LISTEK. JOS. DOLGAN: UČni načrt kmetske delovne šole. (Dalje.) Potok: Potok in iluže; kafco se ime« nuje potok; ka,ko teče potok po strmini; smer struge in brzkia toka; kako teče potok po ravnini; struga se vije, teče počasi; proti kateri strani teče; ali teče potok vedno ali se posuši; kje izvira; kam se izliva: požrdk: usahljivi ali neusahljivi izvir; struga; kame» nje v strugi; njega debelost; razlika med peskom in glino; kakšna zemlja je ob strani; plasti; kako potok izpodjeda zemljo in ko= renine dreves; korenine; katera drevesa ra« stejo ob bregu; zemlja ob potoku je mokra; katera drevesa rastejo na mokrem; rastline ob bregu; kakšna so stebla in listi; na ka= terih mestih v potoku je čista ali pa uma2ana voda; katere živali živijo v čisti vodi, katere v umazani; zakaj ne bi mogel človek živeti v vodi; kaj diha; skozi kaj diha; nos, usta, grlo, sapnik, pljuča; ali ima tudi iriba pljuča; škrge; katere ptice rade letajo ob potoku; zakaj; ali dihajo iptiči s ,pljuči ali škrgami. Luža, moč^virje, p.oplave: Kakšna voda je v luži; ali je ta voda zdrava za živino; kje naj bi pila živina; kje so po« plave; odkod pridc voda; kam izgine; kak^ šna je zemlja po poplavi; zakaj ne izgine voda v zemljo; ali je ta zemlja taka kot v potoku; vendar ni glina ilovnata zemlja; propušča vodo; zvezna; razlika med glino in ilovico; kje je vedno močvirno; ali so 'na krajih, ikjer so poplave ali močvirja, njive ali travniki; zakaj niso tam njive; kakšna trava raste na mokrih tleh, ali jo rada je živina; drevesa in druge rastline na mokrem in na Tnočvirju. Delo v dežju: Kdo dela na dežju; mokra obleka; trganje; kje trga; kosti; kje se sklepajo; oblaka se ne sme sušiti na člo= veku; mora se preobleči; otroci naj si varu* jejo zdravje, ker se bolezen počasi pribira; meni se ne ljubi; kaj sc kadi iz mokre oble^ ke; hlapenje; v mokri obleki na vetru. P ok o p a 1 i š č e: Za katere vasi je po* kopališče; kaj je na pakopališču; na Viseh svetih na pokopališču; za kom so ljudje }o* kali; žalost; kaj je bil mrtvi jokajočemu; ljubezen med starši in otroci; okrašeni gro« bovi; mrtve s,poštovati; ne skruniti grobov; stari ljudje bodo umrli; spoštujmo jih, do« kler živijo; stara mati, stari oče, stara teta, stari stric; ne morejo delati; treba jim je pomagati; ka!ko pomagajo otroci starim Ijudem; ali so bili mati žalostni zaradi otrok; ali je bilo otrokom kaj hudo; vest, brez vesti; poboljšanje; vest bo bolela ob smrti; misel na materino smrt; mater imajo otroci radi. Cvetice v jeseni: cvetice na šol« iskiem vrtu; . imena; lkaterc cvetice so na njihovem vrtu; katere rastline cvetejo na polju. na mokrem travniku, ob potu. voda v zemljo; ali je ta zemlja taka kot v potoku: vendar ni glina; ilovnata zcmlja; ne Čevljar: Vrste čevljev; kaj kupijo oče za čevlje; kje je ddbil trgovcc usnje; iz česa je usnje; mesar; kmetovalec; čcvs Ijar; kakšno orodje rabi čevljar; s čim šiva; iz česa je dreta; koliko časa dela čevljar par čevljev; kdo mu pomaga; koliko je ra^ čunal; zakaj je delo nezdravo. Ravnanje s čevlji: S čim jih snažimo in mažemo; kako jih sušimo; kako jih varujemo; štrbunkljanje. Žulji: Pretesni čevlji; kjc tišcijo; ka* ko se naredi žulj; zgornja in s,podnja ikoža; •odprt žulj; nesnaga; zastrupljenje; ognoje^ nje; snaga; lizol; kako se rabi lizol; jodo« form; vata; copati doma in v šoli; sestre jih lahko napravijo iz blaga. Zavist: En otrok ima novo obleko ali čevlje, drugi pa ne; kaj prinesejo oče iz semnja; ne prinesejo vsem; zavist; prepir. Oranje: Kje so orali; kje bodo orali spomladi; s čim orjejo; katerc dele ima plug; ali je bolje orati v jeseni ali spomlas di; praha; kako globoko gre deska v zem-ljo; ikaj bi napravil sam lemež; Ikaj napravi deska; plitva in globoka zemlja; ali je bolje orati globoko ali plitvo. Gozd: Kako si napravljajo drva; ka= tero drevje pripeljejo domov; kdo žaga in seka; kateno orodje rabijo; kaj je po buko^ vem deblu; lub, les, stržen; štrelji; kako drva zložijo in sušijo; ikako pomaga otrok; rkje napravijo drva za prodaj; merjenje; ali je napravljanje drv težko ali lahko delo; katera drevesa še rastejo v gozdu; katera drevesa so vedno zclena; ig^lasti listi; zakaj ostanejo zeleni; ali zrase iz odsekanega debla drugo drevo; kakšni grmi so v gozdu, ob gozdu; kako zlagajo drva; kako dolga so polena; ali tudi otroci selkajo in žagajo; težko delo škoduje otroku; nesreče pri se« kanju, koža, meso, kri, žilice, kost; kako si lozdravimo malc rane; lizolova voda in ob« veza; pri udarcih rabimo svinčeno vodo; zdravnik. Hlodi: Iz katerih dreves jih delajo; s čim jih tešejo; trske; kalko vozijo hlade; s kakšno živino jih vozijo; fearn jih vozijo; kako dolgi so hlodi; koJiko so dobili zanje; koliko so dobili za vožnjo; ikoliko zaslužijo tesači; kako se loči les od lesa; barva, trdota. grapavost. Listje: List, žilice, peceij; ba.rva; zn-. kaj rabijo listje, kako ga grabijo; listje v gozdu gnije; črnica; štori trohnijo; vejc in dračje; vrhovi in doline v gozdu; skale, li= šaj, mah; mah se naipije vode; na skalah se dela črnica; iz črnice zrastejo rastline; glo bokost gozdne zemlje; kaj bi rastlo, če ne bi bilo gozda; kateri pridelek bi bil boljši; listnati in igličasti gozdovi; za.kaj je v str^ minah plitva .zemlja, v dolinah in ravninah pa globoka; čr.nica, pesek, glina, ilovica; kako so zvezne, kadar so mokre ali suhe; kako propuščajo vodo; ali je črnice v goz>du vedno manj ali več; vsako leto je novo list* jc; kaj bo čez več lct; kakšno korist nam daje gozd. Solnce pozimi: Vsaik dan se po« zneje prikaže solnce; vsak da« je prej noč; kje zahaja solnce 21. decembra; kako dolga je ta dan senca palice opoldne^ Božič; de* cember; Staro leto; Novo leto; januar. (Dalje prihodnjič.)