih obdobjih. 1. Splošna propaganda (beri: hujskanje) na kulturni in \eiski osnovi. 2. Organizacija na isti osnovi. 3. V«daška organizacija za primer izbruha neogibne jugoslovanske krize.
Dne 19. julija 1939 je odpotoval princ Pavel na zasebni obisk v London. Pavlova soproga Olga je bila namreč sc^ ra kentske vojvodinje. Kljub temu pa je imel pogovore z britanskim predsednikom Chamberl unom. To je, kakor je zopet razvidno iz Cian< trefa dnevnika (24. julija 1939), povzročilo v Ital ii 'nezaupanje do Jugoslavije', čeprav je jugoslovanski poslanik v Rimu Hristič nenehno zatrjeval 'jugoslovansko zvestobo do dežel Osi'. To zvest' '»o higo lavije je dokazal 2. avgusta s podpisom pogodbe, s katero je Jugoslavija razširila svoji 'pravice do Albanije', zakamu-fbrane v Jadransk -m paktu in durgih italijansko-jugoslovanskih javnih in tajnih sporazumih, prenesla v pristojnosl Italije in tako tudi uradno priznala italijanska okupacijo Albanije.
Dne 10. avgusta je predsednik jugoslovanske vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič od-
potoval v Trst, da bi vrnil obisk italijanskega državnega sekretarja Cianettija v Beogradu. V Trstu je Cvetkovič mimogrede obiskal tržaške organizacije Dopolavora (fašističnega sindikata pri katerem se je zgledoval jugoslovanski Jugoras — prip. M. KI.) in ob povratku poslal Mussolini ju telegram, v katerem je izrazil 'svoje občudovanje do te fašistične korporacijske organizacije zaradi njenih dosedanjih uspehih' (beri: pri zasužnjeva-nju italijanskega delavskega razreda!) Svoj telegram je Cvetkovič zaključil:
»V tem, ko se poslavljam od Italije, mi je v prijetno dolžnost, Vaša ekscelenca, da Vam ob tej priložnosti zagotavljam odkrita čustva in voljo jugoslovanskega naroda, da poglobi in utrdi prijateljske odnose z italijanskim narodom za dograditev obojestranskega sodelovanja, da bi s tem prispeval k miru in mednarodnemu sodelovanju, ki naj bi služilo splošni blaginji in napredku človeštva.«
Najbrž se je ob tem telegramu Mussolini samo prezirljivo namrdnil. Njegov zunanji minister Ciano se je namreč odpravljal v Salzburg, kjer se je 11. avgusta sestal z nemškim kolegom Rib-bentropom, nato pa še s Hitlerjem v prisotnosti vse 'rjave elite'. Govorili so predvsem o Gdansku, ki je bil že dolgo v ospredju svetovne politike, in Poljski. V komunikeju 13. avgusta 1939 je bilo rečeno, da je v pogledu na Gdansk, Poljsko in druga vprašanja, o katerih so razpravljali, bila med italijansko delegacijo in nacistično elito med partnerji Osi dosežena 'stoodstotna enotnost in enakost pogledov' ter 'totalitarno prijateljstvo in totalitarna pripravljenost'. Govorili so tudi o Jugoslaviji, čeprav je v komunikeju niso imenovali. Niso razpravljali o njej kot o državi, ki je svojo politiko navezala na sile Osi, niti ne tako, kakor je bilo rečeno v komunikeju ob obisku kneza Pavla v Nemčiji, marveč kot o državi, ki bi jo bilo treba zbrisati z evropskega zemljevida.
»HITLER . . . NAM SVETUJE, DA ZADAMO ČIMPREJ SMRTNI UDAREC JUGOSLAVIJI!«
Tako je 12. avgusta 1939 zapisal Ciano v svoj dnevnik. Torej bi JugosLavija prišla na vrsto ne glede na kasnejše dogodke 27. marca 1941. Nož za njeno likvidacijo so brusili ne samo italijanski fašistični veljaki, marveč tudi nemški. Opozarv janje pred to smrtno nevarnostjo za Jugoslavijo ni bila torej 'samo komunistična propaganda', marveč bridka resnica, ki jo potrjujejo tudi strani iz Cianovega dnevnika.
Toda takrat se jugoslovanski oblastniki še niso zavedali tega. Poskrbeli so samo za sporazum z Mačkom. Dne 24. avgusta 1939 so uradno potrdili, da je knez namestnik Pavel podpisal sporazum med Cvetkovićem in Mačkom za rešitev hrvatskega vprašanja. Istočasno je Cvetkovi-čeva vlada odstopila, sestavo nove vlade pa je knez Pavle zaupal zopet Cvctkoviću. Dr. Maček je postal podpredsednik. Savska banovina se je preimenovala v Hrvatsko banovino razširjeno I nekaterimi hrvaškimi predeli drugih banovin. Tako se je odigrala tudi ta komedija, ki jo je KPJ imenovala sporazum med hrvaško, srbsko in drugimi buržoazijami jugoslovanskih narodov.
Tudi ta ugotovitev KPJ se je kmalu pokazala kot resnica. Toda o tem bomo še govorili. Gledano s stališča svetovne politike je bil ta jugoslovanski notranjepolitični problem samo obrobnega značaja v sklopu dogodkov, ko je po Hitlerjevi likvidaciji Češke stopala v ospredje Poljska. v
KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE II   NOVE IGRE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE
Direktor Palanačkog kiseljaka Časlov Vlajič je znal razveseliti slovenske goste. Ob polni mizi mu ni bila nobena muka zaigrati na harmoniko slovensko narodno ali povedati tak dovtip, da se mu je vsak od srca nasmejal. — Foto: J. Govekar
Šumadija,
ne bomo te pozabili
Glasno je sopihal vlak z našimi izgnanci tisto julijsko noč pred tridesetimi leti iz Ljubljane proti Dolenjski. Ljubljana, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most ...Le kam nas hočejo odpeljati, so se spraševali naši ljudje. Bomo še kdaj videli svoje domove? V Zidanem mostu se je v srcih vseh utrnila iskrica upanja. Ne gremo v Nemčijo! Gremo k našim bratom na jug. Vlak se je po dolgi voinji ustavil na postaji v Sme-derevski Palanki. Nihče še danes ne more pozabiti let, ki jih K preživel v prelepi Sumadiji. To so bili dnevi, ko so si še vsak tako skromen košček kruha Slovenci in Srbi bratsko razdelili.
Trideset let kasneje. Spet drvi vlak v noč iz Ljubljane proti Beogradu. Tokrat je drugače. Vagoni so razsvetljeni, po spalnikih pa se spomini vračajo ob prijetnem kramljanju točno trideset let nazaj. Veselju ni konca, saj se že vsak veseli srečanja s starimi znanci. Po tridesetih letih so se naši nekdanji izgnanci in delegacija občine Skofja Loka odločili, da obiščejo svoje nekdanje dobrotnike v Smcdcrcvski Palanki. Tudi ob še tako udobnih splanil.ih ni bilo nikomur do spanja. Ni bilo časa. Zakaj se ne bi po tolikih letih nekoliko pogovorili, čeprav na račun spanja.
Najbolj vneti za pogovor so zaspali šele tik pred jutrom, a jih ni prav nič motilo, da ne bi bili spet kmalu na nogah. Sončno jutro nas je pozdravilo že daleč pred Heoj i adom. Mimo oken je brzela prostrana ravnina z zrelo pšenico, ki je rahlo valovala ob jutranjih sapicah. Žetev je bila v polnem razmahu. / veliko naglico smo se bližali naši prestolnici. Beograd. Na peronu so nas že   pričakovali   gostitelji iz
Smedercvskc Palanke. Objemi, solze, vzkliki, vse je privrelo iz srca. »Tone, samo, da si došao. Dugo se več nismo videli,« je bilo slišati na beograjski železniški postaji. In z druge strani: »Radojko, pa ti si? Kako je?« Pozdravov kar ni in ni bilo konca. Pa, saj ni čudno. Trideset let ni kar tako.
Gostitelji so nas naložili v udoben avtobus Centroturista iz Beograda in v kombi ter osebne avtomobile. Odpeljali smo se proti cilju. Sonce je m usmiljeno pripekalo, ob iisi i pa so se pasli črni prasni.  Živina, okoličani pa so
ob cesti prodajali tako lepe breskve, da so marsikaterega Bvtomobilists premamile. Peljali smo se mimo številnih značilnih srbskih vasi po nekoliko gričevnati pokrajini, ki je izredno lepa za oko. Ljudje so kljub prazniku — dnevu vstaje srbskega naroda — hiteli z žetvijo. Žito je bilo treba čimprej pospraviti, da ga ne bi uničilo deževje ali toča.
Bližali smo se cilju. Toda gostitelji so imeli še pred tem drugačne račune. Nekaj kilo metrov    pred Smedeievsko
Palanko so v vasi Selevac poskrbeli v Lovskem domu za malico. Tako so vsaj rekli. Toda očitno je, da imajo oni o malici temeljito drugačne predstave kot mi. To, kar jc bilo kar naenkrat pred nami na mizi, bi lahko imenovali bogato kosilo. Seveda se takim dobrotam — odojek, piščanci, »ljuta« rakija in raznovrstna vina — ni mogel nihče upreti, a da bi lahko izpraznili vse krožnike in steklenice, ni bilo govora. V Se-lcvcu bi morali ostati najmanj dva dni, da bi se nam to posrečilo. Seveda je vsakega izmed nas zanimal kraj sam. Radovednost jc bila kmalu potešena.
• • •
Izvedeli smo, da jc Selevac večja vas z okrog 1700 prebivalci. Pred vojno pozimi sploh ni bila dostopna. Treba je bilo gaziti blato do kole na. Prosvetni delavci so bili navadno v Selevcu le zaradi prestajanja kazni. Ze med vojno se je začelo stanje spreminjati. Vsi so bili naklonjeni narodnoosvobodilnemu gibanju in ljudje so množično odhajali v partizane ludi po vojni ni bilo niti ene akcije v zveznem merilu, da mladinci tega kraja ne bi sodelovali v njej. Tudi sam kraj   so  |  skupnimi močmi
elektrificirali in zgradili ce ste z asfaltno prevleko v tri
smeri V kratkem bodo dobili elektriko še vsi tisti, ki je nimajo, uredili pa bodo tudi kanalizacijo in a\ tobuSnO DO stajo, /daj  imajo v vasi kai
štiri šole, ki ne ustrezajo več. Prihodnje leto bo zgrajena nova, ki bo veljala okrog 700 milijonov S din. Velika pridobitev bo tudi nov urbanistični načrt, ki bo uredil vse nadaljnje gradnje, ker so vse stavbe sedaj precej razmetane. Sicer pa ima za ves napredek kraja velike zasluge zadruga. Direktor zadruge je bil takoj pripravljen spregovoriti o delu zadruge.
• • •
»Naša zadruga že od leta 1964 ni zabeležila negativnega rezultata. Doslej je dobila že dve nagradi — kot najboljša v Srbiji in za uspehe še nagrado občine Smederev-ska Palanka. Z dvajsetimi traktorji in štirimi kombajni obdelujemo 350 hektarjev zemlje. V glavnem pri nas uspeva semenska pšenica in koruza visokorodne sorte. Na vsem območju nimamo niti enega kmeta, ki ne bi sodeloval z zadrugo v kooperaciji. Poleg ostalega imamo v gradnji še farmo kokoši nes-nic. Zdaj imamo okrog 52.000 tovrstnih kokoši in direktno potrošnikom prodamo letno od 10 do 12 milijonov jajc. Lahko rečem, da je standard pri nas kar dober. Imamo 2 milijardi in 500 milijonov brutoprodukta letno in prav zato se mnoge trgovske hiše bolj zanimajo za gradnjo trgovin tu kot v mestu. Da pa pomagamo vasi, je naša dolžnost. Tu sem bil rojen in z . ostalimi tovariši sem privržen kraju.«
• • •
Mize so bile še vedno obložene, muzikant je igral vesele srbske narodne, a kljub veselemu razpoloženju smo morali nadaljevati pot. V svoj avto me je povabil reporter beograjske Politike in kolona je bila takoj pripravljena za odhod v Palanko. Pred nami je vozil avto milice, ki nas je spremljal vse naslednje dni. Izreden občutek smo imeli, ko smo imeli vedno prosto pol in so se nam morali ostali umikati. Ob poti proti Palanki sem kmalu izgubil svojo predstavo o Srbiji. Na mnogih dvoriščih so bili postavljeni avtomobili in kmetje so želi žito po njivah s številnimi traktorji. Med prijetno vožnjo je na zadnjem sedežu začel novinar lokalnega časopisa Naša komuna iz Smedercvskc Palanke brundati lepo slovensko pesmico »Na pianincah«. Ni mi bilo jasno odkod bi jo znal. No končno mi je le priznal, da so mu Slovenke izredno všeč in, da je tudi njemu nekoč vnela srce neka Mariborčanka. Med pogovorom in prijetnin kramljanjem se je ku' naenkn.t približala Palanka. Ze od daleč prišleka pozdravijo visoke nove /grad-be, Čeprav mesto letos praznuje že 950'ctnico obstoja. Rečem lahko, da je tudi napredek Palanke izredno hiter.
Pripeljal' sivo se pred stavbo občinske skupščine Stavim, da ima malo občin v Jugoslaviji tako IcpO in funkcionalno opremljeno rrradbo,
ki so jo tu zgradili pred tremi leti. Komaj smo se dodobra izkrcali, že nas je v nizkem letu preletel avion. Čez nekaj trenutkov jc pikira-nje ponovil in se spustil tik nad stavbo skupščine. Vsakokrat se je iz njegovega trupa vsul cel šop letakov. Na njih je bil izpisan poziv vsem prebivalcem Palanke, naj pričakajo goste iz Slovenije in S pozdravi vsem slovenskim izgnancem, ki so se vrnili v to lepo šumadinsko mestece po tridesetih letih na obisk ter uradni delegaciji skupščine občine Škofja Loka pod vodstvom predsednika Zdrav-ka Krvi ne.
• • •
»Obstojajo mnogi načini« da se ljudje medsebojno zbližajo,« je pisalo na letaku, »a nobeno prijateljstvo ni tako trdno in trajno kot tisto, ki vznikne ob hudih človeških preizkušnjah. Zadnja vojna je zbližala številne ljudi po naši širši domovini in pokazalo se je, da je človek človeku najboljša opora in pomoć.« Še posebno je bila izražena želja po tesnejšem sodelovanju med občinama Smederevska Palanka in Škofja Loka na vseh področjih.
Sledil je sprejem v dvorani občinske skupščine. Predsednik palanške občinske skupščine Stanimir Ivanovič je v svojem nagovoru vsem zaželel pri njih kar najboljše počutje in izrazil željo, naj to srčanje ne bo le spomin na preteklost, ampak naj se srečajo tudi novi prijatelji. Prvi korak v tej smeti je že bil storjen. Smedeievsko Palanko je ob tem obisku že obiskalo nekaj mladih i/. Slovenije. Seveda naj bi bil M le prvi korak. Za vse tople besede ob sprejemu se je zahvalil predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvi na.
