Politični ogled. Država SHS. Koncem pretečenega tedna je dobil pooblastilo ali mandat za sestavo širše zvezne vlade Ljutoa DavidovičPoštena javnost se je oddahnila v nadi, da bo sedaj konec nevzdržnih razmer in da bodo tudi na dvoru vstrajati na tem, da se po tej edino pravilni poti reši kriza vlade in parlamenta. Naenkrat pa zopet preokret — namesto razpleta Jcrize zopet"— zaplet. V nedeljo je bil Davidovič sprejet od kralja, da mu sporočiy da se mu je posrečila pridobiti za zvezno vlado celo vrsto parlamentarnih skupin in bi njegova vlada že prvi dan razpolagala z večino, katera bi po verifikaciji hrvatskih poslanskih marvdatov. narasla za 50. Takoj v začetkui b\ se pridružilo nekaj radikalcv, a pozneje bi bilo prrčakovati še večjega števila radikalsikih glasov. Kralj je odgovoril, da se inu zahvaljuje za trud, da pa vsled Radičevega proglasa in vsledt prerr.alega števila Srbov ne more pristati na to, da bi vlado podpirali Radičevci, čeprav priznava, da je Davidovič imel mandat neomejen. — Davidovič je nato vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Potem se je nekaj časa računalo z nepristransko, izvenparlamentamo vlado, končno }e bilo pa zopet Pašiču poverjeno, da sestavi poslovno vlado, ki pa mora potrditi hrvatske poslanske mandate. Pašič je to sprejel in radikali ter Pribičevičevci bodo sedaj vladali ibrez parlamenta; hrvatske mandate bodo nazadnje potrdili, potem pa skupščino odgodili do 20. oktobra, ker nimajo večino ter med tem časom poskrbeli, da dobijo volilno vlado. S tem so odklonjene slovenske in hrvatske poštene ponudbe za sporazum, a Slovenci in Hrvati foodo tudi to bojno napoved srečno prestali. Opo zicijonalne stranke so sklenile ohraniti hladnokrvnost, dokler se nov položaj p-opolnama ne razčisti, potem bodo jasno in odločno govoriie. Vidi se, da zmaguje korup cija in nasilje in da se bo vladalo po Pašičevem receptu s krvjo in nasiljem in ne s sporazumom rn po zakonu. Kriza še ni kcnčana. Voditelji opoizicije so na svoji seji razpravljali tudi o tem, da je treba, kakor hitro bo položaj popcinoma čist, odločno in foi-ezchziruo nastopiti in narcdu -opisati dogodke v zadnji krizi, ki dosedaj še niso znani. ¦.¦... • Med Italijo in Češko je sklenjena slična pogodba kot med našo in italijansko državo. Vo|aški'h določil baje ta pogodba nima ter ftna v glavnem ivamen- 1. Spoštovanje pogcdb in s tem zajamčenje miru v sredTuj Evropi; 2. gospodarsko in politično sodelovanje Italije in Čehoslovaške. Konferenca v Milanu. V Milanu se je sestal italijanski vladni predsednfk Mussolini z dvema belgijskirna ministrcma ter razpravIjal zlasti o reparacijskem (odškodninskem) vprašanju. Konferenca ugotavlja, da je treba to vprašanje rešiti v smislu poročila strokovnjakov, ki je naijbolj pripravna podlaga za sporazum, ako sklene nemška vlada potrebne odredibe ter jih pošteno izvrši. Konferenca je nadalje tudi sklenila, naj ostane vprašanje r.iedzavezniških dolgov zvezano z rešitvijo reparacijskega vprašanja. Ker je po padou Poincareja več izgledov za uspeh konference predstavnikov antante, se je v MHanu tudi glede tega posvetovalo in pripravljalo. Važna francoska izjava. Voditelj današnje francoske parlamentarne večine Herriot je izjavil, da je za Francijo trenutno najvažnejša stvar zunanja politika. Francija ne more misliti na olajšanje finančnih in vojaških bremen prej, dokler ne bo njeno razmerje da vseh držav popolnoma urejeno. Glede Nemčije ]e rekel, da mora Francija podpirati v Nemčiji demokratične elemente, ki so naiboljše jamstvo za ohranitev miru.