TRST, sreda 10- septembra 1958 Lel° XIV- ■ Št. 215 (1060) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 Ur Tel.: Trsi 94.638, 93.808, 37.338 . Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini ^HEDNISTVO —------------------------------------------------------------------ -________________________________________________ _ II. nad. — TELEFON »3-10* IN »4-63* — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — UGUS0V: Zi vs;^rUZrUCa GORICA: Ulica S. Pellico HI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 »n od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE K mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. te). 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Izjave ameriškega državnega tajnika Duliesa ZDA sporočile kitajskemu poslaništvu v Moskvi Spravljenost obnovitve medsebojnih razgovorov Razgovori naj bi privedli do modusa vivendi, ki naj bi vključeval obveznostda se na eni in drugi strani ne bo uporabljala sila - ZDA bodo postavile bolj specifične predloge kakor v Ženevi ■ Navodila ameriškim vojnim ladjam, naj se držijo tri milje od obale Rvemoja - SZ priznava novo mejo teritorialnih voda ■ Protestne demonstracije na Kitajskem *Wq?KGTon’ 9- 014 nskovni Ameriški državni tajnik Dulles "‘‘“istvu v v;i°nferenci izjavil, da so kitajskemu po-,!?vijone ohn J1 posIaii sporočilo, da so ZDA pri-Cuenlai razgovore, kakor je to predlagal v Votivnih - " cuen oa Ameriških atov kitai‘ , bil oSvPHP°gajanj lah' 2a tesitevP?Ved Politiki sile SaQja. Doda? škega vpra" 11150 kvamLpa je- da ZDA pravljanfP r, ne za raz-m Sa r^socii Kvemoja ^Sajanja inb^Jal bi> da bi ?eke§a moH, Privedla do bi slonel sa vivendi, ki ^ siie v w povedi upo‘ ln bl Prat ti orm°ški ožini penehank. Privedel do em Podr^juSOVra2nostl na t^Odal v. Pričah’ da bi b‘l° pve-i«S?Vati, da bi pr j!*itev vseh^ našli končno N® tega vprasani. ki se di ze sama „P.odročia. in da ! Pompn-1 P0Ved uporabe sPodbim„ konstruktiven ,0*11. rezuPat' ZDa n^ulles . izjavil, dr 2»*ih stavil varšavskih raz-fa>l 0ge kakor specifične oOvorih (J na ženevskih £ve4>ii o' tek* pa hote' niž ita ®i hotef prediogih. Prav o Povedati, ali b: * lil ameV -V10 u vivend,-ftval^"Sko.Xiado, da b: Nli tem"i-*'e °Palne otoke. Dr»u da hi , bc.d ti lastno ozemlje s pri £?®tl:vnih i»„,u., eden od n:ernimi sredstvi in da ne bo dopustilo nobenega tujega vmešavanja. Cueniaj je dodal, da ZDA zbirajo močne oborožene sile v Formoški ožini in g: ožijo, da bodo razširile svoj napad na kitajske obalne o-toke. Opozoril je nato »Sing-man Rijevo kliko in njegove gospodarje, ameriške imperialiste, da bi doživeli grozovit poraz, če bi začeli riova izzivanja na Severni Koreji*. Cueniaj je dodal: «Umik kitajskih prostovoljcev s Koreje na pobudo prostovoljcev samih ne pomeni, da je kitajsko ljudstvo pozabilo svojo med1 norod.no dolžnost do korejskega ljudstva*. Na sprejemu v bolgarskem poslaništvu v Pekingu je podpredsednik LR Kitajske Cen Jun izjavil, da bo »brutalno vmešavanje ZDA v notranje /,deve naše države pripeljalo Američane do sramotnega poraza*. Medtem pa je informacijski urad južnokorejske vlada objavil izjavo, s katero ne odobrava obnovitve razgovorov m°d ameriškim in kitajskim -poslanikom. Izjava pravi, da b. morale ZDA nasloniti svo-jc politiko na svojo silo, in da ne bodo imele nobene kori-- ti od razgovorov s Kitajci Formoški tisk je zadnje dni postavil številne zahteve: ZDA bi morale skrbeti za zaščito konvojev, ki potujejo na Kve-rroj do obale tega otoka in n*> samo do približno pet kilometrov od obale. Cangkajšek zahteva dovpljenje za bombardiranje kitajske celine; dalje zahteva več orožja in boljše vrste. Hoče, naj se otoka Kve-mcj in Macu vključita v kitajsko - ameriško obrambno pogodbo, predvsem pa zahteva, nai se Z.DA odpovedo razgovorom s Kitajsko, Agencija TAČiS pa javlja, da ie sovjetska vlada izročila kitajskemu zunanjemu ministrstvu noto, s katero jemlje na znanje, da so se kitajske teritorialne vode raztegnile na 12 milj od obale, ter dodaja, da bo spoštovala ta sklep. Nota pravi dalje, da je sovjetska vlada sprejela na znanje, da se kitajski sklep nanaša na vsa ozemlja LR Kitajske, ki zajemajo kitajsko celino, Formozo in bližnje otoke ter druge otoke, ki pripadajo IR Kitajski. Nota pripominja, da so sovjetskim prizadetim organizacijam dali navodila naj strogo spoštujejo mejo 12 milj. Agencija TASS je v komentarju Dullesove tiskovne konference poudarila, da je ta konferenca pokazala, da «je ameriška vlada pripravljena -i d tem « obalne otc.... £w.agi Pog0HhPOUdaril’ da ^Pisale fdhe' ki so jo ZDA l°bveQn. an«kaiškom, s?e ha ,braniti te ol aa jebi, te otoke Poveian’: pač Pa de oi ^ z napadom na ll«a'i*9?odarine, da ZDA Sejale ' .^alje niso niti b* fkajškt. *V odsvetovale okrepitev obram JW!mo,a >« Macuja. vtl^ka JvLaat0 izjavil, da vei. o '1,v»ostiVltr!.a ■ ne priznava 6 'britvi , aJkkega sklepa dai 1,9 12 i,,‘onlorialnih vo-60‘.ie, d |ij od obale. Do-ior,e iooiin , ameriško bro- meje t^h’ ”aj ne pre' »m. °)». v; h mili- okoli V=ie’ kakor* modnarodne A « nL,)lb .2DA Pria»- i(.,J ukren ^bJih vzrokov, li^ 0k'ei jn .om°goča, da Ei-hii^rejr-ti 1 Potrebno ze se-tiši, c‘)o ?kleP ' skladu i C Gorske3 1955- 2' Ame’ °8ni ‘z°gnil» en°te se bodo "J le kili»iskih neP°srednemu «heri lzjavii j sd- Pri ten' lot. Papaj da bl vsak na k(ir*.v Hiedn °a ameriške ■»-hm °9ki ož^rodnih vodah v tl ?dg0Vo ni »dobil prime Poveff. ^ am!°U,daril jo tu-uoiti itv° Vls vojaško la i Ce sre al° sklbuo pro-n'ikljen V_ tem Pr‘uteru '»in**, i]i napad na VII. i« , oPerac i pavgre 2a slu’ 81'(le eiel doLnz'senhower n' Piem ataerUu„ CneSa sklepa >daganaSta>'-a v. pri-Venrt„.na Kvemoj in ki v etbbra • Pa iajova od bi r,. Primer„ Jasno kaže, da 5b,,‘>hotor uapada, in če ?ivii„ J .menil, da je et'jske vainjen’b otokov »tov^flhoze nosti za obram-ZI>A m ,poskadorsk,h ie '?tervenirale. ^ini Polo*?,1« Priznal, da *ke vsPsda v y Formoški 6,9 ie°lne meri v r državljan-*ko v .&klicutd- Kuaioi, dodal '.•bw?n0- di se na korei-Jk h ® Plati i’m?. tudi med-*nirir,lerih iV^1 v uekate-Je „piosne„^ lahko privede: Kikor poročajo iz Tajpeha, je bilo pri včerajšnjih bombardiranjih Kvemoja ubitih 7 eivilistov, 10 pa ranjenih. 150 hiš je bilo popolnoma porušenih, drugih 135 deloma porušenih. Agencija »Nova Kitajska* pravi, da je zaradi bombardiranja Cangkajškovih sil bilo ubitih H ljudi v mestu Kjang-tu na kitajski celini. Agencija dodaja, da so po bombardiranju, ki je bilo izvršeno «na hujskanje ZiDA*. ^klicali zborovanja, na katerih so se govorniki obvezali maščevati žrtve, s tem da bodo podpirali stvar osvoboditve Kvemoja in Tajvana V Fučovu nasproti Formoze se je 250.000 ljudi u-deležilo protestnih zborp.vanj, na katerih so obljubili podpo ro vojski. Kakor poroča pekinški radio se je po vsej Kitajski u-deležilo 60 milijonov ljudi demonstracij proti izzivanjem a- meriških imperialistov v Formoški ožini. Radio dodaja, da bo v prihodnjih 48 urah število demonstrantov doseglo 100 milijonov. V ZDA nadaljujejo jedrske poizkuse LAS VEGAS, 9. — Ameriška komisija za atomsko er.er gijo javlja, da se bo končna vrsta jedrskih poizkusov za leto 1958 v Nevadi začela 15. septembra z eksplozijo atomske bombe, obešene na balo nu. Komisija dodaja, da bodo napravili 10 poizkusov z manj močnimi bombami. Druga bomba bo eksplodirala 25. septembra na vrhu 15 metrov' visokega stolpa, medtem ko bodo ostale eksplozije pod zemljo. Gronchi na dvodnevnem obisku v S. Paulu Preti pristaja na parlamentarno preiskavo Pacciardi odpotuje neuradno na Srednji vzhod Danes bo važna seja vlade - Tajništvo PSDI grozi z disciplinskim postopkom beneškim socialdemokratom potegniti državo v vojno a-vanturo, k' nasprotuje interesom ameriškega ljudstva*. »Vprašanja, ki so bila stavljena državnemu tajniku, dodaja TASS, dokazujejo globoko zaskrbljenost, ki jo povzroča v ameriškem javnem mnenju izzivalna politika ameriške vlade do LR Kitajske. Fo-ster Dulles je skušal opravičiti politiko svoje vlade, toda moral je priznati, da ta ameriška avantura proti Kitajski ne uživa niti podpore zaveznikov ZDA*. Kitajsko topništvo je davi »pet obstreljevalo Kvemoj. Cangkajškovo topništvo pa je obstreljevalo kitajske položaje oa polotoku Vejtu. Obstreljevanje Kvemoja se je po kratkem presledku ponovilo v popoldanskih urah in nato spet okoli polnoči po krajevnem času, ko so Cangkajškove sile začele spuščati s padali živež in drugo oskrbo na otok. lllfllllllllllHIIIIIIIIIIIIUIIMIIMIHIIIIHIIMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllHfllltllllllllllllllllllllllllllllUlliniMilllllllMiiiiiiiHiiiiiiiiHIMIMIIIIMIHIinililllllltllltllllHtllllltHIIIIIIIIIMniimiKNMIIII Četrto De Danilovo potovanje v Alžir pet dni po referenduma o novi ustavi Pred referendumom pa bo obiskal nekatera francoska mesta - Združenje demokratičnih sil proti novi ustavi - Mendes France poudarja, da nova ustava ne vsebuje nič jasnega o rešitvi alžirskega vprašanja PARIZ, 9. — Danes je predsedstvo vlade javilo, da bo |teh organizacij so na tiskov Muskje, ki je dobil 172.000 De Gaulle 2. in 3. oktobra ponovno obiskal Alžirijo, m konferenci, ki j« bila da- glasov protj 112.000. ki jih je RIM, 9. — Iz S. Paula poročajo, da je danes prispel ob 10.55 iz novega glavnega mesta Brazilije predsednik Gronchi. Velika manifestacija, ki je bila pripravljena za njegov sprejem, je morala biti odložena na jutri zaradi izredno moč- nega dežja. Med tistimi, ki so ga sprejeli, so bili tudi zastopniki italijanskih emigrantov. Gronchi je nato pozdravil prebivalstvo me sta in se zahvalil za sprejem. Medtem ko je zelo močno lil dež, se je Gronchi odpeljal v mesto, ki je bito okrašeno z zastavami in z velikimi Gronchijevimi slikami, italijanski emigranti pa so kljub dežju pozdravljali predsednika vzdolž ulic vse do «Palaeios dos Campos Eliseosa, kjer bo Gronchi s soprogo stanoval med svojim dvodnevnim bivanjem v tem mestu. Zvečer je bil Gronchi gost — po večerji — na sprejemu, ki ga je priredil guverner v S. Paulu, na katerem mu je Gronchi Izročil visoko italijansko odlikovanje. To bo njegovo četrto potovanje v Severno Afriko, odkar je prevzel oblast. Ta obisk bo pet dni po referendumu o ustavi. ——-——--- V borbi proti akcijam Al- Poleg tega bo De Gaulle obiskal več francoskih mest. 20. in 21. septembra bo obiskal Rennes, Bordeaux, Strasbourg in Lille. Oktobra pa bo obiskal druga francoska mesta. Predvidevajo, da se bo general ob povratku iz Alžirije ustavil v prestolnici Korzike Ajacciu ter v Marseillu, Lionu in Di-jonu. Francoska vlada je medtem zaradi številnih atentatov na francoske vojake sprejela izredne varnostne ukrepe. Mea navodili obrambnega ministrstva vsem poveljstvom so med drugim: vojaki v uniformi ne smejo sami krožiti po mestu. V »ntvarnih krajih* lahko nosijo orožje. Ustanovili so po sebna zaščitna središča in zatočišča na železniških postajah. Ta središča bodo vsem vojakom, ki bodo prišli v neko mesto, dala na razpolago nekaj tovarišev, tako da ne bo nihče sam hodil po mestu. žircev je zaposlenih ogromno število varnostnih sil. V zad njem tednu so aretirali okol 300 Alzircev. V prvih dneh septembra je pariška polička aretirala 2099 Alžircev da pregleda njih poiožaj, drugih 139 pa so obdržali v zaporu Odredili so zaporo 229 ka vam, ki so last Alžircev. Danes pa so kljub vsem varnostnim ukrepom Alžirci Izvršili atentat v Parizu na tri alžirske izdajalce. Nocoj je tudi v Strasbourgu nastala eksplozija na neiKem področju za iskanje petroleja v gozdu Kesseldorf blizu Seltza. Na drugi strani pa so člani fašističnih organizacij postavili bombo pred sedež KP Francije v Marseillu, ki je eksplodirala opolnoči, ter je povzročila veliko škodo. Ni pa bilo človeških žrtev. Združenje demokratičnih sil, k: združuje nekatera levičar-'tke organizacije, bo glasovalo proti novi ustavi. Voditelji IIIIIIIIIIIIHlHIIIIIIIIIIIIHlIimiltnillllllllllHIIIIiltlMIIIIIIIIIIIIIItllltMIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimitlllinilllMMIIIHIIIIIIIHIMIIIimtlllllllimilllllllllMII Naser dovolil samo za Sirijo navzočnost opazovalca OZN? jftiit; nie, da'’ln>pada' Izrekel ,* se .",a.bo - sner *tj"'hali d“rSavski razgovori ' boa Splošn mogoče iz- iShli Va«avskiU -!p.