Po končanem sprejemu so vsem obiskovalcem Palanke razdelili spomin na ta obisk — značko in brošuro ob 950-letnici Palanke, knjižico s kratkim pregledom zgodovino mesta, prospekte in še nekatere spominke. Seveda gostoljubni domačini tudi tokrat niso pozabili na pogostitev. Obenem so že vse obiskovalce porazdelili med gostitelje. Veliko število |ih je dobilo stanovanje in hrano pi i dom »-činih, ostali pa v hotelu Turist v središču mesta. Za vse dni je bil priprav I jen izredno natrpan program z ogledi številnih zanimivosti, a kljub napornemu potovanju i/ Slovenije popoldne na spanje ni nihče pomislil Vsak bi si bil rad čimprej Ogledal mesto.
Nadaljevanje prihodnjič
J. Govekar
lil
EOEO
RADIO,
fP^Ua poslušajte vsak dan
17 i 6-' 1" 10» U> U" 15' V.V 23., in 24. uri ter rajski dnevnik ob 1930. Ob »željah pa ob 6.05, 7. in 24. J? ler radijski dnevnik ob 9., **» «i 15., 17., 22., 23. in 19.30.
17. JULIJA
4.30 Dobro   jutro  — 8.10 ~!asoena   matineja   — 9.05 f^nirski tednik   - 9.35 Z jsamblom Maksa Kumra -
Na   l VaS d°ma   — 1200
na današnji dan — 12.10 Pa-Pandopulo: Beatrice Cenci-]Tsba   iz   baleta   - 12.30
dom '.J'ski nasveti — 1240 Po 13^n 7 clornačimi ansambli
14 j0' 3(j Priporočajo vam — ork      grai°  veliki zabavni
nist   v, "T 1430 Pojc barit0"
15 40 p ad,mir Ruždjak — Vaa«lr!u mi in pk'si Jugoslo-tiljak narodov - 1600 Vr" i$H 16-40 Dobimo se ob _ ]7lVn~" 1?-10 Gremo v kino
l8-0OAk,G°,laIa V rUmu ~ svetu ualnos,i doma in po igr   r"~; 18-15 Aci Bertoncelj
ncgaVn^a - 1845 S knjiž-
*roc: ~ 19 00 Lahko n°Z> v,h, .      19-15 Minute z an-
531? Borisa Franka -
;cm pu. r 2 napovedoval-vm °llllom Mencingerjem %£ > °b 20-30 Zabavna raža n, • !p'"a ~ 22-20 Oddaja fctSjc !zse,ience - 23.05 S aen  J0 111 Plesom v novi tc-
^■•gl pi oi
13.05 Paleta zabavnih zvo-kov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Z jugoslovanskimi pcvci zabavne glasbe - 16.40 SobotTv mozaik - 17.35 Mo-Za,k melodij   in   ritmov —
Igrajo majhni ansambli
19.00 pet minut humorja
- 19.05 Od
popevke do po-PjSvke — 20.05 Svet in mi — 20-20 Operni koncert - 20.40 Srcčanje s slovenskimi vioh-Jj** - 22.15 Okno v svet — 22-30 Odmevi Z Apeninskega dotoka — 23 55 Iz slovenske Poezije
18 JULIJA
^laiT0*'0 jutro - »os
140 o i  'gra  Za otroke -*>la.di,,' Cs|l:iln^   skladbe za m° - 9.05 Koncert iz
naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1330 Nedeljska reportaža — 1330 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Igramo za prijetno razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 1638 Zabavna glasba z majhnimi ansambli
— 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba
— 23.05  Literarni nokturno
— 23.15 Jazz za vse
Drugi program
935 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 1135 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe
— 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 1435 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni varietc — 1635 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Od popevke do popevke — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Puccini: odlomki iz opere Tosca — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Dunajski slavnostni tedni 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije
19. JULIJA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena   matineja   — 9.05
Pisan svet pravljic in zgodb
— 9.20 Pesmice za najmlajše
— 9.30 Z orkestrom dunajskih simfonikov — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 I/, glasbenega klasicizma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodiie — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje moški zbor KUD Polzela — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom A rt UTO — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 13.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z. ansamblom Dorka škoberneta — 20.00 Donizet-ti: odlomki iz opere Lucia I.ammcrmoor — 21.00 Mozaik melodij in ritmov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 1620 Z orkestrom Promenade — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G-duru, op. 61 — Mazarti-ana — 20.40 Tri Beethovnove klavirske sonate — 21.40 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 2230 Mahler: Simfonija št. 7 v e-molu — 23.55 Iz slovenske poezije
20. JULIJA
430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitmško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcema Marjano Deržaj in Ninom Robićcm — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 švara: sklepni prizor 2. dej. opere Slovo od mladosti — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Borisa Ko-vačiča — 1330 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital violinista Igorja Ozima — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Vicroslav Matušik — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvide-nje — 18.45 S pevko Lidijo Kodrič — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Valter-ja Skoka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra
— 21.22 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Francoska orglska glasba štirih stoletij — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih   pevcev zabavne glasbe
Drugi program.
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom radia Stutt-gart — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.00 V korak s časom — 21.10 Klavirski spremljevalec Gerald Moore — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2355 Iz slovenske poezije
21. JULIJA
430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba
— 9.20 Popevke iz studia 14
— 9.40 Partizanske pesmi po narodnih melodijah — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pesmi in plesi Ipavca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vi-žami — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Popoldanski preludij — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Domenico Savi.no — 17.10 Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada — simfonična suita, op. 35 — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.05 Melodija za melodijo — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni expres — 1735 Mozaik   melodij   in  ritmov —
— 18.40 Plesni zvoki — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam —• 20.05 Faure: Sonata za violino in klavir v A-duru, op. 13 — 2030 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.40 Portret bariton ista Nikolaa Herlee — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
22. JULIJA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Umetniška pripoved — 8.35 Pesem iz mladih grl — 9.05 Z ansambli in pevci domačih vi/. — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Praznični zvoki — 11.00 Prenos osrednje slovenske proslave 30-letnice vstaje iz Črnomlja — 12.00 Koncert jugoslovanske lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Korošec: Dan vstaje — organizirana proslava partizanskih začetkov v Sloveniji (praznična reportaža) — 14.05 Iz opernega sveta — 15.10 Za vsakogar nekaj — 16.40 Koroške narodne pesmi — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Kosmač-Mejak: Smrt nedolžnega velikana — 18.45 Smetana: Vi-šegrad, simfonična pesnitev iz  cikla Moja  domovina —
19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 če« trtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Lepe melodije
— 23.05  Literarni nokturna
— 23.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvo> kov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 1735 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Vesela godala — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Me. lodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Praznična reportaža —• 21.10 Trije prizori iz Simoni-tijeve opere Partizanka Ana
— 21.40 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 2230 Recital pianista Emila Gilelsa — 23,55 Iz sk> venske poezije
23. JULIJA
4.30 Dobro jutro — 8.H Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Jugoslovanski pevci zabavne glasba
— 9.45 Skladbe za mladino
— 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra klarinetist Alojz Zupan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba z orkestrom Raphaelo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Vodopivecc Jesenski ognji — štirje orkestralni pasteh — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mantovani — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Poje zbor Branko Krsamanovič iz Beograda — 2030 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete
— 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Od premiere do premiere — 20.53 Sonat ine naših skladateljev — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije
17. JULIJA
16.00 Atletska tekmovanja za memorial Ferda Skoka — prenos, 18.20 Glasbena med-igra, 18.30 Obzornik, 18,45 Bratovščina sinjega galeba — I. oddaja, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Igre brez meja, 22.00 Svet otokov in atolov, 22.25 Maščevalci — serijski film, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.15 Vaterpolo Partizan : Jadran (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Otroški spored, 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 Dokumentarna oddaja (RTV Beograd), 19.5*0 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
18. JULIJA
8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton — serijski film, 14.00 športno popldne, 17.15 Pet deklet na grbi — češki film, 18.50 Nogomet Brazilija : Jugoslavija — prenos iz Ria (Mondovizi ja), 19.45 Propa-gandna oddaja (RTV Ljubljana), 19.50 Prenos II. polčasa nogometne tekme iz Ria (Mondovi/i ja), 20.45 Cikcak, 2100 TV dnevnik, 21.30 3-2-1 21.35 Mali oglasi, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 22.55 Športni pregled (JRT) — Drugi spored: 21.05 TV dnev
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije I, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 — Telefoni: redakcija 21 835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-«eda 1 din, naročniki imajo 10 °/o popusta. Neplačanih oglasov    ne objavljamo.
nik (RTV Zagreb), 2135 Spored italijanske TV
19. JULIJA
17.15 Vaterpolo Partizan : Mornar (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Romanija (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za. mlade (RTV Sarajevo), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Hišni strah — predstava SLG Celje, 21.40 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 1830 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd), 19.05 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 2030 Spored italijanske TV
20. JULIJA
16.45 Mad/.a»*>ri T V pregled (RTV Beograd), 18.25 Obzornik, 18.40 Prijatelj Ben — otroški film, 19.05 Poletni dež, 19.35 Cesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Umberto D — italijanski film, 22.05 Malo za šalo, malo za res, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Sodobniki, 19.00 Natodna glasba (RTV Sarajevo), 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30  Spored  italijanske TV
21. JULIJA
17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 1830 Pika Nogavička — švedski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Risanke in lutkovni filmi, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Kam gredo divje svinje — 3. del, 21.35 Človek človeku — reportaža, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.00 Pro pagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Kultura danes (RTV Beograd), 19.50 TV pro spekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
22. JULIJA
... Bevk: Crni bratje — mladinska T V igra, 10.55 Prenos proslave ob dnevu vstaje, 17.10 Obzornik, 17.25 Družina, 17.50 Enajsta zapoved — film (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.50 3-2-1, 21.00 Vojna in mir
— 4. del, 21.50 XXI. stoletje,
22.40 400 let slovenske glasbe, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 1830 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV7 Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 2030 Spored italijanske TV
23. JULIJA
16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 1830 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Balalajka — ameriški film, 22.15 Odiseja miru, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Jazz, 19.00 humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV
Kranj CENTER
17. julija amer. barv. CS film INCIDENT PRI PHAN-TON  HILLU ob  16.,   18. in
20. uri, premiera amer. barv. filma ZELENA NEVARNOST ob 22. uri
18. julija amer. barv. CS film INCIDENT PRI PHAN-TON HILLU ob 15. in 17. uri, premiera liane. barv. CS filma OPOJNI VONJ DENARJA ob 19. uri, premiera amer barv. CS filma OBESITE GA  BREZ  USMILJENJA ob
21. uri
19. julija franc. barv. film OPOJNI VONJ DENARJA ob 16., 18. in 20. uri
20. julija franc. barv. film OPOJNI VONJ DENARJA ob 16., 18. uri, ob 20. uri praznovanje 30-letnice obstoja SRS — nastop mešanega zbora in simfoničnega orkestra umetniškega ansambla JLA i/. Beograda — vstop prost
Kranj STORZIC
18. julija amer. barv. film MISIJA MARS ob 14. in 18. uri, »talij. barv. film SKUŠNJAVE MLADEGA CASANO-VE ob 16. in 20. uri
20. julija amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 18. in 20. uri
Tržič
17. julija amer. barv. CS tiim POSTAJA KOMANCEV ob 18. in 20. uri
18. julija amer. barv. CS film POSTAJA KOMANCEV ob 15. in 19. viri, amer barv.
film IERIF v NEW YORJCU
ob 17. ud
Kamnik DOM
17. julija franc.-italij. barv. film LJUBEZENSKA IGRA ob 18. in 20. uri
18. julija franc.-italdj. barv. film LJUBEZENSKA IGRA ob 15., 17. in 19. uri
Krvavec
17. julija amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 2030
18. julija amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 17. uri
baterije
Radovljica
17. julija italij. barv. film NA POMOČ, LJUBEZEN ob
18. uri, amer. barv. film ČLOVEK IZ OKLAHOME ob 20. uri
18. julija amer. barv. film ČLOVEK IZ OKLAHOME ob 16. uri, angl. barv. film NOR MANOVE HIPI AVANTUR!' ob 18. uri, franc. barv. film M ESC AN GANGSTER ob 20. uri
19. julija angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob
20. uri
20. julija angl. barv. film JOHN IN MARY ob 20. uri
Škofja Loka SORA
17. julija amer. barv. film UBIJALEC V STROJU ob 18. in 20. uri
18. julija amer. barv. film PUšKA ZA APAČE ob 17. in 20. uri
19. julija amer. barv. film UBIJALEC   V   STROJU ob
19. uri
Železniki OBZORJE
17.julija amer. barv. film (HUKA ob 17. in 20. uri
18. julija amer. barv. film UBIJALEC v STROJU ob 17
hi 20. uri
Jesenice RADIO
17. julija amer. barv. film LADJA FANTOM
18. julija amer. barv. film LADJA FANTOM
19. julija slov. barv. film MAšKARADA
20. julija slov. barv. film MASKARADA
Jesenee PLAVŽ
17. julija amer. barv. film UHU   V SE,  VRNI   SI. SAM
18. julija amer. barv. film UBIJ  VSE,  VRNI  SE SAM
19. julija amer. barv. film LADJA FANTOM
20. julija amer. barv. film LADJA FANTOM
Kranjska gora
18. julija italij.-bolg. barv. film UPORNI KOVA LJUBICA
20. julija franc. barv. film III.I Dt)l h \ 1 UBIJALEC
/Z\
DELIKATESA Prešernova 13
DNEVNO SVEŽE SPECIALITETE
DELIKATESA Prešernova 13
tatarski biftek madžarska solata ruska solata domača šunka kraški pršut curv sir
DELIKATESA Prešernova 13
BOGATA IZBIRA UVOŽENIH SPECIALITET IN PIJAČ
DELIKATESA
Prešernova 13
ostrige školjke razne paštete indijski raki orehi, lešniki KETCHUP paradižnik angleška omaka za solato TUBORG pivo doze — steklenice
VELEVriGOVlNA
■*£j ŽI Vi L. A KRANJ
r REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
1. MARTIN, 7. NALOGA, 13. STARKA, 14. ALAROD, 15. TO-JJOS, 16. KVASINA, 17. ALAH, 18. S A AR, 19. SGM, 20. AMANDMA, 23. OLE, 26. ALJA, 27. SUHA, 31. RETORTA, 33. STRAN, 34. SPANJE, 35. KUMARA, 36. KANAAN, 37. AMADIS
IZŽREBANI REŠEVALCI
Rešitve nam je poslalo 64 reševalcev. Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Marica Fajan, Kranj, Naklo 119; 2. nagrado (20 din) prejme Stane Blas, Radovljica, gorenjska 33; 3. nagrado (10 din) pa dobi Milica Rupnik, ^^nj, Župančičeva 23. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Nagradna križanka
, VODORAVNO: 1. usnje na zadnjem delu čevlja; peta na ^vlju, 7. mladje; zvečanje, porastek, 13. ladja za prevoz letal, 5« Pokrajina v severozahodni Grčiji (planina Pindos), 16. važ-kuhinjska začimba, 17. slovenski slikar, ki je živel v Trstu, • Prožen raztegljiv trak, 21. del obraza, organ za vohanje, T avtomobilska oznaka za Prištino, 23. kratica za Slovenski fcarod, 24. nekdanja okrajšava za konjsko silo, 26. avtomobil-• a oznaka za Makarsko, 27. znamka avtomobilov, ki jih izde-le Tomos, 29. priprava za reproduciranje glasov, posnetih a plošče, 34. skrajšano moško ime (Vitomil), 36. ljubkovalno nsko ime, 37. naravnost, morala, etika, 39. vedoželjnost, želja znanju,  42. zcmljevidne knjige,  zemljevidi,  43. razglasi, °oredbe, odloki.
