Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 15.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	9. aprila 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Samo koža je ovčja.
Bivši liberalni ministri strašijo po Prekmurji. Zaljübila sta se v kruglice Slovenske Krajine, šterih pa sta komaj teliko dobila, da se dva dečka ščista nalehci ž njimi zmenjata: dr. Kukovec i dr. Krizman. Prvi, ki je tak rešo invalidsko pitanje, ka naši invalidi niti preglejeni neso še, — od penzije bi odveč bilo gučati, nam bogato deli obljübe prazne, — te drügi pa našo prekmursko zemljo deli pri Lendavi Medjimurcom, tistim Medjimurcom, šteri majo 36 jezero plügov grofovske zemlje, da si jo lehko razdelijo. Tisto zemljo deli, na šteroj bi se naše sirote mogle naseliti. Medjimurske glase bi si rad spravo z našov zemljov. Gda je bila seja finančnoga odbora, so samostojni (Pucljnova vojska) i liberalci (Krizmanova i Kukovcova drüžba) glasali proti predlogi našega i drügih g. poslancov iz opozicije, da bi se najmre prevelike ministerske plače znižale i bi te peneze dobile sirote. Glasali so, naj ministri, obdržijo velike plače — sirote pa če prejde, ka je to briga. Ka je tem ljüdem za naše sirote? Samo gučati znajo od njih, ne njim pa pomagati. „Slovenec“ list je té dni prineso vest, da je dr. Žerjav naslednik dr. Kukovca v ministerskom stolci telegrafirao v Ljubljano, ka tistih 8 milijon koron, štero je njegovo ministerstvo dobilo za pomoč sirotam v Sloveniji, se sme samo med liberalne i socialnodemokratične sirote razdeliti. To je, ka tiste sirote, štere hodijo v cerkev, verjejo v Boga, so poštene i trezne, ne smejo dobiti podpore. Pa čidi penez je teh 8 milijon koron? To je naša dača, dača našega ljüdstva, štero hodi v
cerkev i verje v Boga. Naš penez nešče dati liberalni minister dr. Žerjav, ki je od dr. Kukovca zato herbao ministerski stolec, naj si zaslüži na njemi tisto penzijo, štero si je -e dr. Kukovec i iz štere bi vsako leto dvesto naših sirot pošteno moglo živeti.
1 to penzijo tüdi mi plačamo v dači. Vidite, to je tista skrb i ljübezen do vas, od štere vam teliko predgajo liberalci i samostojni, gda med vas pridejo, gladke reči majo za' vas, da zavežejo pravici oči i ví ne vzemete bota pa je ne stirale.
Liberalno-samostojna vláda je bolnišnice v Sloveniji liki njim To teliko pomeni ka je findnčni minister bo nálog! vlade ne privolo v to, da da našim špitalom pomoč ka se Slovenske sirote lehko vračao. Te minister je liberalec, lía je liberalcom za betežnike r vrti o se jo te minister, dá odloži ministerstvo, če njemi plačo znižajo (pol milijona kron ma na leto) a za betežne našo sirote, ne je meo krajcara. Naš g. poslanec i g. Pušenjak sta v imeni naše stranke proti toj podivjanosti glasala i naš poslanec so se ešče posebno obrnoli na ministra zdravja i ga oprosili, naj se sobočka bolnišnico ne zapre. Za Slovenske bolnišnice sta bila prí finančnom ministri tüdi poslanca dr. Hohnjec i Brandner. A samostojni i liberalni nieden nej. Tisti znajo samo jemati pravice nam i vlečti velike plače od nas. Če- bodo strašni pá kda po Slovenskoj Krajini liberalci i samostojni, so bili ministri ali nej, sprimite je z tem znanjom, ka samo kolo majo ovčjo, srce, düša, djanje to vse je vučeče.
Starišam vojakov.
V »Novinah" sem že objavo, da sem vse prošnje, stere so mi stariši izročili, prekdao dotično] oblasti i ar me še Vnogi hodijo spitavat ali me z pismom goriščejo, vsem ki majo svoje pri vojakaj iz Slovenske Krajine, naznanim ešče ednok, sledeče:
Vse prošnje za oprostitev vaših vojakov sem prekdao ali naravnost na ministerstvo ali komandi, kak je pač trbelo. Pa naj se te prošnje kem prle rešijo, sam pisao prle kak sem šo z Belgrada 14. marca komandant v Maribor i Varaždin. Pisao sem pa za vse vojake, tiste tüdi ki so se ne na mene obrnoli. Obrno sam se tüdi na obe divizij!,. Savske i Dravske v Zagreb i Ljubljano, naj prošnje hitro rešijo i naj püstijo na delo v pravom časi domo naše dečke. Gospoda ministra sam sam proso, naj je püsti na delo domo, ki je ne samo to nego ešče več obljübo, najmre da je na dugši čas püsti domo, gda je ne pri pravao vreme za mujštre. Vse tožbe, štere so mi vojaki naznanili, sam prekdao ministri i dam prek tüdi v bodoče pa vu večih slučaja!! je pomagala . prošnja. Vsikdar naj mi samo vse naznanijo.