“padu’ d0 Xua in dJ,tga’ da se „o-v9 tauUp°rabi n stran odpo-b‘taj k° odnovfa Iziavil je, s* dr* danes pnd-in u%- *svob°dne- Vo)n° *aLtPdl liste, «ki ij^e*. 0 nev‘rali- M°du°t0ieneieši ali bi ameri-'-1* let ?ventuiin ”a. Da!inem ie natl*ea 0, n°. bombardi-“ ^ les Ori^n a.’sk' oba lenost; _ROV°ril, da H, 0 trenuti3811, -t0 oUti z£>a ^”renufku ni v f1 8v°j dok ynaPrej pc-|V Va v ok°ncni sklep * D*\ nia ne vedo stik med a «ta ? kitaf-oT nikom in h1 bi hjimak;,m ..kolegom, iaž^ke nadaljevai t dolofi,i, kk,,tai,!ko-a-V- ftrekin;A . ter {«>% decembra if-^ svn-atles ?n?' dnevnik* b' delo^ni na-i Prene- Ni ditev ’ znto a, v F°rmo-Se paSaja!?rašanjaSe 0mo.g°di C»-*vrrvJ J1, »n- j ■ mirni-d0- n ?a ,so ; ‘- J" voditelji «j,j*°rila eritoriai,l,Ya kitajske SL pD>U ’h Vodah blit,)0- v re grožn:mesavan'u 4 Pr* ka kfti-6’, se Z9l° *’«*MVOri.V n8°Vov° ni ri -epU' .fr- a,hest0 d"2ava-Qa t>i na- H kit, -, na ii vlade h em U v ae’ ^djf^ovii Poslaništvu v ° v*n’-da ,ma kitaj-travico o&vov Hammarskjoeld nadaljuje razgovore v Bejrutu - Arabska liga podpira kandidaturo sudanskega zunanjega ministra za predsednika skupščine OZN, Libanon pa vztraja pri Maliku • Podpora kandidaturi Italije, Argentine in Tunizije za Varnostni svet BEJRUT. 9. — Glavni tajnik Politični odbor je soglasno ] prepričanje, da bo Malik do- OZN Hammarskjoeld je prišel danes iz Amana v Bejrut. V Amanu se je razgova^jal s predsednikom jordanske vlade Rifajem in s kraljem Huseinom. Kratko poročilo pravi, da so se nadaljevali razgovori, ki so se bili začeli ob prvem Hammarskjoeldovem obisku v Amanu. V Bejrut je prišel danes tudi podtajnik Združenih narodov za politične zadeve dr. Ralph Bunche, ki bo navzoč pri Hammarskjoeldovih razgovorih z libanonskimi voditelji, ki se bodo začeli jutri. Bagdadski radio je nocoj javil, da je predsednik Naser privolil v prihod enega opazovalca OZN v Sirijo, ki paj nadzoruje, ali so resnične trditve Huseinove vlade, da Združena arabska republika ogroža Jordanijo. Toda Naser ni dovolil prihoda opazovalca OZN v Egipt, ker Egipt nima skupnih meja z Jordanijo. Privolitev velja, samo če tak sporazum sprejme tudi Jordanija. Do sedaj je o tem poročal s imo bagdadski radio. Politični odbor Arabske lige je danes sklenil podpreti kandidaturo sudanskega zunanjega ministra Mahguba za predsednika prihodnjega zasedanja skupščine OZN. Uradno poročilo pravi, da se niso mogli sporazumeti o' kandidaturi libanonskega zunanjega ministra Malika. Ker ni Libanon predlagal drugega kandidata, Ki bi ga vse arabske države sprejele, je sudanska vlada predlagala Mahguba. Zato politični odbor priporoča podpiranje tega kandidata. sklenil podpreti kandidaturo bil več ko 41 potrebnih gla- ,ov za izvo]itev Dodal je, da je Libanon dobil ponovna zagotovila važnih delegacij, da bodo podprle Malika. Izjavil je, da je sklep političnega odbora Arabske lige samo priporočilo, ki m bilo sprejeto soglasno. Poleg tega pa sklep n-> zahteva od arabskih vlad naj podprejo kandidaturo Su- Italije, Argentine in Tunizije za Varnostni svet OZN Svet Arabske lige je potrdil sklep, da se vprašanje Omana predloži skupščini OZN ter da bodo obvestili vse delegate OZN o angleškem napadu na Južni Jemen. V drugi resoluciji podpira svet Arabske lige borbo ciprskega ljudstva za priznanje pravice do samoodločanja. Svet odobrava dalje zahtev« Kameruna ter priporoča takojšnjo izpustitev političnih jetnikov in organiziranje istočasnega referenduma v obeh državah Kameruna. Dalje je svet Arabske lige soglasno sprejel poročilo glavnega tajnika Husane o mednarodnem položaju. Poročilo podpira načrt OZN za razoro žitev, zahteva prepoved jedrskih poizkusov ter se posebno, naj se noben poizkus ne napravi v Afriki. Poročilo Hasune poudarja nujnost sožitja držav na podlagi pravičnosti. Kar se. tiče odnosov z Izraelom, pa poziva člane lige, naj postavijo vprašanje palestinskih beguncev pred skupščino OZN. Kako' poročajo iz New Vovka. je libanonska delegacija v OZN sporočila, da libanonska vlada vztraja pri kandidaturi Malika za predsednika skupščine OZN, čeprav je Arabska liga priporočala, naj se podpre kandidatura sudanskega zunanjega ministra Mahguba. To je sporočil libanonski delegat v OZN, ki je izrekel uana, pac pa naj satno pro-učijo to možnost. Honnska nota o nemški združitvi BONN 9. — Zahodnonemška vlada je poslala danes štirim velikim državam noto ki govori o vprašanju nemšite združitve. Nota vsebuje resolucijo, ki jo je Bundestag odobril 2. julija in ki zahteva ustanovitev štiristranske komisije, katere člani naj bi imeli vsaj stopnjo veleposlanika; komisija naj bi razpravljala o združitvi Nemčije. Priložena je tudi spomenica, katere vsebina ni bila objavljena. Pobuda bonnske vlade prihaja štiri dni po podobni pobudi vzhodnonemške vlade, ki je zahtevala takojšnjo konferenco štirih o Nemčiji. Social: demokratska opozicija je kritizirala vlado, ker je resolucijo Bundestaga izročila komaj danes štirim velesilam S tem je omogočila Vzhodni Nemčiji diplomat ko pobudo v zvezi z nemško združitvijo. nes v Parizu, označili referen- dobil njegov nasprotnik re-dum o ustavi za diktatorski | publikanec Payne, ki je už,- plebiscit, novo ustavo pa za reakcionarno. Sporočili so, da se bodo postavili ob stran biv šega predsednika vlade Men-des-Francea v borbi proti De Gaullovem režimu. Med drugimi so bili navzoči bivši taj-n k socialistične stranke Daniel Mayer. Joseph 1 erin, le Vičarski socialist Robert Ver-d;er in voditelj gibanja »Mlada republika* Pum. Schnei-aer, Kakor je znano, je Mendes-France pred nekaj dnevi predlagal, naj se v primeru zavrnitve načrta ustave skliče u-stavodajna skupščina, ki naj se izvoli na splošnih volitvah. Skupščina naj bi v nekaj tednih pripravila novo uda-vo, ki naj zagotovi stabilnost vUae in nadzorstvo, ki naj bi ga izvajalo sUivereno ljudstvo. V čim krajšem času bi morali sklicati tudi kongres prekomorskih ozemelj, da rešijo vprašanja, ki se jih tičejo. Začeti bi morali pogajanja za mir v Alžiriji z Alžirci evrop-f-kega in muslimanskega porekla, ne da bi izključili tiste, pioti katerim se Francija bor*. Na nocojšnji tiskovni konferenci je Mendes France poudaril, da je alžirsko vprašanje osrednja točka vse francoske drame, ki je povzročila smrt četrte republike. Izrekel je za čudenje, ker nova ustava in De Gaullovi govori ne vsebujejo nič jasnega, kar se tiče rešitve tega vprašanja. Medtem pa poročajo, da so francosko-maroška pogajanja o umiku francoskih čet iz Maroka obtičala na mrtvi točki. Francija vztraja na tem, da bi obdržala v Maroku štiri oporišča, toda maroška vlada zahteva umik vseh čet. Zato s« je položaj spet poslabšal. V Casablanci je prebivalstvo na neki uradni ceremoniji žalilo francosko vojsko. Sledili so maroški protesti proti francoskim iskanjem petroleja na področju Tinduf. Zatem je sledil kongres »maroške Mavreta. nije in Sahare* pod uradnim okriljem Mohameda V., zaradi česar je Francija protestirala Končno je Maroko sklenil včlaniti se v Arabsko ligo. v začetku avgusta je glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Joxe obiskal Ha-bat. Kakor poročajo nekatere priče, je bil njegov razgovor z Mohamedom zelo hladen Zadnje dni pa se zdi da *«< bodo razgovori v kratkem obnovili. Francoski poslanik pride jutri v Pariz. Francoska vlada b0 še pred pogajanji u-maknila svoje čete iz Marok* in bo obdržala štiri ali pet o-poriše, kakor je bila namenila. val Eisenhhwerjevo podporo. Za novega guvernerja pa je bil izvoljen demokrat Clinton Clauson. Uradni predstavnik Bele hiše Hagerty je izjavil, da vidi predsednik Eisenhower v zmagi ' demokrata Muskia, ki j« bil izvoljen za senatorja, ne-oporočen poraz z republikansko stranko. Predsednik državnega odbora demokratične stranke Butler pa je izjavil, da izvolitev demokratskega kandidata v senat potrjuje močno demokratično strujo v državi. Izvolitev demokratičnega kandidata v senat še toliko bolj zanima javnost i ZDA, ker v državi Maine niso izvolili demokratičnih senatorjev že 47 let, in tudi zaradi tega. ker je tej zmag' sledila izvolitev demokratičnega kandidata za guvernerja te države. Ameriško posojilo Indiji WASHINGTON. 9. — Državni departma je sporočil, da so ZDA dovolile Indiji vrsto posojil za gospodarski razvoj v skupnem znesku 100 milijonov dolarjev za prihodnjih 10 mesecev. ZDA so pripravljene tudi razgovarjati se o prodaji kmetijskih presežkov In ■diji za približno 200 milijonov dolarjev, plačljivih v rupijah. Danes je Gronchijev rojstni dan in je zaradi tega pre tel iz domovine številne brzoiav ne čestitke. Presenečenje je vzbudila danes vest, da bo republikanski prvak in bivši obrambni minister Pacciardi neuradno ob Iskal države Srednjega vzhoda. Vest so v palači Chig' potrdili. Pacciardi bo »zbral le informacije o političnem in gospodarskem položaju na Srednjem vzhodu*. Odpotoval bo konec tedna najprej v Kairo, kjer se namerava sestati s predsednikom Naserjem. Pacciardi se je že pred tedni menil s Fanfanijem o položaju na Srednjem vzhodu, zlasti pa o možnosti, da bi »Naserja pridobili za Zahod*. Tedaj ga je tudi vprašal, «ui bi bil pripravljen osebno obiskati arabske države in tako se je sedaj tedanja vest ure* ničila, ker je Pacciardi po daljšem razmišljanju na F»u-fanijev predlog pristal. Fon-fani je sprejel danes egiptovskega veleposlanika v Rimu in ga obvestil o Pacoiardije-vem potovanju. Morda se |e govorilo tudi o nameravanem Naserjevem onisku v Italiji. V vodstvu demokrist-janske stranke, kjer niso ravno prijateljsko naklonjeni Naserju, so sDreieli vest kot »politično potrebo* Vsekakor pa bo najprej Fanfant obiskal Kairo na vabilo, o katerem smo že poročili, in šele potem bo Naser vrnil obisk. Jutri bo seja vlade, na kateri bodo razpravljali o Giuf-frejevi aferi. Pred sejo se bo Fanfani sestal s Sara galoni, ki se je danes vrnil v Rim. Morda bo vlada jutri uradno sporočila svoje stališče do predloga za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Ni izključeno, da bo vladno stališče pozitivno, ker je današnja socialdemokratska »Giu. stizia* objavila članek, v katerem trdi, da se bo minister Preti za tako stališče zavzel na jutrišnji seji. Tudi republikansko glasilo domneva, da 3o vlada naklonjena ustanovitvi preiskovalne komisije, vendar pa se bo izrekla proti nujnemu postopku kar bi vladino iskrenost vsekakor spravilo v dvom. V smislu liberalnega predloga bi se morala preiskava končati že do konca oktobra, kajti čakanje (eno ali dve leti) bi pomenilo ravnati tako kot z zadevo Montesi, ki še vedno ni razčiščena. Preiskava je po mnenju republikanskega glasila potrebna še bolj sedaj, ker je v ntki izjavi Giuffre grozeče namigoval na odgovornost nekaterih visokih osebnosti, ki pa jih ni imenoval. V demokristjanski centrali bodo morali torej pred javnim mnenjem popustiti. Hkrati pa jih je zelo razburila vest, da so se včeraj v B-netkp.h so cialdemokrati dogovorili s socialisti in — kar je zanje povsem nedopustno — celo s komunisti, in izvolili levičarski občinski odbor s socialdemokratskim županom Gavagui-nom. Vodstvo KD je takoj zah. tevalo od vodstva PSDI pojasnilo, na katero pa ni bilo potrebno dolgo čakati. Saragatov namestnik Tanassi je takoj izjavil novinarjem, da tisto, kar se je zgodilo v Benetkah, »ni- ma prav nobenega političnega opravičila« in -da bo tajništvo PSU1 disciplin-ko postopalo. Iz Benetk pa se je zvedelo, da je novi beneški župan dr. Armando Gavagnin izja vil na vprašanje novinarjev, da bo »zadevo rešila njegova siranka* in da »sporazum glede upravnega orograma nikakor ne pomeni .še zavezništva med strankami, ki seveda še nadalje obdržijo vse svoje značilnosti in svoje ideologije*. Nato :e poudaril- «Takr> kot nun ponovno povabili druge stranke na sodelovanje, ki se lahko manifestira na več načinov. tudi danes oonavlta-mo. da so vse poti odprte ljudem dobre volje. Prišla j“, je zgodilo — kar danes pou-ika darja socialdemokratska «Giu- c)o stizia* — v deželnem svetu na jjg. Siciliji, da demokristjanski vo oeželni poslanec La Loggta ni - * podal ostavke, čeprav je gla-seval proti deželnemu prora- >e" čunu, ki ga Je predložila de- ‘,c~ želna vlada levega cent'*. ’Je-List poziva tega poslanca, najiiu-»pomaga rešiti krizo* in *t#s tem omogoči KD da 'se bo/njd izognila povezavi z desnico,Jdo_ V resnici je ta poziv name ganjen tudi demokr.stjanskemj^ -vodstvu prav spričo očitkoc. zaradi dogodkov v Benetkah Na sindikalnem področju je nadvse pomembno poročild^*en cenfalncga komiteja Zvezi tnto-..neckih delavcev v sklcvpipiim CG1L, ki ga je prebral geneh do talni tajnik dr. Calefi, ki jej jn postavil naslednje zahteve gle-n(e. de agrarne politike: vsedržav- , • ni program za razvoj kmetij-1 va ib finansiranju iz l»v- 'J’* nih sredstev za dosego naj- dl" višje zaposlenosti kmečkega m delavstva; korenit preokret ?