498 Književna poročila. -y- K zgodovini 184.8. 1. Nedavno je prišla na svetlo drobna knjižica: »Slovanskv sjezd v Praze roku 1848. Na pamatku čtvficitiletou vypravuje a dokl&da akty pfislušnymi Jan M. Černy.« Vsebina je opis slovanskega shoda v Pragi in pisatelj je zajemal poleg znane knjižice V. V. Tomekove [»Historicka zprava o sjezdu slovanskem«] iz poročil še živečih članov onega zbora; sosebno iz ust zdaj tudi že umršega Jos. Jirečka je zvedel nekatere podrobnosti, ki tu in tam popolnjujejo zgodovinsko sliko znamenitega shoda; h koncu je ponatisnen imenik članov, in med njimi se nahajajo tudi slovenski udele-žitelji. Žal, da g. Černy ni imel pred sabo izvirne zapisnike pojedinih odsekov, v koje se je razdelil shod in ki so imeli potem nekatera gotovo jako zanimiva zasedanja. Predsednik jugoslovanskega odseka je bil bački proto-presbyter Pavao Stamatovič, namestnik mu Franjo Zach, Moravan, zastopnik Srbije, tajnik dr. Jovan Subotič, nagradnik Andrej Torkvat Brlič; med čla-nimi za veliki zbor sta bila tudi Slovenca Ant. Globočnik in Alojzij S parov ec. Kam so prešli zapisniki jugoslovanskega zbora? Cerny pravi: »Proto-koly sboru svych odvezli s sebou Poldci i Jihoslovane" [Jir.] a co kromžtšch po-zustalo v Praze, bylo dle zpravy pametnikuv vvdano vojenskčmu soudu, ktery sice dal mnoho osob uvčzniti na čas pri vyšetfovdni domnelčho »širokodaleko rozvetvenčho spiknuti«, »ale nad nikym nemohl vydati rozsudku trestniho.« Ta opazka me je napotila, da sem pozvedoval, kam so prišli zapisniki jugoslovanskega zbora. Mnogo sadu ta zbor sevčda ni rodil, a svoje znamenito mesto ima venderle v zgodovini Avstrije in Slovanstva; razpravljal je o toliko še danes nerešenih pitanjih, da mika zgodovinarja, seznaniti se s prevladajočimi idejami, željami, načrti, s katerimi so se bavili zbrani možje iz severa in juga, in če ne zarad pozitivnega uspeha, bi pa vender zgodovina onih razprav bila poučna kot slika zmot, nasprotij in stare — nezloge med slovanskimi brati. Ali niso zmote v istini jako obširen predmet v knjigi zgodovine nadej in prevar človeštva? — Sreča ni bila mila mojemu trudu. — Jovan Subotič ni bil jedini zapisnikar v jugoslovanskem zboru; za ta posel je bil izbran tudi Slovenec A. Globočnik. Pisal je protokole v slovenskem jeziku in jih sproti oddajal predsedniku Stamatoviču, izvzemši zapisnik zadnje seje, ki je bila na bin-koštno saboto. Odpeljal se je še tisti večer na Dunaj k državnemu izpitu, ali vrniti se ni mogel v Prago, s katero je bila pretrgana železnična zveza zarad krvavih dogodkov praških. Zapisnik zadnje seje jugoslov. zbora se je v teku let po nesreči izgubil. — Kam je naključje zaneslo zapisnike ostalih sej ? V njih sta bila glavna govornika Subotič in Andrej Torkvat Brlič, Književna poročila. 499 zato sem poskusil, da bi kaj zvedel imenoma na Hrvaškem. Obrnil sem se do gospoda dr. Brliča v Brodu, brata pokojnemu Andreju Torkvatu, kajti čul sem, da hrani ostalino bratovo; a dr. Brlič ni našel med pismeno ostalino bratovo zapisnikov, nego sam6 neke kratke beležke in črtice, sestavljajoče jako malo obsežen dnevnik; vidi, se, da je pokojnik kanil pozneje na podlagi teh beležek sestaviti obširnejši spis o slov. shodu; saj je igral tam v Pragi in pozneje v slovanskih krogih dunajskih precej odlično, ali vsaj živahno ulogo, nabral je tudi četo prostovoljcev in ž njimi šel Slovakom na pomoč zoper Madjare. Gosp. dr. Brlič mi je poslal točen izpisek iz beležek bratovih, v kolikor se nanašajo na udeležitev njegovo pri dogodkih 1848. in 1849.I. Tukaj priobčujem par črtic iz onega dnevnika. Andrej Brlič je zapustil »Frintanej« v katerem se je pripravljal za ri-goroze [bil je duhovnik] in je prišel z nekaterimi