(j ^AVplCNO: I. vzklik pri bikoborbah, 2. mentol bombon H>h °.iih *PMva*)< 3- radikal iz ogljika in vodika, baza raz-C| spoi'lv 4. ime Gognljevcga junaka Buljbe, 5. kratica za 9_ d.ent* 6- del skeleta, 7. vojaška formacija, 8. del kolesa, ISjh n,ačka, 10. gorovje v ZSSR ob Japonskem morju kolk H'.''as,l,os' skromnega človeka, 12. pristojbina, rjHr °VlI,a, 14. reka na severu Južnega Laosa, 19. Slovensko rj;iv°kno gledališče, 20. če, 22. odmor, predah, 25. rumena aH n») 2»S,a numina- kalcijev in titanov silikat, titanit (množi-Šan' j** Pripadnik I talcev, nekdanjih rodov v Italiji, 30. okrajšani ■' Za re''Jski (n.pr... . karta, ... vožnja), 31. pozdrav 33, j^1 Rimljanov, 32. Ime slovenskega književnika Klopčiča, kr;o ,Pn°' Obdano z vodo, 35. tuje žensko ime, tudi japonski Stri *CVcr"o od Nagove, 38. slovenski teritorij Istre, 40. Igor ,rav»nski, 41. Jaro Dolar.
• Hešitcv   pošljite   do  torka,   18.   julija   na   naslov: Glas, fjj »18  Evolucije  1,  Kranj,  z  oznako   Nagradna križanka. »Krade: l.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
NjSKl   MUZEJ   V   KRANJU  —  V Mestni bili  |« na
GORj
ogle(3 sV-T' MU/h
l|"1<-'tn a arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, Ddprti°s_tnozgodovinska zbirka.  V Galeriji v Mestni hiši |e
»»tnosti
;t 1,1 Ustava del akad   slikarja Henrika Marchcla i/ Kia
^''k.t'vV1 M' sl;,vm v Tavčarjevi ul. 43 je odprta republiška •I'.v.,,',    '"venska  /ena  v   revolut i ji   in   razstava  risi) Petra
'"Uka iz Zgornje Zetine v Poljanski dolini V p Bale,
' 'esernovi  hiši  je odprt   Prešernov  spominski muzej,
(l       """ii msi  |e oiipii  rresernov spumuisju miuxcj, 1» i' V 'Sl' stavDi Pa razstava del slikarja Kamila Vuj ^Ukcji   '1,m'ba. V »otski kleti so razstavljene barvne repro-,c nizozemskega slikan.. Hansa Memlinga (1433-1494). U.fejske ln muz, 0 011 »7—19 ure.
'I|,ske |n muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do
NEDELJA
KRANJ — ob 9. uri: s startom in ciljem pred trgovino Merkur mednarodna kolesarska dirka po ulicah Kranja.
Ob 17. uri: na stadionu Stanko Mlakarja prijateljska nogometna tekma Triglav : Hajduk.
Ob 17. uri: na letnem bazenu vaterpolsko srečanje za pokal PZS Triglav : Koper.
-dh
Poročilo o žrebanju srečk 28. kola, ki je bilo 15. julija 1971
Srečke s končnicami
10
60 10540 379970
471
11701
48011 300271 378711
2
25062 58792 020102
63
14323
23963 019663 532053
474 6824 00984 25164 36784 443614 695414 792124
5
43255
92245 003705 239635 651335
76 9636 09186 075276 461606
7
79807
87637 006037 416957
28 48018 002638 184518
29 69 89 21419
so zadele din
20 30 500 10.000
50 1.000 500 10.000 10.000
6 506 1.006 10.006
10
500 2010 10.010 10.000
100
200
500
500 1.000 10.000 10.000 10.000
6 506 2.006 150.006 10.006 10.000
10 200 i umi 10.010 10.000
6
1.006 506 50.006 10.006
10 500 10.IKK) 10. 000
10 10 20 500
Šiviljski tečaj v Sovodnju
Delavska univerza iz Škofje Loke bo v Sovodnju v Poljanski dolini pripravila avgusta krojno-šiviljski tečaj, ki bo trajal 60 ur. Tečajnice si bodo v tem času nedvomno pridobile veliko znanja. Ze po prvih podatkih je zanimanje za tečaj zelo veliko. Kaže, da je DU iz Škofje Loke izbrala pravilno pot, ko se hoče ljudem čimbolj približati in pripravlja tečaje tudi v oddaljenejših krajih.
-jg
Kmečka ohcet v Bohinju
Turistično društvo Bohinj bo jutri ob 13. uri pripravilo pod skalco v Bohinju tradicionalno turistično prireditev Kmečka ohcet. Prireditev se bo začela že danes, ko bo ob 20.30 pod skalco vasovanje.
Tržni pregled
V KRANJU
Solata 3 do 4 din, špinača
4 do 4,50 din, korenček 6 do 7 din, slive 6 din, jabolka 3 din, pomaranče 5,30 din, limone 6 do 7 din, česen 8 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 3,60 din, stroč-ji fižol 4 do 5 din, marelice
6 do 7 din, hruške 4 do 5 din, grah 3 do 4 din, ajdova moka
5 do 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 0,70 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 12 do 14 din, orehi 28 do 30 din, klobase 6 do 7 din, skuta 6 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 6 do 7 din, paprika 6 do 7 din, krompir 1 din (novi 1,50 din), breskve 4 do 5 din, višnje 3 do 4 din
NA JESENICAH
Solata 4 din, špinača 3 din, korenček 6 din, slive 5,40 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 5,50 din, limone 6,50 din, česen 8,50 din, čebula 2,60 din, stročji fižol 6 din, pesa 3,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,20 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,75 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 1,60 din, kislo zelje 3,20 din, cvetača 5 din, paprika-7 din, krompir 1,40 din, smokve 6 din. breskve 4 din.
V TR2ICTJ
Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 5 din, slive 4 din, Česen 8 din, čebula 3,60 din, fižol 4,50 in 8 din, pesa 3 din, kaša 4,80 din, paradižnik 4,60 din, fige 6 din, med 12 din, ajdova moka 4,80 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 30 din, skuta 7 din, sladko zelje 3,50 din, cvetača
5 din, paprika 8 din, krompir 2,50 din, hruške 4 din, ribe
7 do  10 din, breskve  5 do
6 din.
SE RITA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmeto vale;!
Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po naj višph dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pn prevzemu.
Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob.
Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto.
	
poročili	so se
V KRANJU
Stojanovič Cedomir in Vo-larič Milena, Meslinšek Marjan in Drmota Poldka, Gerk-man Venceslav in Podgoršek Marija, Grošelj Franci in Kisilak Marta, Lukanc Janez in šerpan Marija, Roblek Vinko in Vevar Silva, Močnik Andrej in Bobnar Ivanka
V TRŽIČU
Škrjanc Peter in Medc Ana, Ahačič Alojz in Gorjup Sonja, Gašperlin Marjan in Rozman Majda, Malle Josef in Urajnar Danijela
V ŠKOF JI LOKI
Sovine Bojan in Kalan Marija, Oblak Marko in Škara-bot Smiljana, Goričanec Martin in Cof Marija, Galičič Matej   in   Potočnik Barbara
umrli so
V KRANJU
Štern Franc, roj. 1909, Dol-har Frančiška, roj. 1892, Koželj Marija, roj. 1893, Arh Štefan, roj. 1909, Peče Oskar, roj. 1914, Oblak Frančiška, roj. 1897, Prevodnik Franc, roj. 1897, Habjan Ljudmila, roj. 1935, Kcrn Petra, roj. 1971
V TRŽIČU
Zupan Marija, roj. 1895
V ŠKOFJI LOKI
Kaltenekar Florjan, roj 1894
Nedelja v hladni senci borovega gozda
Kamp šobec pri Lescah.
Tam pod vasjo se skriva, v majhni, a lepi dolini ob Savi. Narava je bila tod radodarna: borov gozd, ki se zelo lepo dopolnjuje z jezerom in otočkom na njem. Podoba kraja je še posebno mikavna, saj jo obdaja venec visokih Alp. Za mnoge je Šobec bolj prijetno domač in bolj naravno zanimiv kot njegov blejski sosed v Zaki.
Že nekdaj je bil Šobčev bajar dobro obiskan in priljubljena točka številnih domačih in tujih izletnikov, danes pa je z urejenimi prostori za taborjenje, športnimi objekti, restavracijo naš najbolj obiskan turistični kamp. Že nekaj let je v poletni sezoni, ob lepem vremenu, polno zaseden. Tu taborijo turisti iz vseh evropskih držav, sem prihajajo gosti iz vseh krajev naše države. Lep in sončen dan pri šobcu preživijo tudi številni izletniki iz bližnje in daljne okolice.
Minulo nedeljo je bilo žgočemu poletnemu soncu in neznosni vročini kar nekako treba ubežati. V kopališčih so se umikali pripekajočemu soncu s skoki v bazene, v naravnih kopališčih pa je ohlajala segreta telesa tudi senca gozdov. Prednost in ugodnost, ki morda ni toliko pomembna in važna za mlade, a je zelo dobrodošla za starejše in otroke, ki vročega sonca nc prenašajo preveč dobro. Pri Sobčevcm bajarju jc vsega dovolj: osvežujoče vode in hladne borove sence.
In prav zaradi tega jc imel prejšnjo nedeljo Šobec svoj posebej, pomemben rekorden dan. Toliko ljudi kot v nedeljo pri Šobcu ni bilo še nikoli. Pravo pravcato človeško mravljišče! Korak za korakom si moral paziti, če si že zbral toliko poguma in in iskal meter praznega prostora na travi okoli jezera. V vodo pa so si upali zares najbolj korajžni, saj je bil poleg tega, da je bila precej umazana, pravi uspeh, če si dvakrat ali trikrat zakrilil z rokami. Neštetim plavalcem so onemogočale plavanje vodne blazine, razni čolni in čol-nički. »Komajda smo našli prazen prostor,« je dejala Marjana GAZVODA z Javor-nika pri Jesenicah. »Z možem in štirina jstmesečno hčerko Niko smo letos prvič pri Šobcu in všeč nam je tukaj. Otrok lahko mirno teka po travi, le v vodo ga ne upam odnesti. Preveč kalna in umazana je.«
Marjan Slerle iz Lesc: »Skoraj vsak prost lep dan preživim pri Sobcu. Delam v tovarni, pri stroju, zato posebno v teh pasjdi poletnih dneh komaj čakam, da se okop-Ijem v jezeru. Med tednom ni
take gneče, prihajajo iz Lesc, Radovljice, le v nedeljah pridejo ljudje tudi iz bolj oddaljenih krajev. Voda resda ni najboljša, a je zato blizu golf igrišče in dovolj prostora za igre z žogo.«
»Voda je danes preveč umazana,« pravi Roman Krčel z Jesenic, »drugače pa je pri Šobcu še kar prijetno in večkrat pridem sem. Sicer pa je danes polno ljudi po vseh kopališčih okoli, ne samo ob Šobcu.«
MESEC NIZOZEMCEV Tovariš Jaka Eržen je že
vrsto let upravnik Šobčevega kampa in obenem predsednik Turističnega društva v Lescah ter predsednik sekcije turističnih kampov Slovenije. V razgovoru je dejal:
»Pri nas je turistična sezona dosegla svoj vrh prav sedaj, morda prav današnjo nedeljo, saj toliko gostov nismo imeli še nikoli. Tudi obisk izletnikov je danes rekorden. V kampu je trenutno 1850 gostov, od tega so večinoma tujci, le 3 odstotki odpadejo na domače.
Nedvomno jc mesec julij mesec Nizozemcev, saj tabori od 75 do 80 odslptkov turistov i/ Nizozemske. Po številu jim slede gostje iz Zahodne Nemčije, Velike Britanije in drugih držav. V primeri s prejšnjimi leti jc močno upadel obisk turistov iz vzhodnih evropskih držav, posebno Cehov skorajda ni več.
Precej je takih, ki prihajajo že več let. Ostajajo poprečno tri tedne, odvisno od vremena. Nekaj je prehodnih gostov, ki taborijo le dan ali dva. Skorajda vsi so zadovoljni, največ pa je pripomb in pritožb zaradi razmeroma
blagega režima v kampu. Blagega v tem smislu, ker se skoraj v vseh kampih po svetu držijo in upoštevajo precej strožja pravila. Kampa praviloma drugi gostje ali izletniki sploh ne bi smeli obiskovati. Pri nas predstavljajo prav izletniki poseben problem, saj si turisti, ki tod taborijo, nc žele ničesar bolj kot mirnega počitka ob jezeru. Kar precej jc primerov, ko izletniki ogledujejo šotore, nadlegujejo goste in bilo je že nekaj tatvin. Vse to seveda skušamo preprečiti in se po naših možnostih trudimo, da bi gostom v vsem kar najbolj ustregli.«
V SLOVENIJI SMO BREZ KAMPA I. KATEGORIJE
»Tudi letos smo za naše goste pripravili nekaj prire-djtev in Izletov: aero miting, frastopc folklornih skupin in pevskih zborov, taborne ognje, vsak petek pa igra na-rodno-zabavni ansambel Gorenjci. Izletov v bližnjo in dalj njo okolico Lesc se radi udeležujejo. Navadno obiščemo Postojno. Planico, Tamar, bolnico Franjo, Bohinj, Pokljuko, Veliko Planino, Slap Peričnik, Jelovico, Dražgoše itd. Vedno pa jim tudi svetujemo obiske posameznih krajev, če želijo.
Letos smo kamp nekoliko obnovili in preuredili. Največ je bilo drobnih vzdrževalnih del. Tako smo uredili 180 m novega obalnega območja. Največjo investicijo pa predstavlja nova zvočna naprava in registrsko recepcijska blagajna ter novi avtomatski tuši, ki so menda najbolj izpopolnjeni in jih lahko dobimo le v nekaterih kampih tujih držav. Turisti kupijo poseben žeton in topla voda jim teče sedem minut.
Cen letos nismo bistveno povečali, prenočnina je za dinar dražja. Tako stane kampiranje za eno noč na osebo 4 dinarje. Letos ni več popusta za domače goste — plačati morajo isto ceno kot tuji- i j
Pred nedavnim smo • kategorizirali posamezne kampe
v Sloveniji. V I. kategoriji ni nobenega, v drugi jih je šest ali sedem, med njimi tudi Šobec in blejska Zaka, v tretji kategoriji so kampi v Radovljici, Tržiču, Bohinju, Smledniku, Velenju in drugod. Po obisku je na prvem mestu kamp Šobec, sledi mu kamp v Zaki na Bledu, Ankaranu itd.«
PREMAJHNA ZMOGLJIVOST KUHINJE
Restavracijo na Sobcu vodi podjetje Murka iz Lesc. šef kuhinje, Franc Arh pravi:
»Gostje, največ jc Nizozemcev, si kuhajo sami in pri nas naročijo le izjemoma večerje. Kuhamo le po naročilu. Radi imajo predvsem naše specia-litete. Gostje, to so družine in mladinske skupine, niso zahtevni in se za naše razmere in naša pojmovanja hranijo zelo skromno. Zahtevajo predvsem najcenejšo hrano, največkrat le pečen krompir. Domači gostje, izletniki, ki prihajajo sem ob lepem vremenu, naročajo le pijačo, hrano prineso s seboj.