■ glede politike cen pri odkupih, tako da bo zajamčen razvoj kmetijskih gospodarstev , in zadiužnih posestev; 'iploš-no povišanje mezd; reforma pogodb, ki bo zajamčila stalne upravičene razloge vsem kmečsim delavcem, in slednjič, splošna agrarna reforma z določitvijo najmanjše stalne površine zg posamezna za- odboimsko mesto, loda je 1 , ' , . ■ , . hkrati poudaril, ika Fortija, številne po-ruffbč domačih' in tujih gospodarskih krogov za gradnjo rššdjetij, ki. bi delala v «eks-trgterjtortal-nem« režimu. O tein vprašanju je ustanova vleržila vlrfgb" že januarjh le-tošaje^a-.leta- in. jo sedaj .proučujejo odgovorni organi v Rimu. Mnogo je bilo o ustanovitvi proste industrijske cone govora tudi na trgovinski zbornim, 1pl je izdelala podobne predloge. Nf dvoma, da bi ustanovitev takega področja znatno prispevala k okrepitvi tržaške industrije in bi v res-i lahko pritegnila nova močna industrijska podjetja, kar bi bilo zlasti ugodno v zvezi z ustanovitvijo skupnega evropskega trga, saj bi tako ta podjetja predstavljala nekako okno v svet ne samo za italijansko temveč za vso evropsko industrijo. Vendar pa je treba dodati, da bi ta ločena rešitev, ne da bi istočasno rešili tudi drugih vprašanj, bila preveč enostranska in ne bi prinesla tistih koristi, kot bi jih lahko uveljavitev integralne proste cone, ki jo zahteva velika večina prebivalstva. Končno je bilo na zasedanju upravnega sveta tudi govora o gradnji novega naselja Sv. Justa, o katerem se tudi govori- že celo vrsto let in k se le izredno počasi bliža k lealizaciji. Po izjavah predsednika se je zadeva sedaj nekoliko premaknila naprej, ker je tehnična komisija ministrstva za javna dela 31. julija v Rimu odobrila načrte za gradnjo naslednjih poslopij: 1. za občinsko delegacijo, 2. cerkev z župniščem, 3. pokriti trg s šestimi trgovinami, 4. otroški vrtec in osnovno šolo, 4. stadion. Za druge gradnje pa še čakajo odobritev. Sedaj pa že grade prvi in drugi del stanovanjskih hiš, ki jih gradi IACP, v Rimu pa so načrti za nadaljnje stanovanjske hiše, ki jih bo gradila ustanova IACP za 600 milijonov lir. premikanjem položil med kolo in zavoro, ki mu je pri zaviranju strlo kosti. Po odkritju nesreče so begunca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na II. kirurškem oddelku. Povratek otrok iz poč. kolonije Pokrajinska uprava sporoča, da se danes ob 19 uri vrnejo v Trst o*roci pokrajinske u-stanove «Sergio Laghi« ki so bili v počitniški kolonih v Bi-golatu, katero je organizirala pokrajina. Včeraj pa se je končala dvomesečna kolonija pokrajinske šole in vrtca »Vil-a Giulia* Za okrepitev podjetij IRl V Supercinema zborovanje Delavske zbornice in FIOM Razpravljali bodo o položaju v tržaških železarskih in kovinarskih podjetjih y nedeljo priredita Delavska zbornica CGTL in pokrajinska FIOM zborovanje v kinu Supercinema, na katerem bodo razpravljali o položaiu v tržaških podjetjih, ki so vključena v IRI. Tema zborovanja je; »Akcija, da se dosežejo ustrezne investicije za ot novitev, okrepitev in razvoj kakor tudi zadovoljiva naročila za tržaška podjetja TRI kovinarske in strojne panoge«. Sindikati se že dalj časa zavzemajo za obnovitev in modernizacijo naprav v železarni ILVA, ladjedelnicah, Tovarni strojev in arzenalu, ker je jasno, da ne bodo mogla ta podjetja vzdržati hude konkurence, če se ne prilagodijo novim zahtevam. S tem so sindikati pokazali tudi vso svojo konstruktivnost' in skrb za hedočnost tržaških podjetij IRI, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delavstva. Ze večkrat' smo pisali o pobudah delavcev železarne IL VA, ki so ustanovili tudi poseben odbor za obrambo in razvoj železarne. Toda položaj ni kritičen le v škedenj-ski železarni. Tudi ladjedelnice nimajo pred seboj rožnatih perspektiv niti v Trstu niti v Tržiču. Miljska ladjedelnica nima že več let izdatnih naročil in životari, pred kratkim pa so delavcem znižali delovni urnik in s tem že tako borni zaslužek. V livarni tovarne strojev Sv. Andreja delajo delavci zaradi pomanjkanja dela tudi že več mesecev samo po 40 ur na teden in osebje livarne so razmestili po raznih drugih oddelkih, kar pa ja le zača-sna mera, ki ne pjore' rešiti osnovnega vprašanja Tu- di v t rž iških ladjedelnicah se delavci vprašujejo, kaj bo že naslednje' Jetp, ko bod.q dggra-jene naročene cisterne, ker za sedaj ni novih naročil. Zaradi tega je treba pobudo CGIL in FIOM, vsgkakor družini pokojnika iskreno sožalje. Naj bo lahka domača zemlja Andreju Pregareu! »»------- Coloni razstavlja v občinski galeriji Jutri ob 18.30 bo v občinski galeriji otvoritev osebne razstave znanega slikarja Sabina Colonija, ki bo razstavil trideset olj in temper. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. septembra 1958 se je rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke ni bilo nobene. UMiRLI SO: 71-letna Battan, vd Forti Anna, 82-letni Valle Narci-i so, 69-letni Arzon Giuseppe, 94-letna Tacehi, vd. Nordio Luigia, 72-letna Pacor, vd. Passetto Giu-seppina. Vreme: Najvišja temperatura 24,3, najnižja 17,6, zračni tlak 1017,4 stanoviten, veter 6 km na uro, zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo tri desetine oblačno, morje skoro mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovanni 5: dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prertdini. Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje- Nicoli, Skedenj. Orkester »The Havana CUtoan Boys»; 18.30 Z začarane police: Edvard Martinuzzi: «Snežka in Rožica*; 18.45 Melodije Emerika Kalmana: 19.00 Koncert basista Žarka Cvejiča, pri klavirju Clau-dio Gherbitz; 19.15 Zdravniški ve-dež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 M. Praga; «Vzgledna žena«, komedija v treh dejanjih; nato Melodije iz filmov in revij; 22.30 Večerne melodije; 23.00 Chopinove mazurke; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 12.10 Orkester Nello Segurini; 14.30 Tretja stran: 17.30 »Otello*, epera v 4 dejanjih, 1. in 2. de .ianje; 18.40 Ansambel Franco Val. lisneri; 18.50 Nastop zbora CAI iz Mhana: 2100 Radijska priredba pustolovskih zgodb Sherlocka Holmesa; 21.30 Koncert pianista VVilhelma Backhausa; 22.45 Popevke iz filmov. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13,30, 13.00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30. 17.15. 1« 15. 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- 12.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski cocktail; 12.50 Operne arije; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.20 Sola in življenje: V tovarni igrač v Eački «Palanka»; 14.40 Poje ljubljanski vokalni oktet; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Ruski plesi; 15.40-16.00 Prenos RL; 16.45 Ritmi In popevke; 17.25 Glasba naših dedov; 18.15 Plesna čajanka; 19.30- 22.15 'Prenos RL. SLUVENIJA 327.1 m. 292,1 m, 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00 10,00, 13,00, 15,00. 17,00, 19,30. 22.00 . 22.55. 8.05 Nekaj veselih opernih prizorov; 8.45 Igra ansambel Johnny Meyer; 9.00 Z orkestrom skozi stoletja — W. A. Mozart: Simfonija št. 35 v D-duru «Haffnerje va», N. Rimski-Korzakov: Zlati petelin, suita; K. Szyrrvjinowski: Fragmenti iz baleta »Harnasie*; 10.10 «Sinoči sem na vasi bil* (slovenske narodne pesmi izvajajo Gorenjski vokalni kvintet, Planinski oktet, Zenski vokalni kvartet in Fantje na vasi); 10.28 Iz slovenske solistične glasbe — P Sivic: Variacije za violo in klavir; D. Švara: Elegija za klavir; A, Srebotnjak: Fantazija nottur-na; 11.00 Ameriške popevke; 11.15 Ciganski napevi; 11.30 Športna Valute pozdraviti, saj se s tem ne opozorijo na resno stanje le -»»- Tržaško županstvo sporoča, (*a s» 19. septembra prične vpisovanje otrolc v občinske otrošk« vrtce. V vrtce bodo sprejeli otroke, ki izpolnijo ob vpisu tri leta starosti. Vpisovanje je pri ravnateljstvih posameznih vrtcev. Ob vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici in potrdilo o zdravih očeh Huda nesreča begunca 21 let stari jugoslovanski državljan Peter Gavranovič je drago plačal svoj beg iz domovine in za spomin na ta dan mu bo ostala odsekana desna noga. Gavranovič je mislil, da je najboljše sredstvo za beg tovorni vlak oziroma vagon, pori katerega se je skril. Z vlakom je, kakor je pač želel, prišel čez mejo vse do ojoenske železniške postaje. Tu so vagon odklopili in ga priklopili na vlak št; 9395, ki je tovor odpeljal na drugo opensko postajo. Iznenada pa se je v večernih urah razlegel strahovit krik. Agenti železniške policije in železničarji so stekli na kraj, od koder je prihaja lo kričanje in tu so našli Ga-vranoviča z zmečkano in odrezano nogo. Kakor so ugotovili, se je De-gisnec držal pod vagonom vendar je nogo verjetno med Nesreča delavca Zar.-di hude poškodbe prstanca leve roke so morah včeraj sprejeti na II. kirurškem oddelku 50-letnega Darija Toscana iz Ul. Torricelli, ki se je ponesrečil med delom. Bil je zaposlen pri skladišču št 38 novega pristanišča, kjer so razkladali z ruskega parnik* les. 2 žerjava pa je iznenada padla deska, ki je priletela na Toscanov nrsl in mu ga zmečkala Okreval bo v 20 ali 80 dneh. V nedeljo je Oti na obisku t> Trstu ameriiki generalmajor Harvey H. Pispher, poveljnik suhoeemskih atlantskih sil v Južni Etiropt. Slika nam kaže generalov prihod na Iržaiko železniško postajo, kamor ga je Sel pozdravit konzul ZDA v Trstu. Vpisovanje v občinske otroške vrtce prizadeti delavci, marveč tu-at javno mnenje, ki se mora zavedati, da je tržaško gospodarstvo v veeliki meri odvisno od položaja v ladjedelnicah in železarni, ki so stržen težke tržaške industrije. Zadnja pot Andreja Pregarca Kap zadela žensko Sredi razgovora s svojo hčerko Elido por. Punta iz UL Benza, s katero se je ustavila pri ribarnici na Goldonijevem trgu, je 70-letna Elvira Michelis vd. Mondolfo nepričakovano obmolknila. Postala ie bleda in še preden jo je hčerka prestregla, se je zgrudila na tla. Bilo je vidno, da Je priletna ženska, ki je stanovala v Ul Carducci 39. bila potrebna zdravniške pomoči, zaradi česar so jo nemudoma in z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. 2al pa je med prevozom umrla. Zdravniki »o u-gotovdli, da je izdihnila zaradi sične kapi. Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Sinoči ob 6. uri se je zbrale velika množica vaščanov v Logu pri Ricmaniih, da po-opremi na zadnjo pot uglednega moža Andreja Pregarca. Od domače hiše se je odvila povorka proti vaškemu pokopališču. Pogreb je bil — na željo pokojnika — civilen. Ob odprtem grobu je Pre-garcu domači pevski zbor za-tel žalostinko. nakar ie počastil pokojnikov spomin tov. Franc Stoka, ki je povedal, da je bil Pregare vedno zaveden človek in da je kot tak tudi aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni borbi, dokler ga niso takoj po zlomu zaprli fašisti in ga najprej skupno z ženo odvlekli v ita-1 janska taborišča, nato pa ga poslali v taborišče v Nemčiji. Vrnil se je po vojtji domov v izropano biSo in izvedel, da mu je starčjši sin padel marca 1944 kot' aktivist na Plavjah. Tudi po vojni se ni uklonil niti v najtežjih časih in je bila njegova hiša vedno odprta za aktiviste Sam je bil član naših organizacij in podporni član Dijaške Matice' ter je vedno in povsod prispeval in naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Ob hudi izgubi izrekamo Milan 1 Rim "ZialTrunt 5.500,— 6.175:— Mgrengo 4,600,— 4.800.— Dolar . . . 622.— 624,— 1 Frank franc. 133.— 137.— 1 Frank Švicar. 144,— 146.— 1 Sterling 1.720.— 1.750.— Dinar 80 — 82,— i Šiling 23.75 24.25 i Zlato ... 7 Oti — 719.— • Zah. n. marka 148 — 149.