rojaki v Prago. Tu ga je kar očarala gostoljubnost Cehov, osobito bratov Fingerhutov, a hudo ga je užalil razpor med Rusini in Poljaki, med katerimi so zaman prijatelji trudili se napraviti zlogo in sporazumljenje; ta razpor »učini, da smo poslove sve sporo obavljali; mloge zabave nas takodjer zaokupiše« na »Strelačkem otoku* in na »Zofijnem ostrovu«. Cehom je prigovarjal, naj bi se k velikemu odboru dovolil pristop tudi častnikom; občeval je mnogo s Stulcem, Prozehnalem, Helceletom, Bakuninom, Libeltom, Fastrom; z veseljem omenja bala, na katerem je »car x) bi napravljen s lavorom« in da so igrali v gledališči »Žižkov dub« in »Matka Slava«. »Ovaj komadič taki, da se klanjaju Slav-jani Čaru.« Brlič snuje »tajne konferencie kod Batalake, Neuberka i u biblioteci. Adressa na bana (Jelačiča), koja propade. Poljaci mlogo svmpate za Mag j are imaju. Ceste demonstracije vojničke.2] Voženje v topovah na Višegrad. 12. juna na 2. dan duhovah zače se boj med Cesim i vojnicim. Ja s puškom odah, barikade pravih, za izpuštenje Thuna3) dč-lovah i izpust njegov izradih; s Palackim, s Fingerhutom govorem kod puka. Spravodih ga na večnicu i kuči.« Ko se je začel boj, pravi Brlič, »ja hodah mlogo, sad za mir sad za boj, kao okolnosti što iskahu«. Ko je Praga pala, zapustil jo je Brlič, shr anivši »ost ale s tvari kod Fingerhuta«. Katere »stvari« so to bile, ne povč, gotovo so bili listi, zapisniki ali sploh take reči, da so imele zanj važen pomen in da jih je bilo treba oteti. Pozneje omenja, da mu je Topalovič prinesel »stvari« iz Prage na Dunaj. Da so se te stvari nanašale na delovanje in agitovanje Brličevo v Pragi, tako tolmači dotično beležko tudi gosp. dr. J. Brlič, a ne zdi se mu ver- *) To je kip cesarja Ferdinanda. Cestokrat so v dnevniku skoro zgolj posamezne poudarjene besede; kjer citujem besede Brliceve, držim se dosledno izvirnika. 2) Priprave za krvavi boj, ki se je o Duhovem vnel v Pragi. 3) Leva Thuna so Pražani s soprogo vred nekaj časa imeli v zaporu. 32* S°o Književna poročila. jetno, da bi bil Torkvat zapisnike soborove sabo vzel, vender pa je to mogoče, ako se pomisli, da je pod Bachom bil politično »sumnjiv« in da so pri njem večkrat bile preiskave; ob takih prilikah je požigal pisma, katera bi ga bila utegnila kompromitovati. Teh »stvarij« torej ni mogoče več rešiti. — Iz dnevnika povzamemo še to-le: Povrnivši se na Dunaj, pripravljal se je Brlič na rigoroze in jih srečno prebil 30. dne" junija; zanj je izgubilo veljavo staro reklo: »inter arma silent musae«, kajti pripravljajoč se za rigoroze, nabiral je denar in prostovoljce za boj zoper Madjare in sicer »za udarit na Sopronj«. »Mlogo sam agitirao za boj, i Srbaljah gnjev što ban (Jelačič) neudara tešio.« Krepko je nagovarjal rojake, da boj »čim prie se počet« ima. Ko dojdejo dne" 17. julija hrvatskega zbora odborniki na Dunaj, da bi zastopali svojo domovino v prvem avstrijskem državnem zboru, je Brlič »za boj, ne za diplomatiku«. Hrvate (bilo jih je četvorica) predstavi Palackemu in Poljakom, a pri Poljakih, simpatujočih z Madjari, našli so Hrvatje več nasprotstva nego podpore. Ko so Hrvatje prosili pristopa v zbor, so Poljaki »više prot nami neg za nas; kad su večali o pristupu naših po-slanikah na sabor bečki, ovi izač moraše iz sobe večanja«. Ker državni zbor ni hotel obravnavati s Hrvati, bilo je dosledno, da je dne" 19. septembra odklonil tudi zahtevo Hrvatom neprijazne manjšine zborove, da bi se dovolil pristop ogrski deputaciji. Dne" 27. julija je prišel Jelačič v Beč, kjer so ga isti Nemci slavili zajedno z Jugoslovani kot neomahljivega Avstrijca. Tudi Brlič je imel sestanek ž njim. Znano je, kako je umel slavni ban očarati one, ki so prišli