Vendar pa zmogljivosti kuhinje ne ustrezajo več, prostori so postali premajhni in nefunkcionalni. Idejni projekti za novo kuhinjo so menda že i/delani in upamo, da bodo kuhinjo kmalu povečali.«
ZADOVOLJNI TUJI TURISTI
Šotorov najrazličnejših barv, znamk in velikosti je pri Sobcu kar precej. Ko se sprehodiš med njimi, opaziš marsikaj: predvsem te preseneti čistoča. Nikjer ni odvrženega papirja, kon/ervnih škatel in drugih odpadkov. Nekateri lenobno polegajo na ležalnih stolih s knjigo ali časopisi v' rokah, drugi se pri jatel jsko pomen j kujejo, tretji spet večerjajo.
Gospod Vcrhagen iz mesta Denhaag na Nizozemskem je s svojo družino prvič v Jugoslaviji: »Ostal bom tri tedne, ker mi je tod zelo zelo všeč. Z družino smo že obiskali Bled, Bohinj, Ljubljano in druge kraje, ki so po mojem prečudoviti. Mislim, po
mojih prvih vtisih, ste Slovenci dobri in prijazni ljudje, vendar precej zaprti vase. Včasih se mi zdi, da govorite s tujci zgolj iz prijaznosti in vljudnosti, ne pa iz resničnega in pristnega hotenja in želje, da bi pomagali in ustregli. Okolica Šobca in sam šobec jc zelo lep in smo večinoma zadovoljni z vsem. Moti me le to, da je umivalnic, tušev in sanitarij tako malo.«
Mladi Nizozemec Henk Zyl-stra iz Zaandama: »Prvič sera v Jugoslaviji in všeč mi je pri vas. Hrana je naravnost odlična in večkrat se hranim v bližnji restavraciji, včasih pa kupujem tudi v trgovini. Nimam posebnih pripomb, le umivalnic je odločnd premalo.«
Prijetna Nemka, gospa Kohlhaas iz Bonna: »Z vsem, prav z vsem smo izredno zadovoljni. Pritožujem se edino in le zaradi vremena. Zelo je vroče, zame prevroče. Z možem m hčerjo bomo ostali tri tedne v tem čudovitem okolju hribov in gozda. Kar precej Sosednjih krajev smo že obiskali in nadvse so nam bili všeč — še posebno pa Vinlgar.«
Tako. Domači in tuji gosti — vsi so zelo zadovoljni. Ob odhodu smo se oglasili še v recepciji.
Tomaž Gcršak, študent z Jesenic in njegova žena De-sanka že vrsto let sprejemata goste, jim svetujeta in pomagata:
»Z gosti ni večjih težav, večinoma so zadovoljni, prijazni, nezahtevni. Prav zdaj js sezona na višku in res je, da jc prostor prenatrpan. Toda to bo trajalo le nekaj dni — za normalno zmogljivost kampa umivalnice in drugi prostori kar zadoščajo.«
Domači gostje, izletniki, so večinoma že odhajali, pred vhodom pa so se ustavljali novi avtomobili, s šotori na prtljažniku.
/večer je bilo v kampu spet vse mirno. Minil jc dan. Skozi borov gozd jc zavel hladen poletni veter.
D. Sedej
SOBOTA — 17. JULIJA 1971
GLAS * 15.    J* I!«
Razcesija
■
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
— Res je. Sedanja nemška orgiastičnost je pri tnnogih samo opičje posnemanje, nekakšno življenje po inflacijski modi. Tudi v umetnosti je to čutiti, da resnične umetnosti iz vsega opičjega Posnemanja ni mogoče več videti, kakor da moda Poraja umetnost, ne pa resnično umetnikovo do-2lve,je, umetnikova prizadetost in seveda tudi Ulr>etnikovo ustvarjalno trpljenje, brez katerega ^ ne rodi nobena resnična in vredna umetnina. J takih obdobjih se resnični umetnik izgubi v ^redi modnih posnemovalcev in improvizatorjev.
0 časi, ko mnogi umotvor zamenjuje z impro-Vlzacijo. Improvizacija pa je konec vsake resnič-ne umetniške ustvarjalnosti in s tem kajpada
Uyi konec vsake resnične umetnosti.
štefi tega ni razumela, vseeno pa je gospodo-e_ besede nekako po svoje obdržala v spominu,
?aJ Je takoj nato dejal, da to zmedo v življenju n umetnosti podpirajo in ščitijo predvsem tisti,
Kl »majo od inflacije koristi.
"~" To pa seveda ni preprost delovni človek, jnarveč predvsem ljudje, ki bi radi v takih kalnih azmerah obdržali oblast ali pa se je polastili, i  *e< kakršen je na primer že sedaj v Italiji , ussolini. Mogoče imajo mogočniki tudi v Nem-'Ji koga ali pa ga bodo imeli, čim ljudje od spo-1 ne bodo več voljni mirno prenašati takih a'.mer. Ce se bodo razmere tako razvijale, bo Pr'hodnost črna,  svet pa se bo morda znašel .|JPet prc(j podobno katastrofo, kakršno je člove-v° komaj pred petimi leti preživelo.
Gospod se je štefi zdel prečrnogled. Ni pomislila, kako je v Italiji meščanstvo, ki je ustoličilo Mussolini j a, pritisnilo delovno ljudstvo ob tla. Tudi sedaj ne misli na to. Zaposlena je z istimi mislimi, kakor je bila, ko se je vozila iz Salzbur-ga proti Leobnu in naprej proti Grazu. Za to pot se je odločila že v Miinchnu, čeprav je bila seveda navidez daljša, a vseeno krajša, kakor če bi morala po brezuspešnem pisarjenju pisem gospodarici restavracije Rosenhof v Grazu vnovič odpotovati v Graz. Lastnica te restavracije se ji zdi pomembna priča, ki bi lahko pričala v ločitveni tožbi proti Federlu v njen prid.
In res ji ni bilo žal, saj je gospo našla in ji povedala, zakaj je prišla. Naslednji dan sta šli na sodišče, kjer je gospa prisegla in dala izjavo o Federlovi nezvestobi.
— Zadnji čas, draga Štefi, da ste se odločili za ločitev, — je rekla gospa, njena bivša delodajalka, ko je zvedela tudi druge podrobnosti o njenem trpljenju in ponižanju. Gospa je čutila z njo, potem pa, ko ji je povedala tudi zgodbo o svoji novi ljubezni, jo blagrovala, ker je nemška državljanka in ker je bila poročena samo civilno. Tudi to je pomagalo, da je avstrijsko sodišče potrdilo gospejino pričevanje.
Zares, ko bi poslušala svojo mamo in sc poročila cerkveno, kakor jo je mama vsa predvojna leta nagovarjala, bi bilo avstrijsko sodišče proti ločitvi, mogoče pa bi imela težave tudi v Nemčiji na Bavarskem, zakaj Bavarska je katoliška dežela.
No, zdaj ima to urejeno. V Trstu pa bo prosila tudi prijateljico Fani. Šli bosta k dr. Vilfanu. Morda se je bo spomnil še iz predvojnih let, ko je zastopal njeno tožbo proti italijanskemu popisovalcu, ker je ni hotel pri popisu prebivalstva ob ljudskem štetju zapisati kot Slovenko.
Toda kaj bi zdaj mislila na tiste dni, ki so za njo in ki se ne bodo nikoli več vrnili.
»Samo v Trst še in potem domov,« si govori. Rada bi, da bi vlak vozil hitreje in da bi sc ne ustavljal predolgo na meji in potem še čakal
v Postojni. Dolga pot iz Berlina preko Miii.Jm.a, Salzburga, Leobna in Graza do Maribora in Ljubljane je že za njo, pa jo je prav rada prepotovala, kar čuti pravzaprav šele sedaj, ko ima pri sebi že prvo izjavo proti Federlu, ki jo je potrdilo graško sodišče, drugo pa bo dobila v Trstu. Najbolj pa je zadovoljna, ker je njeno odločitev, da se bo ločila, tako mirno in razumevajoče sprejel Slavko.
»O, tudi Slavko bo Frica vzljubil,« je prepričana.
Štefi ne sluti, kaj je pomenil Slavkov molk. 3 ~'kf\ \
Morda bi Slavko samo z grenkim posmehom bral mamino pismo, ko bi prebiral samo njene skrbi, ki jih ima z ločitvijo od očeta, in ko bi mu mama mimogrede ne omenila, da je pri dr. Vilfanu srečala nekdanjega njegovega profesorja slovenščine, ki je vpraševal po njem, kako se mu godi v Ljubljani.
»Imenitno, vedno bolj imenitno,« odgovarja sam sebi z grenkobo, ki se ga je lotila že na Bavarskem, kjer je najprej doživel razočaranje nad očetom, potem pa še nad mamo. »Najbrž je mama profesorju Andreju pozabila povedati, kako s tatom mislita samo nase.« Oče mu je kar naravnost povedal, da mu ne bo mogel na noben način pomagati, dokler ne bo ločen in dokler se ne bo poročil z bogato penzberško poštarko, kakor Slavko imenuje bogato Anne-Marie.
— Tiskarna ni moja. Delam samo za ničvredne marke, ki ti jih ne menja v tuj vreden denar nobena banka in menjalnica na svetu, — je govoril, Slavko pa je čutil, da bi mu tata tudi drugače ne pomagal več in mu najbrž res ne bo, čeprav je sedaj v Nemčiji inflacije konec.
»Sicer pa ga ne bom prosil. Pred nikomer se nc bom poniževal. Ne pred njim, ne pred mamo,« si govori.
— Profesor Andrej meni, da bi se obrnil na Jadransko stražo ali kako drugo dobrodelno organizacijo, ki pomaga v Sloveniji primorskim študentom in dijakom.
Pijenje in delo na hribovskih kmetijah (3)
Setev o božiču leta 1936
PovsetCni 5*regor^ 23 oves or^' so rekH včasih. Vendar nI svetnik* totno, da so se naši predniki pri delu ozirali na vpliv na tafcj?V sain'h, ampak so razni godovi svetnikov le slučajno Saj je 1 Casovnih mejnikih, ko se vreme ponavadi spremeni. vrtni Ut" n*ž znani vremcnoslovec dr. Manohin označil take Pri()ijK-e Prel°ninice, čeprav seveda brez svetnikov, pridejo
«0 na isle datume, ki so jih nekdaj označevali razni
svetnlki. Ke Rvetnik a»va(
Tako imamo še danes 15. Iftaja »ta vscano Zofko«, ker tcKa dne skoraj vselej de/u k- Pravimo tudi, da je vroče Kot o sv. Jakobu (25. julij) ah Pa mrzlo kot o božiču. Važne so bili tudi kvatre. u"nuna je najboljša, če je Sc»e na jesenski kvaterni te-
Jea. prve kvatre so bile 17.
icbruar|a   druge   Ig. maja,
tr.ctie 21. septembra in zad-zimske. 14. deeembra. V Izjemnih pume. ih so M tudi na zimske kvatie.
|ako leto jc bilo pri nas leta
V36- Takrat so pri naa vse
SVchiik "xCr S° nail predniki bolj navezani na godove v n»vaQ0  Pa tut" zapomnili so sc jih lažje, je to počasi prešlo
odnehal, ker je pomnil, da je tudi njegov oče nekoč sijal pred božičem in je dobro ratalo. Kmalu po božiču je na našo setev zapadel sneg in ko je spomladi skopnel, se je pokazala zelo lepa zelena pšenica. Od kraja je bila nekoliko redka, pozneje pa se je tako lepo obrasla, da so se vsi čudili. Bila je le za nekaj dni poznejša od ostalih. Želeli smo jo do kraja PUMU iti, da bi šopek tega klasja shranili za spomin na božično setev. Naj priponi nim, da nismo ne prej in ne pozneje pridelali tako lepega
in velikega klasja; bilo je težko, da se ie skoraj lomilo. Toda prav takrat je 26. julija prihrumela strašna nevi hta s točo, ki je uničila vse, da se slame ni bilo kaj pobi ati.
Tudi vsi drugi pridelki so tisto leto kazali odlično, posebno sadje in orehi, potem pa je bilo vse okleščeno, z vejami vred. To je bila tudi edina huda toča v naši vasi, ki se je spominjam. Še isti večer je bila nevihta na Ži-rovskem vrhu. Treščilo je v Javorški hlev, ki je pogorel do tal. Cez en teden potem je toča divjala na Kovskem vrhu, ko je že ajda zelenela. Po vsem tem sodeč sc božične setve nc moremo ravno veseliti.
Kar predaleč me jc zaneslo s to našo pšenico, moram se vrniti nazaj v zgodnjo pomlad, da bomo opisali vse delo lepo po vrsti. Mogoče bo prav, da najprej opišem našo nekdanjo prehrano v zimskem in zgodnjem pomladnem času, ko še ni bilo najtežjih del. Poležavalo se pri nas ni nikoli, tudi pozimi ne, ker smo imeli vselej kak-
bra
l.ia
IS*, P*«"« 24 decei »Poldne, ko
..... iS bila zem-
kateri, s,,,u'' m ll' "•» "c-'"'„,,   ""-Mi malo pomn
!Sid &?K
so zmajevali I Ovc p.,' T** «Oda ie semena.
H" bil  trmast   in ni
šno domačo obrt. Posebno pri klekljanju smo imele ženske vedno bolj kratke noči.
Zjutraj je najprej vstal oče, da je nakrmil konja, ki je nemirno razkopaval v svojih jaslih že v najbolj zgodnji uri. Potem je vstala mati, da je zakurila v peči in v štedilniku. Vendar je pri nas vstajala mati prva le tako dolgo, da so odrasle hčerke. Potem je bila prva pokonci najstarejša hčerka, če se je ta omožila, pa druga. Tako so se učile gospodinjiti vsa kmečka dekleta.
Za kosilo (tako smo rekli zajtrku) smo v naši vasi imeli leto in dan krompirjeve žgance in ječmenov sok z mlekom. Krompir za žgance smo ponavadi nalupili ac prejšnji večer ali celo popoldne, ga zalili z vodo, zjutraj pa to vodo odlili in zalili s svežo, da je stala visoko nad krompirjem. To se je potem kuhalo pol ure, včasih tudi razkuhalo. Potem smo to zeleno in gostljato vodo odlili za prašiče, kar pa je ostalo, jc bilo dobro zabel jeno z oc-virkovim prežganjem. Vse smo dobro zmešali s kuhal-nico, da je nastal mehek pire. V skledi smo to potem še potrosili z masovni kom, to je / masleno moko, ki sc dobi pri kuhanju masla.