— ( Spiske vesti ) INDUSTRIJSKI STROKOVN TEČAJ V NABREŽINI Z OD DELJENIMI RAZREDI V SV KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III razred se vrši neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak dan od 9 do 12. ure. * « « INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I. II. in III, razred vrši od 1 do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. reportaža: Morski pes; 11.45 V ske veselice s šahovske partije v ,:u. 23.15 prenos veselice v NeapiJ«. Poročila. Encelsior. 16.00: ‘T^jncašt«- Clark Gable, v0jak> Penice. 16.00. »Nezham - ^ Nazionale. 16.00: ‘Mož ie na to>», J. M. Amato, P«yn- .cmo Vač* SuperciDcma. Hobert »PSrotvo^ Filodrammatico. J sezone 1958-59; ‘Smrtmi*, * Variete: sezone vsemirja*. Grattacie‘0. 16.00 K>!! princ*, Cinerr-aseope, in Pierangeli. kle>va * Cristallo. 16.30: s Rtevf la«, Silvija K0?4!?*’ ,e ziK>rtU’ Capitol. 15.30: «J° b GayMh F. Sinatra 3 tVitez s ^ Astra Roiaou. * s Bard" sabljo«. Technicolor. ». in M. Berti. teie in :vi. oci ti. urtbf 1 Alabarda. 16.30: ‘Od ste'*1?’ reka*, R. vaH.T' Aldebaran. 16.00: ‘S«*n! lUCUrildU. Povver, May * ArLton. Glej >et"La n***’ Aurora, 16.30: »Cesta «Mascialena», A Cervi- Aprilska Ideale. 16.30: ‘MonlsM G Stevens, W. L v lir. pero. 16.30: »Lorelia Luca, M. Arena 1(t„, Italia. 16.30: «Ne.v*rf,Y Baker, Carole Lesi'/ Moderno, /aprto ^ toro« S Marco. 18.00: »Pia* Enrique Vera. vret . Savana. 16.00: »Mladi"* y_ Le,llt dočnosti«. R. WBgh«r1' Prepovedano '"‘“Sili Viale 16.00; «Pol^VR R"“”, siers, Gary Coci*L. Vittorio Veneto. 16.3 - Jit srcu*. Pat Boone, sn ^ sir Belvedere. 16.30: Masslrao. i6 30: ‘^efa" v gč J. Davis in A .^mik v pesmi po Koroškem; 12.00 Stevan Hristič: 4. suita iz baleta »Ohridska legenda«; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Poje Slovenski oktet; 12.45 Igra kvartet »Skrjanček«; 13.30 Melodije za oddih in razvedrilo; 14.05 Skladbe H. Svetela in Jožeta Gregorca poje Mariborski komorni zbor; 14.30 Radijski leksikon: 1445 S. Rahmaninov: Etuda za klavir; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Henry Fielding: Opis domače vladavine; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Plošča v ploščo; 18.00 Sestanek ob šestih; 13.20 Narodne pesmi po kontinentih in oceanih: 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.00 G Puccini: La Boheme, opera v 4 dejanjih; 22.15 Igra plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča; 22.35 Petnajst minut s pevcem Not «King» Coleom. TELEVIZIJA 17.00 Spored za obroke; 18.30 Poročila; 18.45 Televizijska priredba Fogazzarovega romana «Ficcolo mondo antico*; 20.05 Oddaja o Assisiju; 20.30 Poročila; 21.00 Musič Hall; 22.00 Italijan- Arena dei fiori. na soncu«, Mitsuko ml -m OO: ‘L1?, sil*-. Ariston, 20.00: R Scott in D. Ma‘“ Garibaldi. Kot zgoraL h, r Marconi. 20.00: «Na^n. nočt«. Ulla S Paradiso. 20.00: »Oč Mangano in Kirk . Pcnziana. 20.00: »° Errol Flynn. -Hciano. 19.45: «08/15 Campbell. (#0». Stadio. 19 45: «Oko 1» »BK; Bog*1 l(de- Juergens. Vataaura. 19.30: zdravnik*, Dirk Sinden. kino MIlJe Evropa. Zaprto. ^ !■ Roma. Zaprto. npr**^ Verdi. »Zenska treh o" Woodiward. VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 se prično 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine. • »-* »IIIIIIIIIMIIIIIttMIMItHIIHINIflHIItllllllllllirillllllMlllIlItuimiHllltlltllllllillHlliiiiiiiHiutMtn Prometni nesreči Avto je povozil mladeniča iz Mil) Kolesar nerodno padel in se poškodoval Ponoči med ponedeljkom in torkom je moral 19-letn! Ser-gio Bordon iz okolice Milj namesto domov v bolnišnico, kjer je ostal na ortopedskem oddelku. Zaradi raznih kostnih poškodb se bo moral zadržati verjetno mesec d"1 Bordon je pojasnil, da ga je med hojo uo pokrajinski cesti, ki iz Doline nelje oro-N križišču pri mitnici, podrl na tla s svojim avtomobilom Aido Tedesco, ravno tako iz okolice Milj. Šofer mu je priskočil na pomoč, ga posadil v vozilo in ga odpeljal do oostaje Rdečega križa v Mi-Mah, od koder je moral z rešilnim avtomobilom v holmš-nico. Vožnja » kolesom 17-letnega Giorgia Marchija s Knlonkov-ia se je včeraj okoli poldne zaključila precej slabo za mladega fanta. Kolesar je vozil po UL Skorklja. ko je nepričakovano nerodno padel in obležal Poni so šli bolničarji Rdečega križa, ki so ga naložili v rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na II. kirurškem oddelku. Na zdravljenju pa bu ostal verjetno 20 dni, ker «!» mu ugotovili poleg številnih odrgnin po obrazu io vikali tudi rano na desni strani čela in predvsem zlom nosnih kosti Poskus samomora Včeraj je komaj 20-letna hišna pomočnica Bruna Bra-muzzo, zaposlena pn neki družini v Koronejski ulici 38. iskala vsekakor zanjo prezgodnjo smrt i gorilnim plinom. Na srečo pa usoda ji še m določila ure smrti in razočarano dekle bo še naprej živela. Zdravniki II. zdravniškega oddelka, kamor so jo pripeljali. so mnenja, da bo okre-' vala Ž« v 4 ali 5 dneh. Zakaj si je izbralo samomor, pa dpkle ni hotelo povedati. Gotovo pa je, da je pred tragičnim korakom, katerega se je bala, zaužila nekaj žganja, v katerem je mislila, da bo našla pogum. Takoj zatem je stopila k plinski pipi in jo odprla. Vrata ih okna kuhinje ie seveda še prej skrbno zaprla. Njena delodajalka jo je našla na tleh ter jo je nemudoma poslala v bolnišnico, kjer bo ostala do okrevanja. SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU Usposobljgnostni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se bodo začeli dne 17. septembra 1958 ob 8,30. NI2JA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 od 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v Vključ no 25. sept. lje Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. DRŽAVNA NIŽJA IND. STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trslu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III. nadstropje sporoča, da se je pričelo vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958. m a d i SREDA, lt. septembra 1151 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod In... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultur«; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Tartini: Koncert za violo da gamba in orkester; 18.20 Sporočamo žalostno vest, da je tragično Pr nil naš 28-letni EVGEN GIULIANI Pogreb dragega pokojnika bo danes 10. 17.30 uri iz hiše žalosti Log (Ricmanje) na ° pokopališče. Žalujoči starši, sopro8*> in ostalo sorodstv »ra* Log - Ricmanje, 10 9.1958 VOZNI RED ODHODI vlak<>v 0.20 B Opčine - Ljubljana -Beograd • Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke - Rim • Mi- lan • Turin Zue-nch 6.27 B Videm - Trbiž - Be- ljak (do 14. septem. bra 1958) 6.35 P Videm 6.58 P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob de- lavnikih) 8.10 B Benetke - Rim • Mi- lan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm - Trbiž • Du- naj - Pariz • Amsterdam 8 48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke -Milan-Pariz • Calais 1610 B Opčine - Reka • Ljubljana • Beograd • A-tene ■ Istanbul 16 20 P Videm 16.50 B Benetke - Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm • Trbiž • Du- naj • Muenchen 19-30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke * Milan • Genova - Turin -Ventimiglia • Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV. ANDREJA 5.10 P do Drage 7.10 P do Herpelj . Kozine 13.05 P do Drage 17.38 P do Herpelj . Kozine (do 27.9.1958) 21.09 P do Drage 0.12 B Videm . prihod' 0» (Sari° j9.fi- praznikih do 7.9.1958) 1.05 B Videm ZggfeL 5.30 B Beograd • Ljubljana 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin • M" 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm .> 9.17 P Videm V*® pr 9.38 B Marseille * . glia • Genoy j)«"' rin - Milan ke . Du 9.50 B Muenche^eI„ 11.39 P Opčine 11.50 B Videm ,v 12.05 R Benetke . 13.30 P Ban • B"0 ke A,ehlj‘ 14.05 B Istanbul Beograd " OP na Rek8 oj- 15.12 P Videm it ' ' tk« 15.32 B Calais lan Bene- , 16.50 p Videm ,„jein 17.00 B Trbiž • 28.9.1958 d® 17 18 P Opčine . 0 p 17.30 B Trbiž v' „ 18.11 P Tržič £t* SO no v na konjih- •^»bMovaT ,na nosilih k r°zili n« pallc» druge pa vPrego Te^°Zeh z volovsko »p«« srszn **. * ,e kipela l . 12 njega Vedro iutr"V DJSka SreČe' Sijalo n vab:]VeSel° P°' polja vabJo ven na ‘Gremo,n°si6k!;tja in Pesmu -* s “č»ran od Za ves c,h ob cesti ‘ KoCk nS St°jni' ^ia ki Je prlspel do u' sa’ deček*0 88 Startl daka" ®Vi želi; ni mogel upreti dobro poznal66’ Pa čeprav je izraz v A , °ni starl hladni »rianavali ^ staršev- ki niso *2elim si želia- Prosjačil. °n° lgračk°». je Oče ga • »Vojim u-. ?ezno Pogledal s iledom. °MaCrjnim toglm p0‘ n,som ven Pa Je bila pod Eež»ejša * u83 razP°loženja la pm n ko mu je ponudi-"h- ie' ^ >Se za njeSa prime, kaj je še l3: "Sinko poglej Lahno"' ralen/red- leb°-'B-J* Qtrok razočaranje, ki ga Polnjeno S . zaradi neiz-duiii Je komaj za- tem globok r vzdih; «Mati!» vzdihu so bile tako »Or ki so °dpor- Čudoviti pri- ‘olze kot j »or, kl ° °dpor' — r- prlj D C Pred dečkom od-5 ?e napolnil vse nje k°ve želj cesto Praino '_J.ne ZaPustili 5,0 Po B.rjL:z polje- p se usmerili Polno J* 10 razcvetelo polje se rar enega cvetja, kot bi stiralo Pp'-’eno zlato razpro-je to Več milj daleč Bila tekočo kŠna reka rumene f» Va,:V6tI°be’ k' ie kot pl i;mi v? “ upadala * svo- lr,imegl1!!CM POd vpl’;vom ne" je pvnljanja; reka, ki se ke g * tam razlivala v širo-1(‘ndar!ate d<>^okei ki 80 se »iemu ---vsl- steka:i k .. dalj- veletoku, k oceanu sre- U rekV6tv°ba' ^am> kier’ se ie strani 8 . neavala, je na eni blatom Visel grozd nizkih, z It , oblečenih hišic, ki so Ijodj ro o^rtavale v množici btuih rn°3k'k in žensk, oble-v rumene o-bleke, v -iz kalere se jo od Žvijg . casa slišalo prodorno kriianj]e’ 3kriPanje. ječanje, lo se mrmranje — zvoki Vse (j razlegali preko gajev, Deč Slnje obarvanega neba. očetu 3* dvignil pogled k Ves n m. materi in bil je že ib fujSlcen bučnega veselja da tud°V'te *eP°te- Čutil je, oijo v 1 oni- Prav kot on, no-8a vespie breme tega čist.e-d'1 s 0 Ja' ^ato je deček kre. ‘le- Post8? Se zaril v po' dotlej a akujoč kot žrebe, vse tele v , , er so mu noge leno v l 6tU vetra’ ki je Pr*" gate a;8 'n nosil s seboj bo-L In , 8Ve daljnih polj. *ala; ga je mati pokli- frid'j, °> sinko, pojdimo. Deček &t*rJem veselo pohitel k Pred ni-ln nekaj časa racal *aOstai lnia‘ ,'t-oda kmalu je Jtite*nilea ra3™3’ ker 50 ga tejtj rdeče jagode ob . »No *fto»i ’ p Jdimo, sinko, pojdi-tbsti i2 8a zaklicala oče in Ea rob ence> kamor sta sedla Pritekel ^odniaka. Deček je . Nek0 ' , nj'ma I*like Vp ° drevo je širilo mvjimi Je nad razcvetelimi , božico nag?iički in drugo 0 senco Ve*ia in naeialo svo-v Plaht ;Preko rumenih zla-°t bi .n Pnrpurnih cvetov, v°je krii 3ra “ati razširila t Dl ° nad vnuki. ‘®lega P' ek komaj razcve- h je stonu ie obsul dečka' liajoč 'Pl1 v senco in pozab. J^ti cvJV°ie starše začel jo Pas 23 ovotora, kar. .,a glej ^ Prišlo v roko. To-‘Et>jc -pek je slišal gru-).*ršem- ,r. °,V 'n pohitel k ic»l. ' JJiiu. Polja vodila proti Ko no», so starši ki je sedaj grmovje okoli ftsJ^zuriSi„va?:J! Vah Po, .! 02ne bip" *Pok‘,Un«Pboen»nptinstrumef V'? T°e», ki\TlcrpU' “O 5e ‘oko mo- »Ijilte Ja P”eelušiti vse TO0ove kako ga ta metež, v katerega se je prerinil, hkrati odbija in močno privlačuje. Na vogalu pri mestnih vratih je neki trgovec s sladkarijami vabil kupce. In množica se je stiskala okoli njegove stojnice . polne najrazličnejših sladkarij okrašenih s srebrnim in zlatim listjem. Deček Je vse požiral z odprtimi očmi in v usta mu je pricurljala slina, ko je opazil svoje najbolj priljubljeno pecivo — burfijo. -»Dajte mi ono burfi-jo», je tiho zamrmral. Toda žc vnaprej je vedel ,da njegovi prošnji ne bo uslišano, ker bodo starši rekli, da je požeruh. Zato ni niti čakal odgovora in se že napotil dalje. Neki prodajalec cvetja je nudil svoje blago. Dečka, kot je zdelo, niso dovolj privlačevale sladke vonjave, ki so lebdele okoli tega bogastva. Svoje korake je usmeril h košari, kjer je bilo nakopičeno veliko vencev in rekel: »Dajte mi ta venec«. Dobro je vedel, da mu starši ne bodo venca kupili in da po njihovem to cvetje ni cvetje, ampak plevel. Zato ni čakal odgovora, ampak šel dalje. Neki moški je držal v roki palico, na kateri so bili privezani rumeni, rdeči, zeleni in purpumi balončki. Dečka je lepota svilenih pisanih balonov prikovala in hotel bi jih imeti. 