Komanda iz Varaždina mi je pod brojom 7314—16/111. 22. naznanila, da je vse prošnje že na prej poslala i da 1.1897. rojenim rekrutom ne trbe slüžiti. Če bi šteri zato še slüžo, taki to naznanite komandi. Naša stranka je te dni v Belgradi prosila ministra, naj te prošnje hitro reši, jaz pa sem pisao v Belgrad ministri v té nainen. Vse je včinjeno i več je ne mogoče včiniti. Mi poslanci mamo samo to moč, da prosimo i silimo rešitev, oblast má minister, ki zapovedi dava. Nikomi se nej trbe zato brigati, stara!!, hoditi k meni ali pisati, za vse sem vse
včino, Počakajte rešenje. Zakaj bi si zaman delali potne ali poštinske stroške? Ne sam se z nikoga spozabo. Z betežne postele sam rešavati vaše prošnje.
Ki na par tjednov ščejo domo dobiti na delo svoje vojake, naj etak napravijo. Župan i poglavarje naj spunijo i podpišejo eto prošnjo i jo odpošljejo komandi v Varaždin ali Maribor, kama že spada vojak: Podpisan župan ino poglavarje občine..........svedočimo, da.............
vojaka, ki slüži..........pri polki .... stariši
nujno potrebüjejo doma na ...... tjedne na delo .... (Kositev . . . , žetev pač za kakše delo je najbole potreben) ar delavnih moči pri
hiži nega. Zemlje je.............. oralov, (Zidati
trebe..........) delamožen je samo .......
delanemožnih je pa .... To spunite (glavarstvo Vam bo tüdi drage vole podpisalo, če bi vojaška oblast zahtevala) i Podpišite za vse potrebne vaše občine pečat gor dente i komandi odpoiljite. Napišite gor v vojaški zadevi koleka prosto i ne dente gor štemplna. Uradno pošljite po občinskom uradi to prošnjo naprej.
Da bi vojaki ednok na leto smeli brezplačno potüvati na dopfist domó, sem tüdi proso ministra zdaj. Ki prošnjo (Štemplnov n.e trbe gor na prošnjo i priloge) za oprostitev vojaka neso vložili, za tiste se z rečjov nikaj ne da napraviti. Vsaki more na komando prošnjo vložiti, k šteroj priloži farni!!janski list, Potrdilo davčnoga urada, kelko dače plače i od občine čl je sin že slüžo. pri vojakih ali bio. zavzet i Či je doma potreben. Prosim Vas, Vzemite si to vsi na znanje i po tom se ravnajte, ar drügoga odgovora nikomi ne morem dali.
KLEKL JOŽEF vp. pleb. nar. poslance.
„Tako ne gre!“
Odgovor g. notári Kodri.
Moj článek, šteri je bio priobčeni v „Novinaj“ štev. 13. pod naslovom „Problem od Prekmurja,“ je velki práh gor vdaro. Té članek je bio — postransko povedano — v trej tálaj priobčeni; prviva dvá tála sta bilá v „Prekm. Glasniki,“ trétji pa, kak zádnji, v „Novinaj,“ ár ga je g. notár Koder nej dovolo priobčiti v svojem listi. Ka zakaj ga je nej püsto v svoj „Glásnik,“ to vsakši naleci prerazimi, što pozna toga gospoda i njegvo politiko. Té gospod je tisti, šteri z cejlov svojov močjov i talentumom ščé „pomágati“ prekmurskomi lüdstvi, liki v kakšo formo on to misli, se lejko zná, či pázi njegvo činejnje i čté njegve článke, štere piše v „Prekmurski Glasnik,“ cilo toga zádnjega v štev. 13., šteroga je spisao na kontro proti mojemi článki „Problem od Prekmurja“. 
V tom mojem článki, v vsej trej tálaj, sam nej pisao same prázne reči, same káže— záto sam zavüpani se hváliti, ár mi je mnogo lüdi čestitalo, brezi razlike domačinov i uradnikov —, liki jez sam málo globle namočo pero, kak vsi drügi dozdáj. Jez sam na krátci vse napisao, ka nás najbole toži i beli; gde se godijo krivice i gde so Vzroki Splošno j nezadovolnost!- ino ka sé Smej včiniti i ka nej. Seveda te tonuš seje nej vido ništernim dotični!! gospodov, cilo pa dvema sobočklma gospodoma nej, šterima dosta mámo zahvaliti zdajšnje razmere i nesporazum-livost med domačini i eni priiévši Urádniki. Pa ka sam v tom v trej tálaj priobdenom článki — či ránč samo na krátci — tisto napisao, ka je resan potrebao bilo pisati i na štero je naše lüdstvo Že dugo čakalo, to mi ne potrdijo samo domačini, liki tüdi eden uglédni tucat esi prišévši urádnikov, med njimi preztižni i priloženi čestniki pred Prekmurci. —
Ka g. notár Koder »bole pozna" prekmurske razmere i lüdstvo, kak na priliko jez kak prekmurskoga kmeta sin i on bele zná i v náčišo formo pomočti našemi lüdstvi, záto je pisao meni adresirani članek v zádnjo številko »Prekm. Glasnika" pod naslovom ..Tako ne gre!“, v Šterom vküper spiše vsefelé zelenji, kak je to znána naváda pri njem; právi, ka je to ..Zdrava politika", ka pa jez pišem, je .nepoštenost1' i „de-magogija" ! Ka zdaj šteri "má istino med nama, na to bi znali vrejden odgovor dati vsi Prekmurci.