Sok smo kuhali tako, da smo prej ko1 moko vsuli v krop nekaj , pšena. Moka jc morala biti \ lepem koničastem  kupčku,  ki ga krop
ni smel nikoli prevreti čez vrh. Ce sc jc to zgodilo, smo ga takoj odgrebli z vilicami. Seveda se je sok kuhal pod pokrovko. Tako jc ostal lepo voljan in štrukeljci mehki. Mešali smo ga z vilicami in precej gostega stresli v velikansko prsteno skledo, kjer se je malo shladil. Tik pred jedjo smo ga zalili s svežim mlekom.
Ce so bili žganci revni z vitamini, pa jc bil sok toliko boljši. Ko smo pojedli večino žgancev, je na mizo prišel sok, ostanke žgancev pa smo otroci prav radi potegnili k sebi, šc stepli smo se zanje. Te ostanke smo z žlico zgnetli ob rob sklede in tja nanosih sok. To je bil višek dobrote, zabeljen s fovšarijo.
Za dopoldansko malico smo imeli ponavadi kuhano mleko, nadrobljcno s črnim kruhom, ali pa koruzni in tudi ajdov (jejdov) sok z mlekom. Za moške, ki so hodili v gozd drvarit, so bile suhe klobase. Sploh se je največ suhega mesa hranilo za gozdne delavce, ki so imeli tudi mošt ali šilce žganja.
Marija Frlic (Prihodnjič naprej)
Iz daljne i rt bližnje preteklosti
Naklega in njegovih vasi
(2. nadaljevanje)
V preteklih dneh sem bil večkrat v Naklem in v Stra-hinju. Ko sem govoril z ljudmi sem zvedel, kako skrbno izrezujejo članke o zgodovini Naklega. Te je gotovo motila vrsta tiskarskih napak v 1. nadaljevanju; zato naj jih popravijo kar sami: v prvi koloni zgoraj ni prav »vtesa-ti«, pač pa je prav »vtesniti<; v tretji koloni v sredini ni prav »Georgij«, pač pa je prav »Gregor«; tudi ni prav natisnjeno, da sta iz Strahi-nja doma »narodna heroja«, pač pa je prav »narodna heroina •: Katarina, kajti njen mož Groga, komandant legendarnega Pohorskega bataljona Se ni dobil tega visokega odlikovanja.
DR. GREGOR CAREONARIUS
Poznejši osebni zdravnik carja Petra Velikega se je rodil v Naklem dne 12. marca 1651 v hiši, ki se ji še danes pravi »pri Voglar-ju«. Hiša je prej nosila št 39, pozneje 36, sedaj pa je na hiši tablica Naklo št. 46.
Oče Martin in mati Alenka sta imela šest otrok. Dm$j -rojenca Gregorja je oče sicer nameil za duhovski poklic, a se jc fantič še kot gimnazijec odiočil za filozofijo in zdravilstvo. Zato si je že zgodaj polatinil svoj priimek in ga pozneje tudi vedno uporabljal — Carbonarius (po naše oglar). Modroslovje jc naš Naklan študiral na dunajski iniverzi in bil tamkaj promovirao za doktorja filozofije. Potem je potoval v Rim in se posvetil še študiju zdrav1!stva. Tu je promovira! za faktorja medicine.
Ko se j>■ učeni mož vrnil v domovino, je kmalu zaslovel kot sposoben zdravnik. Nekaj let je opravljal službo deželnega zdravnika za Koroško in Kranjsko. Leta 1681 je v okolici Gornje Radgone razsajala kuga. Umrl je tudi tamkajšnji zdravnik dr. Zol-lner. Zato so oblasti poslale v ta kraj mladega dr. Carbo-nariusa. Naneslo pa je tako, da se je Naklan v Radgoni tudi oženil. Za nevesto si je izbral brhko vdovo Fluherje vo. Rodila mu je žena dve hčeri: ». januarja 1684 Jako-bo Sabino Rebeko, 5. septembra 1685 pa še Marijo Antonijo.
'IV OSEBNI * 11R \VNIK
BjS i/eas je ime dr. Carbo-
nariusa slovelo v takratni Avstriji. Sicer ga ne bi cesar Leopold I. leta 1688 izbral izmed mnogih znanih avstrijskih zdravnikov in ga poslal ruskemu carju
Petru Velikemu, »svojemu najdražjemu bratu«. — Na potovanjih ruskega carja po zapadnih evropskih državah je bil v carjevem spremstvu tudi njegov osebni zdravnik naš Naklan. Car Peter Veliki je namreč potoval po Evropi zato, da bi se kaj naučil in znanje potem prenesel v mat-juško Rusijo. Učeni dr. Carbonarius mu je bil gotovo tudi v tem v oporo, saj ga je že kmalu imenoval za carskega svetnika.
Očitno pa je bilo Oglarjevo delo v Rusiji ugodno tudi za Avstrijo in njene interese. Zato je cesar Leopold I. dne 3. aprila 1694 povzdignil dr. Carbonariusa v plemiški stan z naslovom »de VViese-neck«. Ohranjena listina pravi, da so tudi vsi njegovi potomci vseh časov poslej plemenitega rodu.
Morda bi le kazalo kdaj prikazati Carbomariusov plemiški grb, saj ga je naš Naklan zaslužil z učenostjo m z delom, ne s kakšrumi posojili vladarju, kot je to prir mer pri mnogih drugih novopečenih plemičih. Zaradi zanimivosti podajam opis grba:
Ščit je razdeljen na štiri dele. Prvo in četrto polje je črno, na njem je zlat lev z izproženim jezikom. S sprednjo šapo drži lev puščico, rep pa ima razcepljen in vkrivljen navzgor. Drugo in tretje polje ščita je rdeče in ima vpodobljcno boginjo sreče, stoječo na zlati krogli. Nad ščitom je položena odprta čelada (šlem), na njej pa zlata krona. Na eni strani čelade so vsajena bela in rdeča peresa, na drugi strani pa rumena in črna peresa.
Kako je bilo z zdravnikovima hčerkama in o njunih potomcih, ni rrič znanega. Le to vemo. da je učeni Naklan svoji rojstni vasici oporočno volil 5000 goldinarjev za napravo vodovoda. — V kamnito korito vodnjaka sredi vasi so bile vklesane besede, ki so slaviJe dobrotnika in ga zahvaljevale za vodo.
PISMO   METRA VELIKEGA
iiskemu carju Petru Ve-bkemu je dr. Gregor Oglar /\e.Io služil celih 26 let. Da je bil dober zdravnik in očitno tudi carjev osebni prijatelj, izpričuje priporočilno pismo (ki se je po naključju ohranilo v šenčur-skem župnijskem arhivu; zgodovinar Anton Koblar je pismo potem izročil v hrambo deželnemu muzeju v Ljubljani) ki v izvirniku takole začenja:
»Božje j u pospešestvujušče-ju milost i ju Mi Petr Pervij, car i samoderžec vserosijskij.
i pročaja, i pročaja, i proča-ja: objavljajem sim, komu o tom vedati nadleždt ...«
In potem car Peter priporoča svojega osebnega zdravnika (v prostem slovenskem pevodu): Naš doktor Grigorij Korbonarij de Bizenek je bil v naši službi šestindvajset let. V vsem tem času nam je zvesto služil, njegovo zdravniško znanje in zdravstveni postopki so biM izredni, kot pač sliši dobremu in izkušenemu zdravniku. Zdaj pa nas je prosil za dopust. To pa zato, ker se je želel sestati s svojimi sorodniki, ki žive v German i j i.
In mi smo tej njegovi želji ustregli ter dovolili odpotovati v Germanijo in Italijo njemu, njegovi ženi in njegovim ljudem. Lahko potuje tudi v druge dežele, če to sam želi.
Ukazujemo, da mu omogočate svobodno in nezadržno potovanje ter da mu greste v vseh ozirih na roko. V ta namen, kot dokaz naše volje, izdajamo ta potni list, zapečaten z našega carskega veličanstva pečatom.
V Moskve leta 1714 godu, aprela 22. dnja. — Po ukaz, jego carskoga veličenstva podpisal sekretar Mihajlo Safirov.«
DIPLOMATSKA POT
Po tem pismu sodimo, da si je naš rojak zaželel domačih krajev in pač zapustil Rusijo po zares dolgih letih službe.
Drugi Oglarjevi biografi pa trde, da je car poslal svojega osebnega zdravnika, ki mu je bil hkrati tudi zaupnik, na diplomatsko pot do papeža v Rim. Menda si je car Peter Veliki zamislil spravo in združitev pravoslavne s katoliško cerkvijo. To mislijo, ki je bila seveda sttogo zaupna zadeva — saj je bila bolj poizvedovalnega značaja, nekako sc udiranje — je poveril svojemu človeku, ki pa je bil po veh katolik .
O rezultatih Oglarjeve poti v Rim ničesar ne vemo, Le to jc v listinah trdno zabeleženo: da je zdravnik po povratku iz Italije želel videti še domače Naklo — a je v Kranju hudo zbolel in umrl.
SMRT V KRANJU
Vkranjski mrtvaški knjigi je zabeleženo: »Dne 2. februarja leta 1717 ob I. uri popoludne je pobožno v Gospodu zaspal presvetli gospod Gregorij Karbonarij pl. VViescneck, star sedemdeset (napačno, pravilno šestinšesdeset let! — op. CZ.).«
Po vsej priliki je bil dr. Oglar pokopan na kranj-skem 1,'irnem pokopališču, ki je  bilo   tedaj   na prostoru
okrog cerkve. Saj so šele 1. 1798 pričeli pokopavati pokojnike na novem pokopališču izven mesta, kjer jc sedaj Prešernov gaj.
Tako ni danes ne groba ne nagrobnika našega velikega rojaka iz Naklega. Tudi nobena ulica v Kranju ne nosi njegovega imena, tudi na hiši, ki stoji na mestu nekdanje rojstne domačije, ni kake primerne spominske plošče — to bi pa Na klani že lahko storili. Če zaradi drugega ne, pa zaradi hvaležnosti za svoj prvi vodovod, ki ga jim je podaril njihov učeni rojak.
Pač, na hiši, ki stoji natanko na mestu stare, t-j.
Naklo št. 46, je nad vhodnimi vrati vzidana manjša kamnit na kvadratna plošča z napisom: MATTHAEUS VOGLER FE 1725
To je bil nečak doktorja Oglarja. Reči pa moram še dobro besedo o sedanj ili gospodarjih te hiše: zares lepo so obnovili staro stavbo, z okusom in s spoštovanjem do njene zgodovine. Ljubo mi je vedno, kadar vidim lepo urejene hiše naših vel-mož, v katerih gospodarijo zdaj novi ljudje, ki sicer niso v sorodstvu z možmi, rojenimi pod njihovo streho, a so vendarle kulturni.
Črtomir Zoreč
Šoferski izpit
Po vsem, do kraja zoprnem in naveličanem čakanju v ambulantah zdravstvenega doma, po tridnevnem tečaju prve pomoči, po pouku teoretičnega znanja o cer stno-prometnih predpisih, po vsem je prišla težko prir čakovana ura prve vožnje z inštruktorjem. In če setft Že prestala vse zdravniške preglede in znala prestavljati in usmerjati avtomobile v semaforiziranih križiščih na maketi v avto šoli, potem sem prav gotovo prehodila polovico poti, naporne in finančno dokaj obremenjene. Za zdravniško spričevalo sem morala odšteti okoli 100 dinarjev, za tečaj RK prav toliko in za pouk v avto šoli 300 dinarjev. D\*ajset ur vožnje pa me je veljalo 900 dinarjev. Ni kaj, šoferski izpit je treba dandanes jemati dokaj resno, še posebej tedaj, ko se začno največji križi in težave. Le-teh pa mi ni nikoli primanjkovalo.
»V drugo, tretjo in četrto! Postopoma in z občutkom,« je blago dejal inštruktor v prvi uri vožnje.
V drugo je šlo, v tretjo pa nikakor ne. Nemilo je škrtnilo, avto pa je veselo poskočil.
»Stisni sklopko! Do konca! Ne obiraj se! Pritisni na plin!« jc malo manj blago nadaljeval inštruktor. Tedaj in ničkolikokrat pozneje sem bridko ai>Cah<vala, da se poznava.
»V drugo, šema, kaj ne vidiš, da voziš komaj 30!' Ce bi me ne poznal, bi prav gotovo ne rjul tako.
»Ali z drugo speljujemo, a? Zbcri se in ne trapajl Moj bog, kakšen nemogoč štor si!« Moj bog, zakaj sem naletela prav nate, sem si mislila, a črhnila nisem nobene.
Nerodnosti šoferja-začetnika so se potem vrstile il ure v uro. Že res, da sem spravljala v nevarnost sebe in njega, a do vseh uporabnikov ceste sem skušala biti na moč obzirna in pazljiva. Le enkrat samkrat sem ga pošteno polomila. Celo namenoma.
Ko sem upoštevaje vsa pravila — vozila in obračala po parkirnem prostoru, sem nenadoma zagledala skupino moških, ki so se mi sladko nasmihali in moje šofiranjc prav gotovo ustrezno komentirali. Prav zanalašč sem močno pritisnila na plin in jih hotela obvozili. Moj inštruktor je skoraj odtrgal ročno zavoro, prizanesljivo nasmehu j oče komentatorje pa je smeh hipoma minil in poskočili so vsak na svojo stran ceste. Od tedaj dalje so se najini pogovori z inštruktorjetrt omcje\>ali le na najnujnejše.
»Dobro, gremo. Smer — parkirni prostor pri samopostrežbi,« je dejal član komisije. Tokrat je šlo zares.
Požrla sem slino in se trudila, da ne bi gledala okoli sebe. član komisije se je — najbrž pripravljen na vse — trdno oprijel prednjega sedeža, inštruktor pa je mrko bidjil predse.
Do križišča je bilo vse v redu. Na križišču maka' damske ceste nekje na podeželju pa sem dvakrat pozabila na smerni kazalec in ko sem povozila označbo na vozišču, je bilo več kot jasno, da tokrat z izpitortt ne bo nič.
»Zal mi je,« je obzirno dejal član komisije, a bila tem preveč jezna in togotna, da bi ga sploh poslušala. s';>/(>// pa se mi je zdel njegov glas neznansko zoprn in odvraten. Bila sem jezna nase in na ves svet okoli.
»Veš.« jc doma zlobno pripomnila sestra, »veš, tako na moč prijetno se je v teh pasjih dneh voziti z me-»tmmi avtobusi. Tako zanesljivo je in varno!«
Klofuti se je spretno izognila, besede pa bo še yjenko obžalovala. Ce se mi tudi vi posmehujete, se mi prvič in zadnjič.
Na drugem poskusu vožnje za šoferski izpit se res-nično ne dam!