2elel si je prav vse, toda vedel je, da bi mu starši teh balončkov ne kupili, ker bi rekli, da je prevelik, da bi se s temi balončki igral In tako je deček še dalje. Neki čudodelnik je na fru--o igral veliki kači, ki se je zvijala v košari in v lepem loku dvigala glavo, kot labodov vrat, vtem ko so njena nevidna ušesa vpijala glasbo, kot blago žuborenje drobcenega vodometa. Deček je stopi) k čudodelniku, toda vedo’, da so mu gtarši prepovedali poslušati slabo g asbo, je stopil dalje. Bil je tu tudi vrtiljak, ki se je vrtel z vso naglico. Moški, ženske in otroci, ki jih je vrtiljak nosil po zraku, so kričali in se do onemoglosti smejali. Tokrat je deček brez pomišljanja postavil drobno zahtevo. «Očka in mati, hočem se peljati na vrti-ljaku. Prosim!« Odgovora ni bilo. Obrnil se je, da bi pogledal starše. Ni ju bilo. Niti za njim ju ni bilo. Obrnil se je in pogleda' v drugo smer, niti tu ju ni bilo. Ponovno se je obrnil. Nikjer ju ni bilo. Močan, globok "krik je prodrl iz njegovega suhega gria in nenaden g.b ga je pognal z mesta, kjer ie stal in med tekom je dečko kričal; »Mati! Oče!« Solze so mu lile po licu. tople in debele. Zaripel obraz se mu je krčil od strahu. Zajela ga je groza in tekel je v eno smer, nato se -obrnil v drugo, sem in tja v vseh smereh, ne vedoč kam naj gre. »Matij Oče!« — je kričal in jokah Njegov rumen turban se mu ja razvezal, obleka pa je bi: la mokra od znoja in umaza. na, tam, kjer se je prah po-n ešal z znojem, Njegovo drob. no. telo je postajalo težko kot gora svinca. Ko je nekaj časa hitel sem in tja, je porižen obstal in jok se mu je spremenil v ječanje. Nedaleč na zeleni travi je skozi zameglene oči videi moške in ženske, Kako se me4 seboj pogovarjajo. Trudil se ;e in pozorno opazoval ljudi, toda o njegovih starših ni bi* lo sledu. Zato je ponovno pohitel in tokrat k nekemu hramu, kjer se mu je zdelo, da se zibira mnogo ljudi. «Kako si prišel sem, dečko? Čigav si?», ga vpraša neki mož, vtem ko se deček prebija skozi množico. Deček zajoče in namesto odgovora od časa do časa ihti; «Hočem mater, hočem očeta!« Mož ga skuša pomiriti in ga zvabili k vrtiljaku. »Hočeš jahati na tem konju?« ga blago vpraša ,ko ga je pripeljal k vrtiljaku. Deček pa iz vsega grla zavrešči in ponavlja: »Hočem mater, hočem očeta!« Mož se napoti h kraju, kjer ie čudodelnik igral kobri na frulo. «Dečko, poslušaj to lepo glasbo«, ga zaprosi, toda deček si zamaši useša in še giasneje zajoče; »Hočem mater, hočem očeta!« Mož ga od. vede k balončkom misleč, da bodo te svetle barve pritegnile njegovo pozornost in ga pomirile; «Hočeš balonček mavričnih barv?«, ga mami. Toda deček obrne poglecf stran in ječi; «Hočem mater, hočem očeta!« Ko je mož izčrpal vso svojo dobro voljo, ga odpelje še k mestnim vratom, kjer je se. del prodajalec t cvetjem: «GIej! Vohaš vonj tega krasnega cvetja. Bi hotel najlepši venec?« Deček cvetja niti ne pogleda, pač pa ponovno zaječi: »Hočem očeta, hočem mater!« Misleč, da bo neutolažljivega otroka potolažil s sladkorč. ki. ga odvede do stojnice in mu ponudi: «Kakžne sladkorčke bi hotel?« Toda deček obrne glavo stran in grenko zajoče; »Hočem mater, hočem očeta«. 29. BENEŠKA Predsednik Eisenhovver ljubi šport, pa tudi ribe rad lovi, na sliki ga vidimo na takem lovu, ki si ga je privoščil te dni za oddih. Kaj pa bi rad ulovil na Daljnem vzhodu? Štirje mojstri kubizma 3. Kdor je povojnih letih obiskal be. neške bienna. le, jiv spoznal samo dela so. dobnih kipar. jev in slikarjev niti se ni seznanil samo s težnjami raz ni h struj likovne umetnosti katere so v zadnjem desetletju zavladale v svetu. Bien. nala mu je vsa-kikrat predstavila tudi stvaritve nekaterih znamenitih, a že premi, rulih upodabljavcev 19. in 20 stoletja. V okviru takih kulturnih in retrospektivnih razstav, kalere so pripravili vodstvo ■iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiniimiiiiilliiifliiiiiiliiiiii n iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmuinuniiiiiiiiiiiiiiHiiii ■■mini mn iiiiiiiiitiii m n minil iiitiiiliiiiiMiiitin im OB DNEVU JUGOSLOVANSKEGA POMORSTVA vzpon trgovske mornarice Kljub velikim izgubam, ki jih ji je prizadejala vojna, bo jugoslovanska trgovska mornarica razpolagala do leta 1961 s pol milijona BRT ladjevja REKA, 10. — Vsa jugoslovanska obmorska mesta, od Parana do Boke Kotorske, vzdolž Slovenskega, Hrvat-skega in Črnogorskega Primorja slavijo danes praznik — Dan jugoslovanske mornarice. Letos im?, današnji dan še poseben pomen, kajti do sedaj se je 10. september slavil le kot dan jugoslovanske vojne mornarice: danes se slavi prvič kot skupni praznik vojne in trgovske mornarice. Praznik ustanovitve vojne in trgovske mornarice pa ,ie dobil širši pomen še s -,em, ker se ga udeležujejo vsi delavci ■ n uslužbenci pomorskega gospodarstva, to je osebja vseh ladjedelnic, pomorskih podjetij :n agencij. Centralna proslava Dneva mornarice bo danes v Splitu, kjer bodo ob prisotnosti najvišjih predstavnikov vojne mornarice in pomorskega gospodarstva slavnostno odkrili spominski svetilnik «Pomorščaku» in grobnico neznanemu mornarju, ki je padel v neenaki borbi v prvih spopadih na morju proti fašističnim zavojevalcem. Zidovi Dioklecijanove pala i če, ulice, ooala in vse ladje, ki se nahajajo v Splitu so že nekaj dni vsak večer raz-Košno razsvetleni. Sinoči pa so priredili veličastne bengalične ognje. Na Reki, v tem največjem jugoslovanskem pristanišču, pa se je proslava današnjega dne začela že v soboto popoldne, ko so odprli kar štiri zelo uspele razstave, v reškem klubu pomorščakov so delavci in uslužbenci pomorskega gospodarstva in pripadniki vojne mornarice prikazali svoja amaterska dela: slike, skulpture in fotografije Tu je prikazan tudi razvoj re-škoga ladjedelništva. Nadalje je odprta v Pomorskem muzeju razstava slik kapitana Bartola Ivankoviča in slik ter dokumentov jadranskega pomorstva v Znanstveni knjižnici. Reka je danes vsa prepletena z zastavami. Sinoči je ansambel gledališča »Ivan Zajc« priredil na potniški obali javni koncert, prav tam pa je bilo tudi več baletnih predstav. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiHNiMntnumiHiuHiiuHHiiiiiini Mariene Dietrich b« «vzj>ojiteljica» Filmska igralka Mariene Dietrich, ki, kot filmska u- metnica nikakor noče v zaton, je sprejela od neke ameriške radijsko - televizijske družbe ponudbo, da bi po televiziji apsihološko zdravila» ameriške družine. Mariene Dietnch je v zvezi s to svojo nalogo izjavita: »Vse bom povedala, prav tse o življenju in ljubezni. Prikazala bom vse, ker vem, dr. ima vsako živo bitje, vsak človek željo,, da bi se komu izpovedal in ker vem, da v ZDA nima nihče časa, do bi svoje intimne zadeve mogel razkriti drugemu ali jih od drugega poslušati. Vsi hite, vsem se mudi. In intimni razgovori so šli iz mode. Američan in Američanka svoje tesno zasebne zadeve pripovedujeta le strokovnjakom psihanali-stom, ki jim jih pripovedujejo za denar, za honorar». Kaže, da bo Mariene Dietrich s tem uspela, ker je žc po prvem dnevu dobila 500 pisem. MIHIHHIIIIUHHIHHHHIHHHHIHHHHIHIHHHIIIIHHHHHH.HHHIHIIIIHHIIIHIIIHHIHIHHHHIII S proslave v Dolini Dolinski tamburaši, ki so nastopili na nedeljski proslavi 80-letnice dolinskega tabora in p. d. iV. Vodniku Plesna skupina prosvetnega društva Skorklje »Rado Pregare« iz Posebno slavnostno razpoloženje vlada danes tudi v glavnem mestu Istre, Pulju, in pa tudi v Kopru, kjer je števfo pomorščakov, po ustanovitvi pomorskega podjetja «Splošna, plovba«, ze-io naraslo. * * * Na vseh proslavah 16-letnice ustanovitve vojne in trgovske mornarice nove Jugoslavije se govori o uspehih, ki ga jo jugoslovansko pomorsko gospodarstvo doseglo v povojnih letih. Zato morda ne bo odveč, če ob tej priliki damo kratek pregled razvoja jugoslovanskega pomorstva °d konca vojne do danes. V ditigi svetovni vojni je trgovinska mornarica Jugoslavije utrpela strahotne izr gube, ki so bile še toliko bolj boleče, ker stara Jugoslavija tako in tako ni razpolagala s kdoite kako številnim ladjevjem. it I t Po zmagi nad okupatorjem trgomarica no* ve. Jugoslavije je štela skupaj sto in petnajst ladij. Tu so vštete vse ladje, ki sc- imele nad petdeset' bru-loregistrskih ton. Tako je vseh sto petnajst ladij imelo komaj 137.829 BRT. Ta številka pa je pomenila porazno bilanco štiriletne vojne vihre ,ki je divjala z enako silo tako na suhem kakor tudi na morju. Le ena tretjina predvojnega ladjevja je ostala novi Jugoslaviji! Neposredno pred vojno je Jugoslavija imela pod svojo zastavo trgovsko mornarico s skupno nosilnostjo 432.282 BRT, oziroma cfve sto dvaintrideset ladij, od katerih so mnoge bile prekooceanske. To pomeni, da je bilo med vojno potopljenega (delno zaplenjenega in prodanega od bivših jugoslovanskih kapitalistov) sko-taj tri sto tisoč brutoregi-strskih ton jugoslovanskega ladjevja. Po vojni so takoj vse ladji- razporedili na obalne relacije in prekooceanske linije. Vendar pa si s tako majhnim številom ladij in tonažo (komaj 137.829 BRT) nova Jugoslavija ni mogla mnogo pomagati. V tem času je bilo še posebej težko zato, ker mnogi pomorščaki z bogato pomorsko tradicijo niso mogli priti na ladjo in se zaposliti tam, kjer bi se radi. Videli smo s kako skromnimi sredstvi je trgovska mornarica nove Jugoslavije začela svojo pot. Spričo tega ne more ta mornarica biti kos vsem zahtevam zunanje trgovine. To nalogo pa je mornarici otežkočala še zastarelost ladij. Jugoslovansko gospodarstvo. v katerem ima osem sto kilometrov dolga razčlenjena obala izreden pomen, je imperativno zahtevalo zelo naglo obnovo trgovskega ladjevja in novo organizacijo prevoza blaga po morju. V času, ko se je začelo z uresničevanjem petletnega plana obnove, so leta 1947 osnovali štiri velika pomorska državng podjetja, in sicer; »Jugoslovansko linijsko plovbo«, »Jugoslovansko svobodno plovbo«, »Jadransko linijsko« it) »Jadransko svobodno plovbo«; vsa štiri s sediščem na Reki. Ta podjetja s0 dobila kot svoja osnovna sredstva vse lad. je, ki so ostale po vojni. Kmalu nato pa so poleg teh ustanovili še «Brodo-spas« za reševanje ladijp «Jadransko pomorsko agencijo«, ki prevzema ladijske tovore in »Ospkrbo jirodo-va». S tem je Reka pqstala središče jugoslovanske ti^ govske mornarice in eno od največjih pristanišč na Jadranu. Istočasno je začelo naraščati brodovje. »Brodospas« je z dna morja dvignil mnoge 'potopljene ladje, ki so jih nato odnovili in popravili v pravtako obnovljenih ladjedelnicah. V Splitu, Pulju, posebno pa V ladjedelnici «3. maj« na Reki, so začeli spuščati v morje vedno večje ladje. Nekaj so jih tudi kupili v Holandiji in Veliki Britaniji. Tako je ladjevje raslo iz leta v leto. Ob zaključku petletnega načrta šteje jugoslovanska trgovska mornarica 183 ladij s skupno tonažo 249.502 BRT. Pripomniti moramo, da bi po tem načrtu jugoslovan-vahska trgovskg mornarica morala razpolagati s 600.000 BRT, To pa ni bilo doseženo; zaradi ekonomske blokade iri neizpolnjenih ob vaz od , strjni Sovjetske zveze in ostalih ''♦tbodnRv držav. “Tedaj so na Vzhodu mislili, da bodp s tem strli Jugoslavijo. Vendar pa Se Je zgodilo ravnq nasprotno. Ze v letu 1951 je stanje tonaže znašalo skoraj dve sto petdeset tisoč BRT. In tako se iz leta v leto čuti napredek, kljub temu da so šle mnoge ladje ujed staro železo. Danes razpolaga Jugoslavija Z okoli 375.000 brutore-6istrskih ton ladjevja. Do konca leta 1961 bo šlo v staro železo še nekaj ladij s skupnimi 100.000 BRT. Vendar pa bo tedaj, kot predvideva štiriletni perspektivni načrt, jugoslovanska trgovska mornarica imela o-krog pol milijona brutore-gistrskih ton obnovljenega ladjevja. V izgradnji ali pripravi je namreč okoli 315.000 BRT ladjevja za potrebe jugoslovanskih pomorskih podjetij. Ladje se gradijo pretežno v domačjh ladjedelnicah, delno pa v inozemstvu. Lansko leto osnovano tramper-sko podjetje na Reki, »Kvarnerska plovidba«, je naročilo in že kupilo nekaj ladij v Belgiji. «Splošna plovba« iz Kopra, pravtako mlado pomorsko podjetje, pa je naročilo eno ladjo 15.000 BRT celo na Japonskem, kjer se gradi v jokohamski ladjedelnici. Jugoslov. trgovske ladje moremo srečati danes v vseh lukah sveta. Po ekonomski blokadi od strani držav vzhodnega bloka, se pravi po letu 1948, so