290
Ravnanje z gnojem na njivi.
Na njivo speljani gnoj je takoj raztrositi, ker na kupu se gnoj segreje in hitro razkroji. Poleti to še bolj velja kot pozimi. Tudi dež izpira gnoj na kupu ter odvodi redilne snovi iz njive, če pa deževna voda, ki se odteka od gnoja, vendar pride na njivo, pa pride na dotičnih mestih toliko redilnih snovi v zemljo, da žito polega. Raztrošeni gnoj ne naredi kmetovalcu nikdar toliko izgube kot pa oni na kupu. Najboljše je, raztrošeni gnoj precej podorati, da se v zemlji razkroji. Oe gnoj več časa na njivi leži, izgubi svojo lastnost, zemljo zrahljati, ker z razkroje vanjem veči del sprsteninskih obstojnih del razpade; to je posebno važno pri obdelovanji težke ilovnate zemlje. V zemlji nadaljevano razkrojevanje gnoja vpliva izvrstno na izboljšanje njive, zato hasne dosto več precej podorani gnoj, kot pa tak,   ki je dalje časa na njivi ležal.
Raztrošeni gnoj sme se nepodoran na njivi prstiti k večemu v naslednjih slučajih:
1.   Kjer hočem doseči hitro vspeh gnoja, na pr., če moramo ječmenu gnojiti, pa gnoja nismo zamogli uže v jeseni podorati.
2.    Ako nain ni bilo mogoče dobiti ob pravem času gnoja, zamoremo mlademu žitu pomagati, ako ga potresemo z gnojem. V tem slučaji gnoj dobro in hitro deluje in varuje večkrat rastline pred mrazom. Jara žita bolje je z gnojnico politi. Tali koruza in krompir preneseta dobro tako gnojenje in gnoj naj se ob okouavanji potem pod zemljo spravi.
3.   Dobro upliva ležauje gnoja na površji njive tam, kjer razorana in prevlečena njiva ni kaj posebno godna. To velja posebno na prašenih njivah, kojih zemlja ni še dovelj pregnita in zrahljana, toraj še ue sposobna za setev. To da se doseči, ako na njivo kake 2 do 4 tedne pred setvijo natrosimo gnoja. S tem tudi iz njive veliko plevela odpravimo.