SOBOTA — 17. JULIJA 1971
GLAS * 17. STRAN
IGRA NAR
Prirodni pojavi so često nenavadni in zanimivi. Včasih nas presenetijo s svojo posebnostjo. Toda pri Doverje-yih v Vrbi na Gorenjskem se je zgodil čudež, ki je presenetil vse, tudi strokovnjake. Pet let stara krava Bistra je Pred dnevi povrgla štiri krepka teleta. Njen lastnik Dolar Anton, ki je kooperant, je Povedal, da je to zares nekaj neverjetnega.  Bistra je po-
vrgla tretjič. Tokrat se je to zgodilo štirinajst dni prezgodaj. Zato so že pred tem, ko so zamukala štiri usta, slutili, da se bo zgodilo nekaj nenavadnega. Vso sobotno noč so bedeli pri kravi. V zgodnjih jutranjih urah je krava povrgla prvega, čez slabih deset minut pa še zadnjega. Ko je prišel sosed na pomoč, je bilo že končano. Pogledal je v stajo in se prijel za glavo.
Upravni odbor Planinskega društva Železniki je preteklo so-
boto na redni seji v planinski koči na Ratitovcu podelil pričanje za 10-Ietno delo oskrbniku koče Francu šifrerju. — F°to: A. Sedej
Pred njim so ležala štiri teleta, podobna drug drugemu kot jajce jajcu. Lastnik je takoj obvestil veterinarja in osemenjevalca. Prvi je bil, ob pogledu na čudo, brez besede. V svoji praksi kaj takega še ni videl. Drugi pa je najprej zahteval potrdilo, da je bila krava umetno oseme-njena, potem pa kar ni mogel odmakniti oči od ljubkih živalic. Veterinar je lastniku povedal, da je lahko srečen, ker kaj takega se ne pripeti vsak dan. Če se že zgodi, da krava povrže štiri teleta, so ta največkrat nenormalna in Kmalu poginejo. Leta pa so popolnoma zdrava in si zelo podobna, kar je tudi nenavadno. Skoraj nemogoče jih je ločiti.
Izjemnost dogodka dokazuje tudi to, da je še mnogo takih, ki preprosto ne mcrejo verjeti. Neki sosed se je samo nasmehnil, ko so mu povedali novico in pripomnil, da nima časa za šale.
Lastnik telet ne bo obdržal, ker niso primerna za rejo. Veterinar meni, da je 90 °/b verjetnosti, da bodo neplodna. Najprej jih bodo ločili in dali dva drugi kravi, da ena ne bi bila preveč obremenjena. Potem jih bo odkupilo mesarsko podjetje z Jesenic.
Dolarjeva krava bo prišla v zgodovino živinorejstva na Gorenjskem.
M. Gabrijelčič
to razglednico z dali nje Norveške se nam je pred dnevi oglasil alpinist Roman Herlec. Poročil nam je, da je skupina pod njegovim vodstvom 8. julija osvojila najvišjo goro na rveskem — Galdhttpingcn.
70 let dobračev-skih gasilcev
Na Dobračevi pri Zirch bodo gasilci jutri slovesno proslavili visok jubilej. Društvo namreč letos praznuje 70-let-nico obstoja. Proslavljanje, ki se bo začelo že jutri dopoldne, bo potekalo pod pokroviteljstvom občinske gasilske zveze iz Škofje Loke. Najprej bodo  jutri  dopoldne velike
sektorske vaje, popoldne pa parada in proslava s pričet-kom ob 14. uri.
Pričakujejo, da se bo vabilom za udeležbo na proslavi odzvalo veliko število društev iz okolice, saj jc gasilsko društvo na Dobračevi eno najstarejših v škofjeloški občini.
Jg
Krajevni odbor ZZB NOV in Planinsko društvo Ja-vornik-Koroška Bela organizirata 22. julija, ob dnevu vstaje slovenskega naroda
SPOMINSKI POHOD NA STOL
Odhod udeležencev bo 22. julija ob 5. uri zjutraj s Koroške Bele. Po želji bodo lahko udeleženci odšli na Stol v dveh smereh, ali čez Bclščico ali mimo Valvasorjevega doma. Na Stolu bo ob 10.30 kratka proslava.
K čimvečji udeležbi vabimo nekdanje borec NOV, aktiviste, planince in mladino.
SEZONSKO ZNIŽANJE OBUTVE &4?£cy, od 12.7.71
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
ZA SKUPNE SLUŽBE KOMBINATA:
referenta za sistematizacijo, izobraževanje in sistem nagrajevanja
Pogoj: višja ali srednja izobrazba z 2- ali 4-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu.
blagovnega knjigovodjo
za določen čas od avgusta do novembra 1971.
ZA OBRAT OLJARICA:
kurjača
Pogoj: izpit za kurjača visokotlačnega kotla z mehaniziranim kurjenjem
pomočnika glavnega skladiščnika
Pogoj: poklicna šola za prodajalce z 1-letno prakso
dveh transportnih skladiščnih delavcev
ZA OBRAT KMETIJSTVO:
dveh sezonskih kmetijskih delavcev
na delovišču Cerklje za čas od julija do oktobra 1971.
pet kmetijskih delavcev
na delovišču Šenčur za čas od julija do oktobra 1971.
ZA OBRAT MLEKARNA: pomočnika strojnika
Pogoj: KV ključavničar z 1-letno prakso
ZA OBRAT KLAVNICA: delavke v predelovalnici obrata delavca na farmi bekonov
za določen čas 2 mesecev.
NADALJE PODJETJE SPREJME V UK:
5 vajencev vrtnarske stroke
4 vajence mesarje splošnega tipa
3 vajence mesarje klavničarje
3 vajence mesarje predelovalce
1 vajenca prodajalca živilske stroke
Pogoj: uspešno dokončanih 8 razredov osnovne Šole in zdravstvena sposobnost za uk v stroki. Podjetje nudi vajencem osnovno mesečno nagrado v višini od 160 do 380 din in stimulativni del nagrade v višini od 30 do 110 din, ter plača stroške internata za čas šolanja. Na vseh delovnih mestih za nedoločen čas je uvedeno poskusno delo.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema uprava K/K Kranj, Cesta JLA 2. Objava ostane v veljavi do zasedbe delovnih mest.
PROJEKTIVNO
PODJETJE
KRANJ
CESTA JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJB NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ
MONTAŽA IN PRODAJA AVTOGUM V LESCAH
77 551
Posredujemo prodajo
KARAMBOLIRANIH VOZIL:
1. OSEBNI AVTO AUSTIN MINI — 1(XL, leto izdelave 1971, z 9000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 8.500 din.
2. OSEBNI AVTO AMI-8 BREAK, leto izdelave 1970 s 7000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 11.300 din.
3. OSEBNI AVTO CITROEN AMI-8, leto izdelave 1970 z 19600 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 7.900 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom sprejema Zavarovalnica Sava, PE Kranj do srede, 21. 7. 1971, do 12. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ
n	1 \W 1	71
^^v širokem programu		
II
n mn p n i p
KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ - KUHINJA VAŠIH ŽEJA
SODOBNA KUHINJA JE SESTAVA
GOSPODINJSKIH APARATU«,
KI VAM POSTAVLJENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA gJITLJE-n-LJE   PROIZVAJA OBOJE
£MMMMMi
Višja šola za organizacijo dela Kranj
razglaša prosto delovno mesto
referenta za študentska vprašanja
Interesenti morajo imeti srednjo šolo ekonomske *u upravno-administrativne smeri in nekaj let prakse- Nastop službe s 1. 9. 1971.
JttJave sprejema do 31. 7. 1971 tajništvo Višje šole ■ organizacijo dela v Kranju, Prešernova c. 11/11.
Delovna skupnost delovne enote
ČP Gorenjski tisk Kranj
razpisuje 5 štipendij
za redni študij na Višji grafični šoli v Zagrebu
Šola daje izobrazbo — grafični inženir.
Študij traja dve leti. Štipendisti dobivajo štipendije 30 mesecev od 1. 9. 1971 dalje, štipendisti bodo zaradi spoznavanja proizvodnje en mesec pred začetkom študija delali kot praktikanti v proizvodnji. Posebni pogoj za vpis na Višjo grafično šolo je sprejemni izpit iz matematike in kemije. Kandidati za štipendije morajo imeti dokončano srednjo šolo z maturo.
Prijave sprejema tajništvo podjetja do 20. julija 1971.
PEKARNA KRANJ
V    mesecu avgustu sprejmemo na počitniško prakso DIJAKINJO ESŠ za delo v fakturnem oddelku. Prijave   sprejemamo do 25. 7. na upravi DE Žito — Pekarna Kranj
mešanica kav
Obvestilo
\** kandidate, ki v letošnjem letu niso bili sprejeti v ^*°nomsko srednjo šolo v Kranju ali Ljubljani, obve-°^m°> da bo v primeru dovolj velikega števila prijav šolskem letu 1971 72 odprt oddelek ekonomske srednje šole na Jesenicah.
Kandidati naj se zaradi orientacijskega vpisa prijavijo a zavodu za zaposlovanje na Jesenicah do 20.7.1971.
Oddelek za družbene službe skupščine občine Jesenice
Alpina
prodajalna Kranj Titov trg 2
zaposli takoj
KV trgovskega pomočnika
Pojasnila v prodajalni.
Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto
UČITELJA BIOLOGIJE (PU ali P)
Rok prijave je 25. julij. Stanovanja ni.
•1111111
'''''''''"HMiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiNm
minimumi
VELETRGOVINA
IVI
Nova samopostrežna trgovina v Gorjah
Gorjah znaša 470 kvadratnih metrov. Od tega je prodajnega prostora 154 kvadratnih metrov, gostinski prostor meri 36 kvadratnih metrov oziroma celotni gostinski del ima 100 kvadratnih metrov, drugo pa so skladiščni in drugi prostori. Da bo to eden najmodernejših marketov, po-
trjuje tudi podatek, da bo v njem prek 15 tisoč litrov hladilnega prostora. Za gradnjo marketa se je podjetje Živila dogovorilo s Projektom Kranj, načrte pa je izdelal Turist progres Radovljica. Gradnja, oprema ki ureditev okolice bo veljala okrog 230 milijonov starih dinarjev.
Samopostrežna trgovina bo odprta vsak dan neprekinjeno, ko bo odprta cesta na Pokljuko, pa tudi ob nedeljah. Medtem ko bo bife že sedaj odprt tudi ob nedeljah. Omenimo še to, da bodo prebivalci Gorij in okolice oziroma kupci lahko dobili vse prehrambeno in drugo blago in vsak dan tudi sveže meso.
11 v 7„ ' 20 Jul>Ja, ob 17.
SLu fe*LGoriah pri
r**k> t~T■ novo samopo-*k0 t^fovmo z bifejem. u^J inVT ,tUdi Prebivalci
IIIO,
gradil ,ViIa V ^"J1"
L^Sl1** Radovljici,
5 ?«i in drugih senjske. Sedanja
samopostrežna trgovina v Gorjah je že sedma tovrstna trgovina podjetja Živila v radovljiški občini. Na Gorenjskem ima podjetje zdaj že 24 takšnih trgovin. Skupaj pa ima Zavila, ki je največje tovrstno podjetje na Gorenjskem, prek 130 trgovin in gostinskih lokalov.
Celotna površina nove trgovine   oziroma   marketa v
Veletrgovina Živila Kranj s poslovno enoto na Bledu čestita vsem prebivalcem krajevne skupnosti Bled za njihov praznik in jim želi tudi v prihodnje veliko uspehov.
ISKRA
Tovarna električnih merilnih instrumentov
Otoče
v Združenem podjetju Iskra Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. tehnologa II v pripravi dela
3 delovna mesta
2. konstrukterja II v razvoju
1 delovno mesto
3. predkalkulanta
1 delovno mesto
4. obratnega električarja
1 delovno mesto
5. strojnega orodjarja-rezkalca
2 delovni mesti
6. strojnega orodjarja za oblikovno brušenje
1 delovno mesto
Za zasedbo delovnih mest morajo kandidati Izpolnjevati naslednje pogoje:
pod L: tehnična srednja šola elektro stroke in 4 leta ustrezne prakse;
pod 2.: tehnična srednja šola strojne ali elektro stroke in 4 leta ustrezne prakse;
pod 3.: ekonomska srednja šola, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje eneja svetovnega jezika;
pod 4.: poklicna šola elektrotehnične stroke in 7 let prakse po možnosti v vzdrževanju;
pod 5. in 6.: poklicna šola kovinske stroke — strojni orodjar in 2 leti prakse.
!' ;*ve pošljite na splošni sektor ISKRE — Tovarne električnih merilnih instmmen-ov, OTOCE v Združenem podjetju ISKRA KRANJ, p. 64244 Podnart. Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo prispele do 10. 8. 1971.
T ZASTOPSTVO
TRIESTE TRST
zanetti&porfiri
PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozita, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Plazza št. 2, telefon 36-262
SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severa št. 30, telefon 764287 in 764886
SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih   nadomestnih   delov    (prevlek, preprog,
prtljažnikov itd.)
Via Severa št. 30, telefon 764287 ln 764286
ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil
Via Locchl št. 26/3, telefon 93-787
DODATNI ŽASLU/EK!
Vabimo odrasle in mladino k pobiranju krompirja na deloviščih Kmetijsko živilskega kombinata v Zabnici, Šenčurju in Cerkljah. Z izkopom v Zabnici (ob železniški progi) bomo pričeli v primeru lepega vremena dne 19. t. m. ob 7. uri.