vzpostavili nove proge v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Tam, kamor je najbolj gravitiral izvoz trgovskih artiklov, so odprli nove proge. Jugoslovanske ladje so vedno plule s polnim tovorom. Tako je ruska blokada neslavno propadla. Morda bi na tem mestu niti ne spominjali grenkih izkušenj izza Kominforma, ko je jugoslovansko gospodarstvo, skupaj s pomorstvom, kot smo omenili zgoraj, pretrpelo velike izgube, da ni sedaj znova prišlo do podobnega položaja. Te dni je namreč na Reko prispela vest o tem, da so Kitajci uvedli diskriminacijo na škodo jugoslovanskih luk in ladij. Na svojo škodo so stornirali več naročil za prevoz tovora z jugoslovanskimi ladjami, ki bi.ga prepeljale za okoli °0 procentov ceneje kot ladje drugih držav. To kaže, koliko jim je verjeti, ko' zatrjujejo da velja borba le ideološki plati namišljenega jugoslovanskega »revizionizma«! S—ec biennale, oziroma v met niška predstavništva držav, udeleženih na beneških biennalah, smo poleg drugega v povojnih letih videli dela štirih mojstrov kubizma, potem pa. r.oramske razsfaue nemškega ekspresionizma ter italijan. skega in francoskega divizio. ntzma, kakor tudi bogate izbore upodobitev mnogih velikih mojstrov upodabljajoče umetnosti. Se živo se spominjamo dela znamenitih francoskih slikarjev 19. stoletja Jeana - Baptista Corota, Gustava Courbeta, Eugena De-lr,croixa, kakor tudi retrospektivnih razstav apostola kubizma, španskeqa slikarja Jouana Gnsa, abstraktnega Pie ta Mondriana, Norvežana Edvarda Muncha, Paula Klee. ja in še drugih likovnikov ki zavzemajo častno mesto v zgodovini umetnosti. Tudi letos je uprava beneške biennale sledila temu kul. turnemu poslanstvu. Niz velikih retrospektivnih razstav, ki so jih priredili v preteklih letih, je sedaj obogatila z izborom del francoskega slikarja Georgesa Braquea in Berlinu rojenega slikarja Wolsa. Od retrospektivnih razstav, katere so priredile na letošnji biennali prisotne tuje države pa moram predvsem opozoriti na dela slikarja Gustava Klimta, ki so prikazana v avstrijskem paviljonu, ter na upodobitve Vasilija Kandinskega, v nemškem paviljonu. Letos nam je beneška bien. nala oskrbela obširno razšla, vo ustvaritev Georgea Bra-quea. V dveh velikih salonih se lahko seznanimo s 75 deli tega mojstra, namreč z olji m podobami v sorodnih tehnikah, potem s skulpturami, tiski in ilustracijami knjig. Prikaz razvoja Bragueove umetnosti prične s pokrajinsko podobo «L’Estaque», ki je bila naslikana leta .1906. To olje realne vsebine je umetnik ustvaril z združevanjem drobnih, p estrobav-nih črtic. V isti likovni govorici se nam predstavljata tudi pejsaia «Ciotat« in ePro. vensan, oba iz leta 1907. «Po- Podobe tega slikarja so bile v Italiji prvič razstavljene leta 1949 in sicer v milanski galeriji vdel Milione». Kljub temu, da se je Wol-soi»a umetnost takrat predstavljala kot neobičajen, svojevrsten poseg v neotipljivi svet fantazije, izttiren poskus vnašanja novih barvnih in grafičnih akordov v abstraktno umetnost, Wols ni uspel s svojo razstavo prepričati javnosti, niti kritike. Sele potem, ko je umrl, star komaj 38 let, so poznavalci umetnosti odkrili v njegovih podobah poezijo .in slikarske elemente , Wolsova retrospektivna razstava obsega 60 del, ki nam tolmačijo umetnikovo ustvarjanje v zadnjih enajstih letih njegovega življenja. To so velika olja, guaši, akvareli, potem številni tiski v tehniki suhe igle ter še ilustracije, s katerimi je okrasil knjige J ean-Paulu Sartrea. Franza Kafke in drugih pi' sateljev. WolsoVe podobe so polne brezmejne prostornosti, nji-hov a osnovna tematika je rahla, prozorna, nenehno se prelivajoča barva, katero prekriva s svojimi skrivnostnimi, nežnimi znaki, ki so ponekod lahno komponirani v svojevrstnem kontrapunktu breztelesne likovne pesnitve ali pa je gosto preprečena z vihrajočim črtanjem. Na letošnji beneški biennali, ki se nam skoraj v vsej. svoji popolnosti predstavlja v luči abstraktne umetnosti, spoinamo tudi dela, katera je: ustvaril narečji tn obenem prvi slikar, ki je zavrgel realno osnovo podob ter jih prikazal le v barvah >n formah. To je namreč znameniti Vasilij Kandinskg, umetnik ruskega porekla, rojen leta 1866 v Moskvi. Oče abstraktne umetnosti je svojo prvo d oho slikarskega udejstvovanja preživel v Nemčiji. V tej deželi je tudi podal osnove gibanja, po katerem je zaslovel v vsem svetu. Iz Nemčije se je pozneje pie-seltl v Francijo, kjer je svojo umetnost izpopolnil Tam je leta 1944 tudi umrl. V nemškem paviljonu je fe:, '4 I m odkril novo slikarsko dojemanje, abstraktnost. Z njim je ustvaril upiefnisfco gibanje, ki nima prav nič skup-negu z vsemogočimi likovnim mi stremljenji, '•katerim so vse dotlej sledili upodabljajoči umetniki. Te podobe izrednega umet-luško-zgodovinskega pomena so last monahovske mestne galerije, kateri jih je darovala slikarka Gabriela Muen-l er. Diametralno nasprotje u-metnosti slikarjev, o katerih sem pravkar govoril in tudi večine del,, ki jih srečamo na letošnji Biennali, pa predstavljajo olja, ki so prikazana na retrospektivni razstavi Gustava Klimta, v avstrijskem paviljonu. Letos, meseca februarja, je preteklo 40 let od smrti Gustava Klimta in zato je Avstrija namenila temu svojemu velikemu umetniku posebno razstavo. V avstrijskem, a še predvsem v dunajskem umetniškem svetu je slikar Gustav Klimt važna osebnost. On je namreč amalgamiral ekspresijo z dekoracijo in podal temelje umetniškemu gibanju, katero je nazval «dunajska secesija«. Ta slikar je zelo navezan na velike, simbolične in z alegorijami bogate po. dobe, s katerimi prikazuje neko določeno tematiko, obe. nem pa izpoveduje svojo novo umetniško miselnost. Njegovi portreti, slika treh živ-Ijenskjh doti, nuda veritis* alegorija smrti in življenja ter še nekatere druge podobe so v risbi pr f ciz Ho igde-lane, kompdzicija je obhgai tena z ornamentalnimi krasitvami, v katerih tvori zlata barva premnogokrat vdten dekorativni element. Klimto-vo nagnjenjč k dekorativnim učinkom prihaja močno do izraza v pestrih oblačilih in pisanih pregrinjalih, s katerimi ne odene le upodobljene osebe, temveč cel0 pošastni okostnjak, kakor vidimo to v njegovem velikem olju «Smrt in življenje«, katero je ustvarjal celih deset let, Povsem drugačen pa je v nekaterih drugih oljih, ki nam tolmačijo Klimtovo pot v ekspresionizem, ki ga je prav on ponesel na dunajska tla. Z omenjenimi razstavami del štirih mojstrov slikarstva nam je letošnja beneška biennala uspešno in zelo nazorno prikazala slikarske o-sebnosti, ki so dale značilen pečat umetnosti tega stoletja. Obenem pa se obiskovalcu biennale nudi prilika, da na osnovi njihovih del spozna, kje ima svoj izvor sodobna, moderna umetnost. MIRAN PAVLIN HOROSKOP ZA DANES_ Kandinskv: glad na Montmartre», ki ga je Brague naslikal leta 1910 pa nas že vodi v svet kubizma, kateremu je ta francoski mojster posvetil velik del svojega likovnega ustvarjanja. In ker že govorimo o kubizmu, naj omenim, da je to besedo skoval Henry Ma-tisse. k} si je leta 1908 ogle: doval neko Braqueovo podobo, na kateri so bile prikazane stavbe podobne kockam. Na osebni razstavi Georgea Br aguea so mnoga velika olja, ustvarjena po načelih kubizma. Le-ta nam odkrivajo mnoge posege tega umetnika, ki je skušal svojo likovno govorico čim varneje prilagoditi duhu časa, v katerem je živel ter težnjam lastnega slikarskega izražanja. V teh dveh salonih beneške biennale spoznamo svojevrstno globinsko in perspektivno konstrukcijo, katero je George Braque uvedel v svoje slikarstvo, pa tudi podobe, ustvarjene z združevanjem stranskih in frontalnih pogledov. Tako je na primer nastula »Ležeča ženam, ki s svojim zamotanim telesom privlačuje poglede ob. iskovalcev Biennale. Dočim Braqueova razstava tolmači likovni profil tega klasika moderne upodabljajoče umetnosti, nam pa v naslednjih dveh salonih prikazana dela predstavljajo abstraktno, brezlikovno govorico leta 1951 preminulega nemškega slikarja VVoIsa. Umetnik, ki se podpisuje s tem imenom je Alfred Otto Wolf-gang Schulze, rojen leta 1913 v Berlinu, ZENA S KNJIGO prirejena razstava podob, katere je Kandinskg naslikal v prvem obdobju svojega u-stvar jan ja, namreč med letom 1903 in 1914. V teh slikah prihaja vidno do izraza Kandinskega prehod v svet abstraktnosti. Najstarejše slike retrospektivne razstave Kandinskega nam pripovedujejo, kako je ta umetnik, po poklicu pravnik, najprej v podobi tolmači! pravljice. Te slike so ustvarjene s čistimi barvami, ki jih je kot drobne lise zlagal in tako ustvarjal realne podobe. To je trajalo od leta 1903 pa vse do leta 1909. Ko sledimg tem prvim slikam opazimo, kako so se pestrobarvne lise vedno bolj večale, aokler niso okoli leta 1910 postale eno samo brez-liko, vihravo valovanje. Takrat je namreč Kandinskg OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vabilo vam bo povedalo, da cenijo vašo dejavnost. Na vidiku zaslužek. BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Bolj neroden dan, pa čeprav brez posebnih neprijetnosti. DVOJČKA (od 22. 5. do 21. 6.) Klicali vas bodo na po- moč, čemur se morate odzvati. Pismo, ki ste ga dolgo čakali. RAK (od 22. 6. do 23. 7.) Delo bo šlo od rok. imeli boste koristi. Ne zanemarjajte zdravja. LEV (od 24. 7. do 22. 8.) Bodite potrpežljivi in vse bo šlo po najboljši poti. DEVICA (od 23. 8. do 23. 9.) Vaša sposobnost bo rešila iz zagate druge, zato vas bodo cenili. Nekdo vara izkazuje gioboko ljubezen. TEHTNICA (od 24. 9. do 22. 10.) Razumeli bodo vaše stanje in s tem se boste rešili iz zagate. Na vidiku nova ljubezen. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Preuredite vaše zadeve in spravit^ na tekoče svojo poslovno pošto. V ljubezni bodite zares iskreni. STRELEC (od 23. U. do 21. 12.) Ne zaupajte hvalisanju, ker le tako boste gotovi pred podtikanji. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Primernn ponudba, ne zanemarjajte odlične priložnosti. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Monotonost okolja, v katerem živite, vam jemlje vsako voljo do dela. RIBE (od 20. 2 do 20 3.) Imeli boste številnejši obisk, ki vara bo prinesel razvedrila in možnost uspeha v družbi. i Meni je morji bolj všeč kot gormj Gorlško-beneški dnevnik Naraščanje obmejnega prometa Podvojeno število prehodov na blokih v Beneški Sloveniji ■v Coi enajst obmejnih blokov je šlo v avgustu skupno 24.055 oseb Tudi v Beneški Sloveniji so »abeležili v preteklem avgustu večje število prehodov kot po navadi, predvsem taradi lepega vremena in praznikov na italijanski strani in zaradi prenehanja veljavnosti sta- rih propustnic z 31. avgustom, tako da so hoteii vsi izkoristiti zadnje možnosti. Italijanske obmejne oblasti so torej zaznamovale kar stoodstotno povečanje prometa v primerjavi z letošnjim julijem, kar je vsekakor dalo več dela obmejnim organom. O-giejmo »i torej številke o obmejnem prometu. Skozi enajst obmejnih blokov je šlo skupno 24.056' oseb; od teh je bilo 5108 italijanska državljana z navadno propustnico in 2482 z dvolastniškim dovoljenjem. Jugoslovanov pa je bilo 14.537 z navadno propustnico in 1934 z dvolastniškim dovoljenjem. Promet čez posamezne bloke je bil sledeč: Stupica: 3936 Italijanov in »346 Jugoslova- nov s propustnico in 64 Italijanov in 54 Jugoslovanov z dvolastniškim dovoljenjem; liceja: 76 Italijanov in 502 Jugoslovana s propustnico m 384 Italijanov z dvolastniškim dovoljenjem; Prosnid: 43 Italijanov in 1486 Jugoslovanov s propustnico; Cepletišče; 86 I-tolijanov in 772 Jugoslovanov s propustnico in i Italijana ter 20 Jugoslovanov z dvolast-nškim dovoljenjem; Dreka: 538 Italijanov in 494 Jugoslovanov s propustnico in 56 Italijanov z dvolastniškim dovoljenjem;; Klinac; 144 Italijanov in 454 Jugoslovanov s pro-puslnico ter 52 Italijanov z dvolastniškim dovoljenjem; Mi-Šček: 188 Italijanov in 460 Ju-gtslovanov s propustnico in 446 Italijanov ter 82 Jugoslovanov z dvolastniškim dovoljenjem. Poleg teh pa so bili odprti še štirje sezonski bio-ki, skozi katere pa je bil promet manjši. Medtem ko so hodili itali- Izjava KPI in PSI Poslabšanje položaja v CRD A v Tržiču in S AFOG Z izgovorom obnove podjetij hočejo vreči na cesto stotine delavcev Pokrajinski federaciji Italijanske komunistične