ž njim v dotiko; tudi Torkvatovo srce si je hipoma osvojil: »Na rame mi rukn metnuo, prepoveda, da mi je otca i tetko vidio«. Dne" 31. julija je Brlič z Br-kičem znova pohodil bana »rad četovanja«. Ker so bila pogajanja med Je-lačičem in Bačanoml) brezuspešna, pripravljal se je Jelačič resno na boj in že na Dunaji določil »iz Gradca da polazimo« (na Madjare) in Brlič se je udal, dočim je pred kanil udariti na Sopronj, »al kad on [Jelačič] oče iz Gradca polazit dobro. Ja iz početka sam brao četu, sad i on priuze«. Iz Prage mu prinese Topalovič 55 for. »za moju četu od skupljenih tam no-vacah«. S četo svojo je potem upal v slovaško Ogrsko — seveda rešiti Slovakov navdušeni Brlič ni mogel. — Toliko iz dnevnika Brličevega; žal, da ni v njem sledu, kam da bi bili prišli zapisniki jugoslovanskega zbora. So li morebiti v tistih aktih, katere je zbral vojni sod praški po predaji Prage? Ali jih je pa morebiti otel in s seboj vzel v istini kdo izmed Jugoslovanov; v prvi vrsti bi bilo tu misliti na Stamatoviča, Gruiča in Subotiča; Stamatoviču kot predsedniku *) Hrvaška oblika imena grofov »Batthvaniji«. Književna poročila. 5oi jugoslovanskega zbora je tajnik zapisnike oddajal. Težko, da bi se še kje kaj zasledilo teh zapisnikov, a gotovo bi si prijatelji zgodovine pridobili lepo zaslugo, ako bi hoteli tam na Hrvaškem, oziroma med avstrijskimi Srbi iskati doslej skritih listin, n. pr. v ostalini Stamatovičevi in Gruičevi. ______________ Jožef Apih. XI. »Slovanstvo ve svych zftevech.« Že pred petimi leti je vzbudilo znamenito glasbeno delo »Slovanstvo ve sv^ch zpevech« občo pozornost med Slovani, osobito med občinstvom, ki se bavi z glasbo. To delo je ¦» zbornik narodnih in udomačenih pesmij vseh narodov slovanskih«. Vrli češki učitelj L. Kuba, začel je objavljati v snopičih naj prvo pesmi češke, za temi moravske in slovaške, lužiške in poljske, veliko- in maloruske, a zdaj nam podaje pesmi slovenske. Doslej so izšli trije snopiči, ki obsezajo 50 naših narodnih pesmij in sicer nam je podal gosp. izdajatelj največ pesmij iz svojih zapiskov, nekaj jih je vzel pa iz že natisnenih zbirk. Izdajatelj je nameraval s to izdajo pripomoči k vzajemnemu spoznavanju ter z narodno pesmijo pospeševati slovansko vzajemnost. Za-jedno kažemo z omenjenim zbornikom bogastvo narodne naše glasbe, v katerih > se zrcali mišljenje in čut, duh in značaj narodov slovanskih. Tu dobimo namreč le take pesmi, ki so prava svojina narodova, pravi izraz njegovega srčnega in duševnega življenja. Zat6 imajo naši skladatelji in glasbeniki v tem zborniku najboljši izvor svojim študijam; tu se lehko uč<š, kžko glasbo ima in hoče narod. Zdaj, ko so prišle na vrsto slovenske pesmi, dolžnost nam je opozoriti posebno še Slovence naKubov zbornik. Odkritosrčno rečem, da me ni oradostila še nobena zbirka narodnih naših pesmij tako, kakor ravno Kubova. Gradivo je znal tako izbrati in različno prirediti, da se zvezek težko položi iz rok. Tu so glasbene cvetice naših dežel, tu nam je odkrita lepota, miloba in preprosti izraz naših pesmij. Slovenec ljubi petje. Za vsak slučaj ima primerno pesem, o vsaki priliki se razlegajo domači glasovi. Res je, da se prava narodna pesem i z-1 g ubij a čimdalje bolj izmed ljudstva in nadomešča s tujo, največ le malo- vredno glasbo. Vender je med Slovenci še mnogo dobrih, pristno-nžrodnih pesmij. In te ohraniti, bodi nam sveta dolžnost. Delovati moramo v to, da se naše petje ne pokvari, ne izgubi in ne potuj či. Ljudstvo se rado udaje tujemu duhu, rado vzprejema napeve, ki silijo od nemške in laške strani ter tako izgublja ukus in ljubezen za domače petje. Ali s tem se tudi mori narodno čustvo in ponos, narodna zavčst. Bodimo uverjeni,