PRIDITE
IN ZADOVOLJNI BOSTE1
ŽIVILA
t*
mali' ogiašt
Prodam RDEC RIBEZ, vsako količino, cena 5 din za kg, Rotar Franc, Tržič, Cankarjeva 26 3535
Prodam 2400 kosov rabljene STRESNE OPEKE (folc), Pe-ternelj, Binkelj 21, Škofja Loka 3536
Poceni prodam ZGODNJI KROMPIR, seme RDEČE DETELJE, ČESEN in ČEBULO. Naslov v oglasnem oddelku 3537
Prodam   2 MLATILNICI, eno na strojno čiščenje in eno na tresala, Mrak Vinko, Ravnica 4, p. Kamna gorica 3538
Prodam dvoredni IZRUVAC in TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, Voglje 85 3539
Prodam rabljeno STRESNO OPEKO folc Kikinda 450 kosov, Hratsje 102, Arhar
3540
Prodam lomljen BEL KAMEN za oblogo hiše, Kokri-ca, Grosova 40 3541
TRAKTORSKI IZRUVAC FUX za krompir, nove tro-delne BRANE, vprežne GRAB-LJE v dobrem stanju ugodno prodam, Zapoge 9 3542
Prodam TEŽKA KONJA 4 leta in 6 leta stara, 360 kg, primerna tudi za nošnjo, Poljšica 13, Zg. Gorje 3543
Prodam KRAVO, ki je četrtič telelila, ozimska. Sp. Gorje 12 3544
Prodam TELICO, brejo pet mesecev. Jeraj, Sp. Pirničc 46 3545
Prodam večjo količino SUHIH DRV, po želji razlagam in jih dostavim na dom. Sc-nično 15 3546
Prodam HARMONIKO, tri-vrstno, diatonično, Tomšičeva 3, Kranj 3547
Prodam 2 mladi KRAVI, Mlaka 21, Kranj 3548
Prodam KRAVO, dobro mlekarico, telet ila bo sredi avgusta. Retnje 22, Tržič
3549
Prodam trajno žarečo PEČ, ŠTEDILNIK na trda goriva in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, Sajovic, Jezerska 124 b, Kranj 3550
Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO, električni ŠTEDILNIK »Gorenje«, ŠTEDILNIK na trdo gorivo »Gorenje«, zazidljiv ŠTEDILNIK, enokrilno kompletno OKNO in dvokrilno kompletno OKNO, Krnic, Kranj, Ka-juhova 28 3551
Prodam nove PRIKOLICE, primerne za vsak avto, izdelujem po naročilu. Blčck, Mošnje 26, p. Radovljica
3552
Prodam KRAVO s tretjim teletom ali po izbiri. Voglje 45 3553
Prodam
SLAMOREZNICO z verigo, puhalnikom in elektromotorjem, kompletno din 3500. Poljšica 3, Podnart 3554
Prodam SEME rdeče detelje. Porenta, Breg ob Savi 3 3555
Prodam KRAVO, dobro mlekarico s teletom. Noč, Selo 27, Žirovnica 3556
Prodam 90 m2 iver plošč, fotoaparat in kotle za kuhanje krme. Pipanova 18, Šenčur 3557
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Strahinj 69 3558
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, Urbanč. Zlato polje 3, Kranj 3559
Prodam SEME rdeče detelje. Mavčiče 82 3560
Prodam BOROVE PLOHE-Pivka 13, Naklo 3561
Ugodno prodam ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorlV?-' Mlaka 30 35W
Prodam BANKINE, PU^' TE, NOSILCE I, rablje«* DESKE, ZAGOZDE, Senčtg Pipanova 7
Prodam SEME rdeče detelje. Jama 34, Kranj 350*
Prodam VPREŽNE GRAg UE. Voglje 64, Šenčur 35(0
Prodam MLATILNICO * reto in tresilnikom. Vokl<^
Prodam stoječo CRNO dE" TELJO. Zg. Bela 62 356'
Prodam 70 kg BETONSKEGA ŽELEZA 10 mm po ^ din.  Naslov v oglasnem delku 3568
Prodam pet mesecev star^ ga BIKCA. Naslov v oglasne^ oddelku 330
Prodam  PIŠČANCE, star*
5 mesecev.  Koželj, TupaJgj
Prodam na pol suhe P^O" HE, DESKE in komP1*1 DROMELJNE za gumi yoZ-Ccrklje 164 35"
Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 KS. Glinje 7 Cerklje 35/J
Prodam 16-colski C-U^ VOZ. Pšata 2, Cerklje 35J
Prodam SEMENSKO K*J PO. Zalog 16, Cerklje
Prodam   štiri   malo vecl PRAŠIČE. Pšenična polica
Cerklje 3iV Prodam  malo  večje P'*.
SICE. Poženi k 34 Prodam   lepe PRASlCKg«
6 tednov stare. I.ahovčc ■' Cerklje ~u
Prodam dva KONJA ■* menjam za goved. Krč J^jSj Kokrški log 10, Kranj
Prodam  mlado KRAVO teličkom. Zbilje 24, MedvoflJ
Prodam dobro ohranjej MOPED in VPRF.ZNI OBR£ CAI.NIK. MarkiČ Pokopalfjjj. 28, Kokrica 3 '
Prodam SEME rdeče gj tel je. Mavčiče 25 ^
Prodam 4 tone CEMENTJ* Oblak, Zg. Scnica 8, Medvgg
Večjo količino SUHIH MACESNOVIH PLOHOV prodam. Frelih Janko, Davča 35, Železniki 3583
Ugodno prodam FIAT 750, «tnik 1966. Oreški Ivan, Jesenice, Cesta revolucije 6
3584
Prodam MOPED T 12, brezhiben. Ogled pri hišniku Graj-zarjeve šole v Tržiču 3585
Prodam avto VW, starejši kotnik, dobro ohranjen, Kontno 9, p. Bled. Ogled 19. in *>■ Julija 3586
Prodam FIAT 750, letnik 1966, Suha 42 3587 .Prodam KOMBI FIAT, letnik 1960 v voznem stanju in registriran, cena 2500 din, Mulej, Potoki 4, Jesenice 3588
Prodam ZASTAVO 750 in SPAČKA, letnika 1967, Bradač Anton, Golnik 67/11 3589
Na morje in hribe vzemite
DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE
in
PIK sredstvo proti komarjem
Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19
Zamenjam TROSOBNO STANOVANJE in GARAŽO v Izoli na idealni legi za ena •^vrednega v Kranju ali Ra-•>vljici. Ponudbe pod »Sonc OI Jadran« 3590 .Zakonca z leto in pol sta-Jjn otrokom iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali bliž-n" okolici. Naslov v oglasim oddelku 3591 Iščem opremljeno SOBO s S°uPOrabo kopalnice v Kraju, najraje na Primskovem. *°nudbe pod »Samska« 3592
Takoj vseljiva HIŠA z gospodarskim poslopjem uporabna za gostišče s tujskimi sobami, ali za obrtno delavnico naprodaj v Litiji. Interesenti naj oddajo svoje ponudbe na podružnico Glasa škofja Loka 30
Takoj zazidljivo PARCELO na Brezjah prodam. Ponudbe pod 512 m2 3593
w«kJ.I v t,
ifriiiiiiiriii Wiir^iiiiii iiitiiii mu
RAZNAšALCA-KO za teren Stražišče-Labore iščemo. Plača dobra. Zglasite se v ljubljanskem Dnevniku, Kranj, Titov trg 18 3594
Sprejmem PECARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA s končano osemletko, Brešar Filip, Smledniška 44 3595
Iščem ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. Sever Peter, Planina 4 d, Kranj 3596
Upokojena vdova išče dobro HONORARNO ZAPOSLITEV tudi na dom. Ponudbe pod »Honorar« 3597
Iščem DELAVCA za pečar-ska dela, Cerklje 7 3598
Mlaišo vdovo ali upokojenko iščem za VARSTVO OTROK. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 3599
Iščem ŽENSKO za pomoč na mali kmetiji v Cerkljah v popoldanskem času. Ponudbe »Dobra plača«. 3600
Dam brezplačno hrano in stanovanje poštenemu dekletu, ki bi po službi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3601
Sprejmem mizarskega VAJENCA. Janez Tavčar, Grenc 23, Škofja Loka 31
Moški, 38, želi spoznati veselo prijateljico za večkratna srečanja. Želim, da jc iz Kranja ali okolice. Starost 25 do 30 let. Diskretnost zajamčena. Slika zaželena. Ponudbe pod »SREČA« 3602
Gradbeni obrtnik išče pošteno žensko za nedeljske izlete, staro od 30 do 40 let,
en otrok ni ovira, slika zaželena, ženitev ni izključena. Polni naslov pod ponudbe »ŽENITEV« 3603 Moški srednjih let, skromen, nealkoholik s službo želi spoznati sebi primerno dekle, prijetne zunanjosti in dobrega značaja. Ponudbe poslati pod »SREČNA BODOČNOST« 3604
OSTALO
Pozor — opravljam vsa krovska dela in pleskam žlebove za hišne svete in zasebnike. Solidna cena in kvalitetno delo. Ponudbe pod »KVALITETA« 3605
Posodim BETONSKI MEŠALEC, Zalog 67, Cerklje
3606
Našlo se je nekaj denarja. DZS — Knjigarna Simon Jenko, Kranj 3607
Na relaciji Podvin—Žirovnica po stari cesti skozi Zapuže sem 12. t. m. izgubil denarnico. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne dokumente, denar pa obdrži. Vovk Jo/a 3608
Preklicujem zdravstveno izkaznico št. 346773, Vovk Peter, Črnivec 21 3609
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna zaprta od 19. do 24. julija 1971 zaradi dopusta. Gostilna CEPULJE
3610
POSLOVNI
TRGOVSKI     LOKAL V
KRANJU pritličje v centru Kranja dam v najem. Ponudbe z navedbo stroke pod »NAJSTROŽJI CENTER«
3611
PGD Prcbačevo-Hrastjc priredi v soboto, 17. julija, KRESNO NOC. Igra Nackov trio. V nedeljo, 18. julija, pa bo VELIKA VRTNA VESELICA z zabavo in plesom, kegljanjem za koštruna in srečolovom. Igrajo FANTJE TREH DOLIN s pevci.
VABLJENI
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, /ene, stare mame, tete in sestre
Frančiške Dolhar
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter denar v dobrodelne namene namesto vencev. Hvala dr. Bajžlju in dr. Pireu ter bolniškemu in zdravniškemu osebju bolnice v Ljubljani in na Golniku za skrb in ntro v času bolezni. Posebna hvala vsem, ki so jo spremiti na njeni zadnji poti kakor tudi gospodu župniku za spremstvo in izkazano pozornost med boleznijo. Hvala pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Franc, sin Franc z ženo Francko in otroci, hčerke Francka z možem Stankom in otroci, Mici z možem Tonetom in otroci, Lučka z možem Jakobom in otroci ter drugo sorodstvo Predoslje, Stožke, Sodražica, Duplje, 10. julija 1971
Kam za zabavo?
Vabi vas
hotel Creina Kranj
Vsak dan razen ponedeljka od 19. do 23. ure glasba za ples in razvedrilo v hotelski restavraciji in na terasi.
Privoščite si prijeten večer!
10. oktobra žrebanje 1. kola
denarne loterije v Jugobanki
Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko.
Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini.
Vabimo vas, da nas obiščite v naši banki, kjer vam bomo nudili podrobnejše informacije.
JUGOBANKA
Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA Titov trg 7, CELJE
Zahvala
Ob izgubi našega dobrega očeta, starega očeta
Janeza Bohinca
se vsem iskreno zahvaljujemo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bele-harju, Zvezi borcev Cerklje, gasilcem iz Velesovcga, g. župniku ter vsem sosedom, znancem in sorodnikom. Iskrena hvala.
Žalujoči: žena, hčerke z družinami
Cešnjevk, Cerklje, Britof, 14. 7.1971
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
V vasi Britof se je v torek, 13. julija, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila francoske registracije Fikret Kržaric je pripeljal iz Predoselj na prednostno cesto v Britofu in izsilil prednost pred tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Matevž Meglic z Zg. Bele. Potniki v osebnem avtomobilu so bili ranjeni, škode je za 20.000 din.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
V torek, 13. julija, sta v križišču na cesti tretjega reda v Lipnici pri škofji Loki trčila osebni avtomobil in tovornjak. Po stranski cesti s Trate je pripeljal voznik tovornjaka Milan Vujovič iz Bileče in se ni prepričal, če je cesta prosta. Po prednostni cesti pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Stanislav Pustavrh iz škofje Loke. Pri trčenju so bili voznik Pustavrh, žena in sin ranjeni in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 15.000.
STOPIL PRED AVTOMOBIL
Na cesti Staneta Žagarja v Kranju je v torek, 13. julija, zvečer voznik osebnega avtomobila Ivan Sajevic iz Predoselj zadel Alojza Hočevarja iz Kranja, ki je nenadoma z desne strani stopil pred avtomobil. Huje ranjenega Hočevarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
AVTOBUS NI MOGEL USTAVITI
Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v sredo, 14. julija, popoldne voznica osebnega avtomobila Nada Bizjak iz Bohinjske Bistrice pred zavijanjem v levo pravilno ustavila. Za njo je pripeljal avtobus Ljubljana transporta, ki ga je vozil Marjan Žefran z Jesenic. Ker avtobus ni imel v redu zavor, ni mogel ustaviti in je trčil v osebni avtomobil. V nesreči je bila huje ranjena 8 letna Bizjak Vesna in je naslednji dan umrla v jeseniški bolnišnici. Ranjeni so bili tudi voznica, njen mož in 4 letna hčerka.
VOZNIKU POSTALO SLABO
Na Koroški cesti v Kranju je v sredo, 14. julija, zjutraj voznik osebnega avtomobila Jože Renko iz Kranja peljal proti Naklem. Pred bencinsko črpalko pa mu je postalo slabo, zapeljal je v desno in trčil v železni drog cestne razsvetljave. V nesreči so bili huje ranjeni voznik in sopotnika Razingcr Jaromir in Marjan Vari, oba iz Kranja. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za 8500 din.
OTROK PRITEKEL NA CESTO
Na Javorniku na Jesenicah je v četrtek, 15. julija, popoldne voznik osebnega avtomobila Friderik črv z Lipce pri Jesenicah opazil, da se na obeh straneh ceste na pločnikih igrajo otroci. Zmanjšal je hitrost, v tem pa je pritekla na cesto 10 letna Milica Bele. Kljub zavijanju v levo in zaviranju je voznik deklico zadel. Huje ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M.
Strela udarila
V torek, 13. julija, zvečer Je strela udarila v kozolec last Alojza Štcrna v Srednji vasi pri Šenčurju. Kozolec se Je vnel. V njem je bilo tudi nekaj ječmena, zato je kakih S občanov takoj odšlo gasit.
Med njimi je bil tudi lastnikov brat Franc Štern, star 62 let. Med gašenjem kozolea je strela znova udarila in zadela Franca štcrna. Zdravnik mu ni mogel več pomagati in Je lahko ugotovil le smrt.
Gorska nesreča
V torek, 13. julija, se je pod Prisankom ponesrečil VVillems Johanes Iz Angermunda pri Dleseldorfu. Na južni strani Prisojnika mu je spodrsnilo na snežnem plazu in je zdrknil kakih 120 m v globino, kjer je oMežal nezavesten. Pri
ponesrečencu sta ostala hčerka in njegov prijatelj. Se istega dne so ga gorski reševalci iz Kranjske gore prenesli do Tičarjevega doma, od koder so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Zahvala
Ob smrti našega dobrega moža, očeta in starega očeta
Franca Prevodnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja, duhovnikom in pevcem. Zahvala tudi zdravnikom, ki so mu zadnje leto lajšali bolečine.
žalujoči: žena Angela, hčerke: Angela, Micka z družinama in Jul-ka;  sinovi:  Franc, Polde, Maks, Janez z družinami ter drugo
sorodstvo
Zahvala
Ob prerani smrti naše ljube in nepozabne hčerke in sestre
Janike Fajfar
Vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih urah, sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in jo spremili v tako velikem številu k večnemu počitku, iskrena hvala.
žalujoči: mami, sestra in sorodniki
Sp. Brnik, 11.7. 1971
Zahvala
Ob nenadni težki in boleči izgubi našega nadvse ljubljenega in dobrega moža in očeta
Petra Jereba
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom posebno pa Tvanu Prosenu in Rozkt Uranič za požrtvovalno pomoč med boleznijo, SGP Projekt iz Kranja ter sode lavcem in tov. Šmitu za poslovilne besede ob grobu, sorodnikom, prijateljem in znancem, čestiti duhovščini, zdravstvenemu osebju kirurgične klinike splošne bolnice v Ljubljani ter AMD Cerklje za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Cerklje, 15. 7. 1971
žalujoči: /ena Cilka, hčerka Dragica, sin Peter in ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob tragični snuti našega nadvse ljubljenega sina, brata in svaka
alpinista Zvoneta Koflerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, alpinistom, reševalcem, planincem, sodelavcem, godbi in pevcem za v srce segajoče žalo-stinke. /a poslovilne besede ob odprtem grobu. Odpravi z dr. Valičem. Vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki ste se poslavljali od njega, ga v tako množičnem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Sc enkrat topla zahvala vsem, ki ste z nami čutili nenadomestljivo izgubo.