partije in Italijanske socialistične stranke sta izdali včeraj izjavo, v kateri ugotavljata, da se je gospodarski položaj v pokrajini zelo poslabšaj, zlasti v državnih tovarnah SAFOG v Gorici in CRDA v Tržiču ter v zasebni tovarni SOLVAY v Tržiču. Izjava ugotavlja, da so nameravane odpuste začasno ustavili zaradi odločne borbe delavcev in uradnikov teh podjetij ter zaradi nastopa sindikatov in političnih strank in vse javnosti. Izjava ugotavlja nadalje, da hcče vlada pod krinko obnove teh podjetij vreči na cesto stotine delavcev. V izjavi je nadalje rečeno, da se lahko prebrodi kriza v teh podjetjih le, če se pripravi u-sirezni načrt. Treba je nadalje obnoviti naprave v podjetjih, dati pravice delavcem, najeti mlade vajence, pričeti novo življenje v samih tovarnah. Obe pokrajinski federaciji se obvezujeta, da bosta na stvar opozorili svoje poslance, k: se bodo nato zavzeli za dosego delavskih pravic. V iz-’avi je nadalje prikazana ve-1 ka odgovornost KrščansKe demokracije in socialdemokratske stranke, ki sedita skupno tako v prejšnjih kot v sedanji vladi, pod katero je prišlo do tako hude krize v omenjenih podjetjih. Izjava se zaključuje z zagotovilom pokrajinskih vodstev obeh s .rank, da bosta , vedno podpirali pravične delavske zahteve Trgovinski uslužbenci zahtevajo izboljšanje plač Sindikalne organizacije v Gorici so pričele akcijo, da bi se. izboljšali prejemki uslužbencev v trgovini, ker so v državnem metilu že podpisali predstavniki sindikatov in de- lodajalcev dne 28. junija t. 1. novo državno pogodbo. Delavska zbornica je poslala Zvezi trgovcev, ravnateljstvu Delavskih zadrug v Trstu in Zvezi zadrug goriške pokraji ne pisma, v katerih zahteva v prihodnjih petnajstih dneh Sklicanje sestanka, na katerem naj bi razpravljali o vsej zadevi. Delavska zbornica zahteva povišanje mezd za 15 odstotkov, in to v zvezi s povečanjem vseh cen; poleg tega zahtevajo še boljšo ureditev nekaterih točk sporaz;un)g, ogradi katerih je večkrat prišlo do nesporazumov med delodajalci in osebjem. Prefekt razpisal volitve v Ronkah Včeraj smo objavili Članek, v katerem smo obravnavali položaj, ki je nastal v Ronkah po razpustu občinskega sveta. in govorice o novih volitvah v prihodnjem novembru. Včeraj je go riški prefekt dr. Nttri objavil odlok o razpisu volitev, ki bodo dne 9. novembra t. 1. Volilna kampanja se bo torej pričela čim-piej. Stranke se že vneto pupravljajo na Ve važne volitve. Motociklist podrl otroka Včeraj okrog 19. ure je neki motociklist povozil na vogalu ulic Rabatta in Colobini v Gorici 6-letnega Enza Altrana iz Ul. Rabatta in ga nato takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu ugotovili lažje poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti teden dni. Otrok padel po stopnicah Včeraj je 4-letni Mario To-ros iz Krmina, Ul. Navale 5 šel po stopnicah in mu je pri tem spodrsnilo ter je padel. Pri tem si je zlomil roko in se udaril v obraz. Zdraviti se bo moral 30 dni v bolnišnici, kamor so ga pripeljali z zasebnim avtom. janski državljani v veliki večini v Kobarid. Bovec in Tolmin ali na oddih ali pa na nakup mesa in bencina, so prišli Jugoslovani v glavnem prodajat na čedadski trg svoje kmetijske pridelke, tako da je bilo neko soboto na tem trgu kar 2 tisoč kokoši in piščancev, kd so jih prinesli z onkraj meje. Pristojne oblasti pričakujejo, da se bo obmejni promet iz objektivnih razlogov v tem in v naslednjih mesecih zmanjšal. «»------- Potrjena obsodba tržaških šoferjev Dne 26. marca t. 1. je sodnik v Tržiču obsodil na 40 tisoč lir kazni 51-letnega Ar-manda Malinvernija iz Trsta Si rada per Fiume 51 in na 60 tisoč lir kazni ter na povračilo stroškov zasebni stranki 51-letnega Giovannija Brusla iz Trsta Ul. Pagliarini 5. O-ba sta bila obsojena, ker sta povzročila dne 29. decembra 1956 dve cestni nesreči na pokrajinski cesti med Foljanom in Redipuljo. Tistega dne ob 17.30 je v smeri proti Tržiču in Trstu vozil Brusi avtobus in ker je bi.a cesta slaba, se je zaletel v kmečki voz, katerega voznik Valmore Ballaminut iz Ronk se je moral zdraviti zaradi poškodb, ki jih je dobil tega dne, leto dni. Deset minut kasneje je prišel na kraj z osebnim avtomobilom Ma-linverni in ker ie dirjal preveč naglo, ni utegnil ustaviti avtomobila in se zaletel v sku-p no ljudi, ki so bili na kraju nesreče. Ranjenih je bilo tako že nekaj ljudi, neki Renzo C.ardenal iz San Piera pa je 6 1 zelo hudo ranjen v obe negi. Za čudno zadevo se je takoj pozanimala prometna policija in ugotovila krivdo obeh vozačev. Istega mnenja je bil tudi sodnik v Tržiču in je zaradi tega oba obsodil Včeraj so sodniki gorrškega okrožnega sodišča priziv zavrnili in potrdili prejšnjo obsodbo. Poleg tega bosta morala obtoženca plačati še 40.000 lir na novo nastalih stroškov. Novi kvestor še ta mesec v Gorici Notranje ministrstvo v Rimu je odredilo nekatere premestitve kvestorjev in podkve-storjev. Sedanjega goriškega kvestorja dr. Salvatora Imme-ja bodo premestili na enako mesto v Rieti, v Gorico pa bo prišel sedanji podkvestor v Trstu dr. Giuseppe Testa. Dosedanji kvestor dr. Imme je prišel v Gorico lanskega 5. decembra in bo verjetno odšel prihodnjega 20. septembra. Menični protesti v naši pokrajini V prvi polovici preteklega avgusta so zabeležili v gori- ški pokrajini 613 meničnih protestov, ki so bili tako razdeljeni po občinah: Krmin 14, Doberdob 4, Dolenje 1, Farra 4, Foljan Gradiška 25, Gra-dež 52, Mariano 1, Medea 2, Tržič 128, Moša 9, Romans 4. Ronke .29, Zagraj 12, Škocjan 24, Steverjan 1, Lovrenc pri Moši 4, San Pier 3. Starancan 17, Turjak 8, Villesse 1, Gorica 256. Razdeljevanje jestvin goriške proste cone Pričeli so razdeljevati na karte živila proste cone, ki jih dobijo prebivalci Gorice in Sovodenj. V septembru bodo posamezniki lahko prejeli pol-drug kilogram sladkorja po 180 lir, četrt kilograma surove kave in en liter semenskega olja. Izidi popravnih izpitov na srednjih šolah Pretekli teden so bili popravni izpiti na slovenskem liceju in učiteljišču. Izdelali so vsi dijaki, ki so imeli popravne izpite. Izidi so naslednji: IV. razred gimnazije: Ivan Figelj, Danijel Pavlin, Nives Rožič> V. razred gimnazije (vstopni v prvi razred liceja): Ernest Anselmi, Aleš Cusnič, Venceslav Devetak, Marija Els-bacher, Pavel Maurensič, A-dolf Persolja, Salvatore Ve-nori; I. razred liceja; Marijan Cernic, Roman Di Battista. Maksimilijan Gergolet, Silvan Kerševan, Aleksandra Miku-lus, Majda Sfiligoj; II. razred liceja: Valniera Kocjančič. Bruma-t, Jožef Mar-cusa; I. razred učiteljišča: Santi-na Bordon, Nevenka Cigoj, Silva Di Dio, Jožko Marinič, Marijan Terpin; III. razred učiteljišča: Marija Comi, Rosana Marinič. Sporazum med delavci in podjetjem Ramazotti V Ronkah so v ponedeljek stavkali delavci gradbenega podjetja Ramazotti, ki zida 68 ljudskih stanovanj ker jim ni podjetje izplačalo nekaterih zakonitih nagrad. Enako stavko so imeli delavci že pred nekaj meseci. Včeraj pa so predstavniki sindikatov podpisali j delodajalcem sporazum, s ka. terim se ta obvezuje, spotšo-vati vse mezdne pravice delavcev. >0 m Sinoči r Beogradu pred 15.000 gledalci Zmaga jugoslovanskih boksarjev nad italijanskimi z izidom 11:9 V štirih kategorijah so zmagali Jugoslovani, v treh Italijani, v treh pa so bile borbe neodločene BEOGRAD, 9. — Na stadionu v Tašmajdanu je bilo nocoj boksarsko srečanje diletantskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Borbam je prisostvovalo okrog 15.000 gledalcev. Zmagali so jugoslovanski boksarji z rezultatom 11 ;.9 Borbe so bile skoraj v vseh dvobojih lepe in na precejšnji višini. Jugoslovani so zmagali v štirih kategorijah, Italijani v treh, v treh pa so se končale neodločeno. Vse zmage so bile dosežene po točkah, le v težkem welterju je Jugoslovan Jakovljevič, pie-magal svojega nasprotnika Biancardija s knock-outom. Tehnični rezultati: MUSJA KAT.: Paljič - Cur cetti 1:1 PETELINJA KAT.: Radanov (Jug.) - Mastellaro 2:1 p. t. PERESNA KAT.: Pavlovič (Jug.) - Piovesan (It.) 2:9 p. t. LAHKA KAT.: Bronzi (It.) -Benedek (Jug.) 2:9 p. t LAHKI WELTER: Brandi (It.) - Banovac 2:9 p. t. WELTER KAT.: Lukič (Jug.) - Parmeggiani (It.) 1:1 TEŽKI WELTER: Jakovljevič (Jug.) * Biancardi (It.) 2:9 k. o. SREDNJA KAT.: Laskovič (Jug.) - Truppi (It.) 1:1 POLTEZKA KAT.: Bogu- nič (Jug.) - Saraudi (It.) 2:9 p. t. TEŽKA KAT.: De Piccoli (It.) - Sredenovič (Jug.) 2:9 p. t. TEŽKA ATLETIKA Francija, Finska, -Anglija. Madžarska, Italija, Indija. Iran, Irak, Norveška. Poljska, Nizozemska, Filipini. Romunija, Švica. Švedska, CSR, SZ. Južna Afrika, Jugoslavija in Maroko. Tudi Hary m Germar na mitingu v Rimu ? RIM, 9. — Na veliki mednarodni atletski miting, ki bo na 32 držav na prvenstvu v dviganju uteži STOCKHOLM, 9. — Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži, ki bo od 16. do 21. ^ep-tembra, bo sodelovalo 32 držav. Svojo udeležbo so zagotovile: Nemčija, Avstralija, Avstrija. Argentina, Belgija, Bolgarija, Birma, Curacao, Danska, Egipt, SZD, Španija, iiiiitniiiHiiiiiiumiHinniiMiiHiiiiMiuiiiMiMi ............ Na zemljišču Ustanove Treh Bcnecij Danes bodo v Pevmi deželne traktorske tekme Zvečer bodo na kmetijskem inšpektoratu podelili zinagovaleem nagrade iz podgore Danes zjutraj od 9. do ll.tbti* bo odpeljal zemljišču Usta- ob 5.45, s Travnika pa ob 6. v Pevmi' uri. Voznina bo za člane 600, 'za nečlane pa 700 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš do 22. septembra. Vsi tisti, ki se izleta nameravajo udeležiti, so vabljeni, da se čimprej vpišejo. ker je število sedežev o- ure bodo na nove Treh Benečij traktorske tekme. Ze včeraj so iz vseh krajev Treh Benečij prispeli v Gorico številni trak toristi, ki so zmagali na pokrajinskih tekmah in ki se bodo danes pomerili za dosego naslova traktorskega prvaka Treh Benečij. Popoldne ob 15. uri bodo na sedežu Kmetijskega pokrajinskega inšpektorata v Ulici Du-ca d'Aosta razni tehnični izpiti in ob 18. uri bodo svečano objavili imena zmagovalcev in podelili nagrade. Prireditev, ki jo prirejajo tukajšnje kmetijske oblasti, bo brez dvoma pri. tegnila pozornost naših kmetovalcev. .—. »— — Izlet SPD na Slavnik V nedeljo 28. septembra organizira SPD družinski izlet na Slavnik, najvišji vrh Slovenske Istre, s katerega je zelo lep razgled po Istri, morju in Trstu. Na vrhu je tudi nova planinska koča. Izletniki se bodo z avtobusom peljali do vasice Podgorje, od koder ■e bodo lahko povzpeli na vrh Slavnika. Hrano mora vsak izletnik prinesti s seboj. Avto- niejeno. Kin« v Gorici CORSO: «Mladi levi», M Brando, M. Clift in D. »Mar-tin, cinemascope. Pričetek predstav ob 15.30, 18.20- in 21.30. VERDI. 17.00: «Na senčni stezi«, Peter Finch. VITTORIA. 17.15: »Smrtonosni poljub«, V. Mature in C. Gray. CENTRALE. 17.00: »Branim svojo ljubezen«. M. Carol in G. Ferzetti. MODERNO. 17.00: »Varietej- ska mešanica«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14 tel. 2972 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 28 stopinj ob 14.30 uri, najnižjo pa 11.6 stopinje ob 4.50 uri. ATLETIKA BEOGRAD, 9. — Po izbirnih tekmovanjih, ki so bila minulo nedeljo, je bila določena atletska reprezentanca Jugoslavije, ki bo 20. in 21. t. m. sodelovala na balkanskih igrah v Sofiji. Reprezentanca je sestavljena takole: 100 m; Lorger, Petrovič; 200 m; Savič, Petrovič (Trifunovič); 400 m: Snajder, Grujič; 800 m; Murat, Cular; 1500 m: Važič. Murat; 500Q m: Štritof. Ivanovič, Subotič; 10.000 m; Štritof, Mihalič, Pandurovič; maraton; Škrinjar, Stojanovič: 110 m ovire: Lorger, Petrušič: 400 m ovire: Vucelič, Cajhen; 3000 m steeple-chase: Špan. •IIM9lfltll9Mlttli46tiaittl94tllllltllfltltltllliailllllltt1lltllMllllllllllltltlllltllllHlllllllllltlllllllltlllfllla(|llllllllllllllllllf lllllllltllf IIIIIIIHtlHIlitllMMII Danes zadnje kolo medeonskega šahovskega turnirja v Portorožu V rokah Sherwina in Fisher|a je vprašanje prvaka tnrnirja Teoretično so si priborili mesto v prvi šestorici samo Talj, Gligorič in Petrosjan, za preostala tri mesta pa je še 8 kandidatov olimpijskem stadionu v Rimu 12. oktobra, je italijanska atletska zveza (FIDAL) povabila vse najboljše evropske atlete in med njimi tudi slovita nemška sprinterja Haryja in Germarja. Dokončne prijave pričakujejo do konca meseca. Na programu bodo naslednje discipline: teki na 100. 