Žalujoči: mama, sestra Zdenka z družino, Magda, Dorči, Roman in ostalo sorodstvo
Mojstrana, 13. 7. 1971
Zahvala
Ob nenadni, tragični in boleči izgubi ljubečega moža, skrbnega očeta, brata
tasta in strica
Franca Šterna
Mati je ver..» al a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam Izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. /upniku, cerkvenemu pevskemu zboru, Senčurskemu oktetu, tov Kcrnu /a poslovilne besede, gasilcem, upokojencem, EVOnai jeni, kolektivom: SGP Projekt, tovarni Iskra, Sava, H3I, SDK, Gimnazija in Elektro Kranj in končno prav vsem, ki ste nam fia kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh.
Žalujoči: /ena, sin Joža, hčerka Kadica, sinova France in Tone z družinama, hčerke Marinka, Ivanka in Anica z družinami in drugo sorodstvo Srednja vas, Britof, Adergas, 16. 7. 1971
prvak Hajduk v Kranju
Na desetdnevne priprave je v četrtek v Alp penzion ▼ Tupaliče pripotovala ekipa letošnjega državnega nogometnega prvaka »majstora sa mora« — Hajduk. Pod vodstvom pomožnega trenerja Beare in Kačiča bodo *e to nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja v trening tekmi nastopili z domačim Triglavom. Na praznik dneva vstaje 22. julija pa se bodo pomerili z. reprezentanco Kranja. Isti večer ob 20. uri pa bo na novem zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu zabavno športna prireditev z naslovom »Beli Hajduk v Kranju«.
V zanimivem ustnem časopisu bodo nastopili športniki in športni novinarji Splita, Ljubljane in Kranja ter narodno zabavni ansambel Fantje treh dolin.
— dh
Vaterpolo
Predsednik ZMS pokrovitelj
Od 26. do 28. julija bo v Kranju letošnje državno mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik repub-
liške konference ZMS tov. Živko Pregelj. Naslov prvaka branijo mladi vaterpolisti Mornarja iz Splita, ki so bili prvaki leta 1969 in 1970.   J. J.
Ko ^VC' poa-JetJa Hudournik — delovna enota iz Kranjske la c" *~ Popravljajo skakalnico v Planici in jo pripravljajo
■vttovno prvenstvo. — l oto: B. Bleukuš
Nogometaši Hajduka spet v Kranju na pripravah. Od leve proti desni: Luštica (trener), Hlev-njak, Holcer, Vukčević, Đoni, Lemešič, Buljan, Beara (pomožni trener), Vardič, Jovanovič, Nadoveza, Jerkovič, Pavlica
Smučanje
Tudi letos
poletno prvenstvo
Letošnje poletno prvenstvo Slovenije v alpskem smučanju bo 22. julija ter 18. in 19. avgusta. Slalom (dve tekmi) bo na smučišču pod Prisojnikom, veleslalom (dve tekmi) pa bo sredi avgusta na Kredarici. Zmagovalec discipline se bo določil s seštevkom točk iz obeh tekem. Tudi letos bo udeležba na poletnem prvenstvu omejena samo za najboljše tekmovalce. J. J.
Atletika
Metka Papler
državna reprezentantka
Danes in jutri bo v Anconi troboj mladinskih reprezentanc Italije, Bolgarije in Jugoslavije. Za državno reprezentanco Jugoslavije bo nastopila tudi Kranjčanka Metka Papler, in sicer bo tekmovala v metu diska, kjer je na minulem državnem prvenstvu dosegla s 44,54 metra nov jugoslovanski rekord za mlajše mladinke. J. J
Kolesarstvo
Jutri mednarodna dirka v Kranju
Pod pokroviteljstvom tovarne Save bo v nedeljo ob 9. uri v Kranju tradicionalna mednarodna krožna kolesarska dirka po ulicah  Kranja. Sode-
lovali bodo najboljši jugoslovanski kolesarji in štiri inozemske ekipe. To bo ena najbolj zanimivih dirk letošnje sezone v Sloveniji.     A. Potočnik
Košarka
Državna mladinska reprezentanca v Kranjski gori
Jutri sc bodo v Kranjski gori pričele skupne priprave mladinske državne reprezentance v košarki. Priprave so-
dijo v okvi vadbe za balkansko prvenstvo, ki bo od 4. do 8. avgusta v Ismiru.
J. J.
Tudi slovenska reprezentanca v Kranjski gori
Za državno reprezntanco bodo trenirali v Kranjski gori tudi mladi košarkarji slovenske reprezentance. Od 1. do 8. avgusta bo vadilo v tem našem zimsko-športnem središču   19  najboljših mla-
Vaterpolo
Ljubljana odstopila
Nocoj bi moral biti na letnem kopališču v Kranju prva tekma v okviru II. zvezne vaterpolske lige. Ker je ekipa Ljubljane tik pred pričetkom
II. zvezne lige odpovedala udeležbo, bo torej današnja tekma za prvenstvene točkj na letnem kopališču odpadla.
J. J
dineev Slovenije, med njimi bodo tudi Lozar in Hodnik z Jesenic in Poljšak (Triglav). Po končanem trerungu bo slovenska mladinska reprezentanca nastopila na turnirju v Kranju, ki ga bo organiziral Triglav v počastitev kranjskega občinskega praznika I. avgusta.
Tuli najboljši pionirji bodo na pi ipravah v Kranjski gori. Njihov trening bo trajal pd 7. do 14. avgusta. Z Gorenjske bi o na tem treningu naslu.. : Boštar in Farte'v (Triglav , Hrastar (Jesenice) in Buiiut (Medvode). J. J.
GLAS
SOBOTA — 17. JULIJA 1971
1 v p r a š a nje 3o d govori
Zanimalo nas je, kako so tujci zadovoljni z urejenostjo naših kampov. Obiskali smo jih in turisti pod piatnenimi strehami so nam povedali:
G. J. HESSELINK, NIZOZEMSKA, kamp 'DR V-GOCAJNA pri Smledniku:
»Včeraj smo prišli v Jugoslavijo na tritedenske počitnice. Na poti proti Plitvicam smo opazili tablo in se za dan ald dva ustavili v tem kampu. Pri najbližjem kmetu lahko nabavimo po zmernih cenah vse, kar potrebujemo za prehrano. Kamp je sicer dobro urejen. Ne vemo, kako je drugod, ker smo tokrat prvič v vaši državi. Toda pogrešamo predvsem majhen bazen za otroke in otroško igrišče z gugalnieami in podobnimi napravami. Včasih bi bilo potrebno tudi malo glasbe. V kampu nam je dolgčas. Potrebno bi bilo narediti eno ali dve športni igrišči in nabaviti nekaj preprostih rekvizitov za razne športne in družabne igre. Sanitarije so popolnoma v redu.
M. STANLEY, VELIKA BRITANIJA »Zaka« Bled:
»Pred dvema tednoma sva z ženo prišla prek Italije že   drugič   v Jugoslavijo.
Lani sva na prijateljev pedlog j išla prvič in ker nama je ugajalo, sva spet prišla. Najprej sva se ustavila ob jadranski obali, potem pa sva prišla še na Bled. Kamp »Zaka« poznava že od lani. V njem se zelo dobro počutiva in nimava večjih pripomb. Le sanitarije so premajhne. Vsa potrebna živila lahko nabaviva v bližnji trgovini. Cene so različne, vendar se ne razlikujejo bistveno od naših. Mislim, da imate v Jugoslaviji zelo dobre možnosti za razvoj turizma, vendar morate še veliko narediti. Pri nas doma na primer, zelo pogiešamo propagando o lepotah vaše dežele ...
DORIS JAUERING, ZRN, »ŠOBEC«: »Tukaj smo tri dni in od vremena je odvisno, koliko časa bomo ostali. Poti in gremo še na Plitvice, Reko in naprej proti Crikvenici. Pri vas smo bili pred štirimi leti in od takial se je veliko spremenilo. Kar zadovoljni smo. Toaletni prostori so premajhni in zvečer je pred kopalnicami dolga vrsta. Prav tako tudi v trgovini, kjer je premalo prodajalk. V drugih državah imajo v kampih samopostre/ne trgovine. V tem kampu bi bila taka trgovina zelo potrebna. Kljub temu smo s preskrbo zadovoljni. Ker imava z možem dva otroka, naju veseli, da je dovolj otroških igrišč. Enkrat tedensko je ples. Za nas je dovolj, mladi pa želijo, da bi bil večkrat . . . Za »šobec« smo zvedeli iz kataloga avtomobilskega kluba ADAC, katerega član je mož. V njem so vsi najbolj poznana kampi južne Evrope. Med njimi tudi Šobec, ki je pri nas zelo poznan.
J. Košnjek M. GabrijelčiČ
Mojstri čopiča in barv v Poljanah
Pretekli teden se je na področju škofjeloške občine začela že V. tradicionalna Groharjeva slikarska kolonija. Tokrat so se v primeri s prejšnjimi leti slikarji zbrali v Poljanski dolini s središčem v Poljanah. Letošnje kolonije se udeležuje petnajst slikarjev — štirje iz tujine in enajst domačih: Bon Adriano in Carlo Tornada iz Italije, Erich Untervveger iz Avstrije, John Mc Lellan iz. Škotske in domačini Evgen Sajovic, Ljubo Ravnikar, štetan Simonič, Kamilo Legat, Janez Hafner, Herman Gvardjančič, Milan Bizovičar, Jaka Torkar, Tone Logonder, Peter Adamič ter Anton Dolenc. Kar lepa in kvalitetna zasedba kaže, da si je loška kolonija v petih letih pridobila že lepo tradicijo. Ker se čez dan slikarji razkropijo po širni Poljanski dolini, jih je le težko dobiti. Zato sem se odločil za obisk kolonije pod večer. Takrat se slikarji zberejo v gostilni na Vidmu in pokramljajo o delu v preteklem dnevu. Srečo sem imel in našel za mizo zbrane akademske slikarje Ljuba Ravnikarja. Jaka Tor-karja in Evgena Sajovica.
Moja prva »žrtev« je bil akademski slikar Ljubo Ravnikar, ki je letos že tretjič v Groharjevi koloniji. Možak, sicer doma iz Kranja, je bil kljub zaposlenosti s pisanjem pripravlejn na pogovor. »V ateljeju delam v vsakovrstuih tehnikah, v kolonijah pa izrazito akvarel. Sicer pa v kolonijah pri terenskem delu dobim Ie dojem celote, tehnično delo, detajl, pa pride na vrsto doma. Lahko rečem, da slika ni nikdar končana. Zanima vas, če je za kolonijo boljša Poljanska dolina? Ne bi mogel reči. Likovno je škofja Loka bolj bogata, pa še to je, da mora tu človek imeti avto, če hoče kam priti. Poleg trikratnega sodelovanja v koloniji v Skofji Loki sem bil že tudi v Ravnah ln v Izlakah. I.etos sem odpovedal Ravne, ker bom šel na Dolenjsko — v Novo mesto. Nekako bolj leži mi dolenjska pokrajina. Najbolj pa ml ustreza izrazit gorenjski alpski pejsaž.«
Evgen Sajovic iz. Ljubljane sc je povsem strinjal z izjavami Ravnikarja. Le to je povedal, da pri njem pride v kolonijah namesto akvarela v poštev tempera.
Pri sosednji mizi je sedel mlad fant in bral časopis. Herman (ivardjaneič je V loški koloniji prvič. »V koloniji delam v akvarel in tempera tehniki. Pred dvema letoma sem bil v podobni koloniji v Ivanjicl v Srbiji. Bistvene razlike  med  kolonijama ne
vidim. Sicer pa bo letos loška kolonija zame dovolj. Zadovoljen sem, ker ni tu okrog raznih vsiljivih 'firbcev'. Rad delam sam. Mislim, da imajo kolonije precejšen pomen. Vsakemu omogoča intenzivno delo, sreča in pogovori pa se lahko tudi s svojimi kolegi. Moram povedati, da jaz tu ne slikam direktno. Zbiram le zapise, občutja, delam hitre skice in nasploh le opazujem. Ostalo pride na vrsto doma.«
Nisem hotel več motiti mladega slikarja. Prinesli so mu večerjo, po večerji pa je bil potreben počitka po napornem dnevu. Zato sem na hitro pobaral o vtisih s kolonije še akademskega slikarja Jaka Torkarja z Jesenic. Še vedno je bil namreč v družbi svojih prijateljev, ki so se pomenkovali z domačim umetnikom Ivetom Šubicem. »Prvič sem v koloniji nasploh in delam v tehnikah akvarel in tempera. Pokrajina mi je tu izredno všeč, le nekoliko preveč zelena je. Napravil sem že okrog petnajst del, ki jih bom seveda dokončno izdelal doma. Vesel sem, da ni vsiljivcev, ker nisem navajen delati, če me nekdo preveč opazuje. Mislim, da imajo kolonije veliko pozitivnih  lastnosti.  Slikarji so
prisiljeni v skupno delo ter lahko izmenjajo svoja spoznanja in se nasploh spoznajo. V teh dneh sem prehodil že veliko okoliških krajev Javorje, Visoko. Mislim, da je škofja Loka za slikarja boljša. Ob koncu lahko rečem Ie to, da je kolonija zame koristna. Prihodnje leto pa bi se odločil za kako drugo kolonijo, da bo bolj zanimivo.«
Slikarji bodo v prihodnjih dneh poskušali nar editi še čimveč del. V Poljanah bodo namreč ostali do 20. julija.
J. Govekar
ŽIVIL. A.
Razstava Groharjeve kolonije
Sinoči ob 18. uri so v galeriji na loškem gradu odprli pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja Nama iz. Ljubljane razstavo del udeležencev lanske IV. Groharjeve slikarske kolonije. Svoja dela, ki so bila izdelana v lanskem poletju na koloniji, razstavljajo John Me l.clan iz škotske, Su/.anne Pavlion in Bernardo YIIa iz Francije ter domačini Peter Adamič, Mi-
lan Bizovičar, Anton Dolenc, Rudi Gorjup, Božidar Grabnar, Ljubo Ravnikar, Evgen Sajovic, Janez Sedej, Štefa« Simonič in Melita Vovk štihova. Otvoritve razstave s° sc udeletellll tudi udeleženci letošnje V. Grobarjev« slikarske kolonije, za katere je ob tej priložnosti pripravil sprejem predsednik škofjeloške občinske skupščine ZdravkO Krvi a. — j g
Odkritje spomenika Antonu Ažbetu
V Dolenčicah pri Javorjah v Poljanski dolini bodo v nedeljo dopoldne ob 10. uri odkrili doprsni spomenik znanemu slovenskemu slikarju Antonu Ažbetu. Odkritje bo že drugo v okviru Groharjeve slikarske kolonije, saj so prav tako v okviru te kolonije že odkrili spomenik slikarju impresionistu Ivanu Groharju.
Doprsni kip, ki bo postavljen1 ob Ažbetovi rojstni hiši, J* delo akademskega slikarja Toneta Logondra iz škofje Loke. Slovesnega odkritji spomenika jutri dopoldne se bodo v Dolenčicah udeležili tudi udeleženci letošnje V. Groharjeve slikarske kolonije, ki slikajo v Poljanah in okolici.