400, 800, 1500 ln 5000 m ter na 110 in 40o m z ovirami, skoki v daljino in višino ter meti krogle in diska. Zenske bodo tek. movale le v teku na 100 m. 20. in 21. t. m. najboljši balkanski atleti v Sofij} Jugoslovanski atleti za »Bal 'kansk Jugoslovani bodo letos le s težavo ubranili našlo* balkanskih atletskih prvakov Tratnik (Hafner); . 4xl°s°.v®', Dragaševič, Petrovič, 7? ^ Lorger (Trifunovič), 4X -^er; Sarič. Djurič. Ko.Yaceona. da' višina: Marjano vic,_ 'sv0t: ljina: Miler, Savič; • y Jocič, Kuzmanič: pa l^0ševi«. Lukman; krogla: B okapič, Skiljevič; disk; Kr%®jačič. Radoševič; kopje. k Ra. Stankovič; kladivo. W j g;,. Čič; deseteroboj: Brodnik. k*113' - « otov*- Reprezentanca do o P ^ la 17. septembra. Pred • $rr v Beogradu krajši skup ^ ^ ning, ki pa na njem y,. -seh atletov. Savič. J ' v|č, ič. Račič, Lukman (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ, 9. — Preden se bodo zaprla vrata Kulturnega doma v Portorožu, kjer se 21 šahistov bori na IV. medeon-skem turnirju, vrzimo vsaj bežen pogled na tabelo in skušajmo si ustvariti končno sliko te veličastne borbe na črno-belih poljih. Skoraj vsi pripadniki tukajšnjega novinarskega tabora smo mnenja, da bo zmagovalec tega turnirja sovjetski Letonec Talj, čeprav ima jugoslovanski velemojster Gli-gorič praktično in teoretično možnost, da zasede tudi sam ali skupaj z njim vrh šahovskega Olimpa. Ta dva igralca bosta poleg ostalih, ki se še potegujejo za eno od pr vih šestih mest. v zadnjem kolu prav gotovo središče pozornosti vseh, ki si bodo ogledali ali pa spremljali po radiu in časopisju zadnje borbe v Portorožu. Talj bo imel jutri za nasprotnika Sherwina, ki je že dvema močnima igralcema prav pošteno zagodel in od katerih bo Olafsson, ki je z njim izgubil v 20. kolu, lahko še krepko občutil, kaj pomeni, če se Sherwin zavzame in zagrize v partijo. Druga promi-nentna Sherwinova žrtev je bil Gligorič in ker gre v tretje rado, se lahko zgodi, da tudi Talj potegne krajši konec v partiji z njim, kar bi ga lahko ob eventualni Gligo-ričevi zmagi nad Fisherjem, spravilo ob nrvo mesto. Toaa Gligoriceve možnosti za zmago so — resnici na ljubo povedano — zelo majhne, kajti Fisher ima pred seboj veliki cilj — velemojstrski naslov, ki bi ga dobil avtomatično z uvrstitvijo med prvo šestorico. Da pa doseže ta zveneči naslov, mora izbojevati proti Gligoriču celo točko, ker bi samo s polovico še ne bil povsem na varnem Skratka lahko trdimo, da bosta ti dve partiji odločili o prvaku in o velemojstrskem naslovu najmlajšega udeleženca. komaj 15-letnega Bobyja Nič manj važne pa ne bodo tudi partije ostalih kandidatov, katerih je poleg Petros-jana, za katerega se je portoroški maraton že zaključil, še nič manj kot 9. Razlike med prvim in trinajstim je samo 2 in pol točke, če pa odštejemo prve tri, katerim je mesto med šestorico že zagotovljeno, potem se ta razlika zmanjša na eno samo točko in pol. Poglejmo sedaj, kako se lahko ta ples konča: Benkoe ho igral v zadnjem kolu z Neikirhom in dajmo mu pol točke: Bronstein bo imel za nasprotnika Cardossa in lahko zmaga; Fisher in Gligorič naj si razdelita točko in prav tako Averbah ter dr. Filip; Olafsson bo skušal napeti vse sile za zmago nad De Greiffom, za dvoboja med Pachmanom in Sanguinettijem ter med Szabojem in Pannom pa predvidevamo dva remija. Matannvič, ki je v finišu zapravil skoraj vse možnosti, bi imel zadnjo priložnost za u-vrstitev med prvo šestorico z zmago nad Larsenom, ki je v zadnjih kolih močna popustil. Če bi se te napovedi uresničile, potem bi prihodnje leto igrali na turnirju kandidatov Talj, Gligorič, Petrosjan, Benkoe, Bronstein in ...? Tukaj pa se naše prognoze zameglijo, kajti zgodi se lahko, da se bosta znašla na 6. ne-stu Fisher in Olafsson. ki bi morala odigrati še dodatni dvoboj. Skrajno zapleten finale pa bi nastal v primeru, če bi Bronstein in Fisher izgubila. Averbah, Olafsson, Pachman in Szabo remizira'!. Matanovič pa zmagal. V tem primeru bi imelo vseh sedem 11.5 tofcke, kar pomeni, da bi morala vsa sedmorica odigrati še en medeonski turnir v miniaturi. Prav zaradi tolikih in takšnih možnosti vlada za jutrišnje kolo veliko in nestrpno zanimanje ne samo med gledalci in spremljevalci tega turnirja pač pa tudi med igralci samimi. S. BOŽIC ljani začeli pripravljati igralci B reprezentance. V petek bodo imeli trening tekmo z Odredom. Na priprave so povab ljeni; Irovič, Radenkovič. Si-kič, Koščak Handžič, Ljubeno-vič, Pajevič, Dacevski, Nikolič, Stipič, Ljubo Ognjanovič, Ru-dinski, Zelenika, Jocič, Matuš in Blaževič, NOGOMET Jugoslovanski nogometaši so se zbrali v Mariboru MARIBOR, 9. — V Mariboru so se včeraj zbrali na skup nih pripravah člani jugoslo vanske A reprezentance, ki se bodo 14. septembra srečali Avstrijo. V Maribor so prišli Stojanovič, Vidinič, Belin, Si jakovič, Crnkovič, Kaloperovič, Santek, Režek, Jusufbegovič! Lipošinovič, Zebec, Mujič, Veselinovič, Petakovič in Rade Ognjanovič. Zebec bo zaradi polaganja zrelostnega izpita prišel v Maribor šele jutri, nogometaši zagrebškega Dinama (v sredo igrajo s praško Duklo za pokal evropskih nogometnih prvakov), pa šele v četrtek. V petek bodo reprezentanti odpotovali na Dunaj, v četrtek pa igrati trening tekmo z Branikom. Dražan Jerkovič, ki bi moral igrati srednjega napadalca, je pofkodovan in ne bo mogel nastopiti. Kot vidimo, ima tudi nogometni zvezni kapetan Aleksander Tirnanič precejšnje težave s sestavo reprezentance. Od nje na Dunaju ne moremo kdove kaj pričakovati. V četrtek se bodo v Ljub- i Stamejčičeva, Radosav J va, Borovčeva in Use ^ ki bodo sodelovali 1 jneni septembra na naednar« . prvenstvu Romunije. D šli naravnost v Sofijo- Zvezni Kapetan in>a Lprr težav pri sestavljanj" t(jy zentance. Se vedno J e " , 0j^>-Štritofov nastop zaradi ni. Z, njegovo odpovedjo -j. stala v reprezentanci P nja vrzel, ker trenutno goprogaša, ki gi se. v-ansW kosal z najboljšimi ',a trovi4-Lukman.. mi atleti. KOLESAHSTVC Včeraj začetek dirke po Poljski Zmagovalec prve etape Belgijec Cossens VARŠAVA, 9. — Danes se je v Varšavi začela mednarodna kolesarska dirka »Po Poljski«. Startalo je Ps kolesarjev, ki bodo morali prevoziti 2045 km dolgo pot razdeljeno v 11 etap. Med 33 inozemskimi kolesarji so tudi štirje Jugoslovani in sicer Levačič. Jugo, Zidan in Valant. V 1. etapi Varšava - P i a listek je zmagal Belgijec Cossens, ki je 187 km dolgo po* prevozil v času 4.25’50” in do-egel cilj 2 minuti pred skupino 16 kolesarjev, v kateri je bil tudi Jugoslovan Levačič kot 14. s časom 4.28’35”. Ostali Jugoslovani niso imeli sreče. Zidan si je zlomil pedal že pri startu in je moral voziti s tujim kolesom. Stankovič Trifunovič, '" dni in Pandurovič pa bodo ^ šli na odsluženje vojask ka in je reprezentanca le s težavo ubranila jj. najmočnejše jugoslovans ^ letske reprezentance na kanu. ’ ____________PLAVANJE__________ Jon in lisa Konra<** spet v šolskih klope*1 SIDNEY, 9. - Svetov^ P vaka John in Usa inei» sta se danes po štirimes u, nastopanju na številnih ^ valnih tekmovanjih v 1“ j0n, stvu vrnila v šolske kloP1- ^>r ki ima 16 let obiskuje nični kolegij, njegova jj0. na sestra lisa pa g11" uagovnrDi ureuo1* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod *** " KlHOPROSEK-KONjOVg predvaja danes 1*-ob 29. uri Warner ve film: 'Ui "M (Voi assassini) Igra E. G. ROBlNSO** predvaja danes l#- *• <• ud z začetkom ob i®- in na prostem ob 2#- ufl cinemascope film: eiAHNA MARIA CANA1E CARLO d'ANGEL0 DARIO MICHAELiS RENATO TDNT1NI Wmdisa Guioa ANTDINE BAIPETRE' Mladini pod 16 vstop prepovedan let«'” MIKULA LETIČ INTERNA — Kolonstvo utegne imeti tudi svoje dobre strani, 6e ima gospodar dovolj zemlje in kapitala in se briga za vse, ne samo za to, da spravi čimveč pridelka na lahek način. Zemlja se obdeluje na moderen način in gospodar pomaga celo kolonu, da tudi on svoj pridelek dobro vnovči. — Seveda je to res. Tukaj pa so sami mali gospodarji, ki ne marajo ih ne morejo vlagati denarja v posestvo; kolon tudi ni neumen, da bi na svoje stroške, recimo, popravljal hišo. In tako vidiš uboštvo, kjer ga ne bi bilo treba. Ta aemlja se ne obdeluje z ljubeznijo, zemlja pa je hvaležna samo onemu, ki jo ljubi... * * * — Videl boš: Ko se bomo najmanj zavedali, bo priletel golobček miru z oljkovo vejico v kljunu. — Ampak jaz bi želel, da ta golobček kmalu prileti in sicer v pohanem stanju. Namesto oljke pa naj v kljunu prinese dobro zabeljeno solato ... * * * — Z iglami so me zbadali pod nohte, s cigareto so mi palili ustnice in dvajset dni sem moral ležati razpet na postelji in zvezan kakor na križu. Neki tovariš me je pital kakor otroka. Za na stran pa je bila luknja sredi postelje. Ce ne bi bil tako močan, ne bi tega prenesel. Hudo je bilo. — vem, vem. Se huje je, če ti začnejo puliti dlake iz brkov. Strela, kako to bodi! Zato se jaz zdaj brijem. Mene ne dobijo več za ta cirkus ... * * * — Ni dovolj, da sem jaz tukaj brez vsega, brez obleke, brez perila in denarja, še ženo in hčerko so zdaj zaprli. Veruj mi, noben drug ni tega kriv, kakor tisti Janez, ki se je vrinil v moje stanovanje. Ni miroval, dokler ni dosegei, kar je hotel. — Da, neicateri ljudje res delajo tako, kakor da ne bi imelo priti nikoli do obračuna. — Ampak se motijo ... * * * — Kažem ti ventualno, da stvarno nema ljepšeg položaja u Šibeniku nego ga ima moja kuča. Stvarno je otraga vrt, a sprjeda ventualno velika veranda na more. Čitava gradska civilizacija dolazi tamo stvarno na šetnju i ventualno se divi. — Koliko te je koštala kuča? — Brutalno sto dvadeset hiljada dinara. Ali stvarno ju ventualno danas ne dam za pol miljuna... * * * — Bog Slovencev nima rad. Preveč nas tepe usoda. Ali si slišal, kaj se dogaja v Bloveniji? — Motiš se. Bog Slovence ljubi. Kot poseben dokaz ljubezni nam je dal tik pred vojno tak režim, da zdaj lahko vse prenesemo ... * * * — Kaj praviš? Ali ne bi bilo imenitno tako sedaj sedeti na unionskem vrtu? Arduš! Cel vrček piva bi eksal! — Potem pa da pride velika »kmečka plošča«. Trije so bili nekdaj od nje siti. Sam bi jo zdaj pojedel. In še ne vem, če bi bilo zadosti. — Da, da, samo to je križ, da so v Ljubljani danes kmečke plošče bolj redke .., * * v — Neverjetno hitro mineva čas. Danes je že petek, še dobro se ne zaveš, pa je tedna konec. To prihaja od tega, ker toliko spimo. — Ne samo od tega. Naše življenje tukaj je enolično. Ničesar ne doživljaš, če si bil doma, recimo, v trgovini, ti je prišlo dvajset, trideset strank, z vsako si imel poseben pogovor, prišla je pošta, prišle so novice od blizu in daleč, tudi kaka nevšečnost, potem je bilo kaj veselega, malo si se razburil, malo pošalil, stopil si ven, srečal prijatelje, doma je bilo vedno kaj novega. Skratka: Eno jutro doma ti je prineslo več dogodkov kakor tukaj en mesec in ti je zato tudi odvagalo en tukajšnji mesec. Spomni se znanega reka: Dolgo živi, kdor intenzivno živi... * * * — Danes ponoči sem slabo spal. Popoldansko spanje mi je škodilo. — Kako to? Saj vendar vsak dan popoldne spiš od ene do petih?! — Da, ampak včeraj sem spal od ene do petih in en četrt... * * * — Meni imponira Avstralec, ki se bori v Afriki in se zaveda, da tam brani svojo Avstralijo. To ni navadno domoljubje, kakor ga mi poznamo; to je nekaj več. — Misliš? Kaj pa Slovenci, ki se bore v Tobruku ln vedo, da tam branijo svojo Metliko ali Žalec? Niso samo Avstralci zdravi na svetu... Če trezno razmislim stvari, se mi včasih vsiljuje misel, da ima Hitler prav, ko nas preganja. — Ola! To pa je nekaj novega! — Le poglej! Imel sem v Berlinu strica, ki je zdaj seveda izginil brez sledu, kakor vsi Židje. Pred petindvajsetimi leti je bil kot mlad zdravnik imenovan za asistenta v nekem velikem sanatoriju. Bil je tedaj edini Žid med približno tridesetimi zdravniki. Vsakokrat, brž ko je bilo kako mesto izpraznjeno, je poskrbel, da je prišel na to mesto kak njegov sorodnik ali drug Žid. In končalo se je tako, da je bil čez kakih petnajst let on ravnatelj sanatorija, vsi drugi zdravniki pa sami Židje. Sami smo krivi, dragi moj! Pri takem ravnanju se ne smeš čuditi, da je prišla reakcija. svoje.. že prav reakcija. Ampak taka reakcija!! - p» Kaj hočeš?! Vsak po svoje: Žid po svoje, Nen,e