G. notár Koder I Da je Vaša Zelja, ka naj odgovor dam na Vaš ..Tako ne gre !*', jez to z dobrevole včinim. Či' ránč ka se mi trnok mrzi poleroizirati, liki zdaj mi je dužnost to včiniti. Jez Vam samo na krátci dam odgovor i nikaj nej novoga pred Vami.
Pišete, ka je velka Škoda, ka je g. Kühár Iz Márkišavec nej bio Izvoljen za poslánca, ár či bi on bio naš poslanec, bi v Prekmurji načiše razmere bilé zdaj, kak pa so. Nemrem razmiti, ka je Vam zdaj g. Kühár tak dober i. sposoben človek grátao za nar. poslánca — v Jugosláviji. Komaj pred pár meseci, ob priliki Žalostne ga spomina oktoberske demonstracije, gda je on tüdi usumljetii bio kak ogrski agitátor i hujskáč, pa so ga tüdi internirali z ovimi mnogim! „agi-tótorji", ste lánč Vi pravli meni, ka je on nájveč kriv; proti njemi nájveč podatkov jeste v vrokaj oblástev, on de nájboie kaštigani. To ste tak ránč Vi pravli meni od reči do reči. Pa tüdi ste pisali tistoga časa v ..Prekm. Glasniki", ka kaj njemi falij, ka demonštrira proti Jugoslaviji. Jez sam Vam na to nikaj nej pravo, vörvao sam Vam; pa tüdi je bio g. Kühar kaštigani, zaprejti — 25 dni —oštarijo so njemi pa na 5 mesecov zaprli; nevém, kelko je bio v tom krivec, Či je pa to istina — more biti, da ste Vi pravli —, te bi njegvo mesto bilo v temlici i nej v parlamenti, Vam je pa zdaj Žao, ka je nej naš poslánec.
2
NOVINE
9. aprila 1922.
Ka smo mi domačini, cilo Sobočanci krivi, ka smo Domáčo vérstveno stranko nej podpirali, liki votume smo na drüge, tühinske kandidate dáli, v tom je nikaj malo istine, ali to se záto zgodilo, ár ste se Vi zdrüžili s tov strankov; gda ste vidli, ka s svojov Demokrátskov strankov v Prekmurji nikaj nedoségnete, ste se zdrüžili s tov domačov i tak ste ešče to pokvárili z, Vašov liberálnov propagandov. Ka sam jez na socialno stranko dao votum, je nej istina, ár sam nanč nej meo votuma; pomlite samo malo nazáj, ránč z Vami sam eden večer pred volitvami gor bio na sodniji i ste glédali v imeniki moje imé, ali gda niste me najšli, ste pravli, ka nimam votuma. — Pišete, ka sam ešče preveč mládi — mogoče, samo 26 let sam star — i zvün Sobote nepoznáni i níšče mi nede vörvao, ka jez pišem, i gde sam bio dozdáj ?, pa s toga se vidi, što negligira domačine. Či sam jez ešče zdaj Premladi, te me nej trbej. pitati, gde sam bio dozdáj, ár jez ešče'čas mam se v politiko olejšati; pa ka mi lüdjé nedo vörvali ka pišem, to Vi nevejte, jez sam pa gvüšen, ka do meni prvle vörvali, kak pa Vam.
To Vi ne Vzemite za gotov pejnez, či sta gg. Smodiš i Perkič lejpe govore mela, ka zdaj z Vami mislita, pa ka sta drügi tip, kak jez. Ka jez poznam lüdstvo samo ,,iz Sobočkih vilic i kávárne", to samo Vi mislite. — Prej ka je moj članek tak božen, ka si božnejšega nanč nemrete zmisliti, to tüdi samo Vi Právite, záto ka je nej po Vašem „gustuši“ spisani; pa či je, naj bode, mené je záto nej sram; Vi pa bodite zagvüšen! i veséli, ka so tisti Članki, tisti »ričet11, štere pišete v „Glásnik1', finejše i modernejše spisani. Vi konštatirate, ka naši čestniki »prav nič ne politizirajo zvün dvá", to Vi dobro znáte, samo d v á, pa teva za g, KIeklnovo stránko, tisti pa, šteri so v odbori Demokratske stránke, ne politizirajo. Ka vsi čestniki ne politizirajo, to jez tüdi pripoznamo tisto je neljuba pomota, ka sam pisao mojega Zádnjega članka v začétki, ka „v s a k š í“ čestnik politizira, to zdaj poprávim.
Što so tisti, šteri ..samo za svoje žepe, svoje intereše i parvenijo" glédajo, mi nej trbej odgovora dati, £r sam jez nej pisao, ka tákše tüdi mámo, liki ka tákše nam nej trbej; meli smo tákše na priliko za časa ogr. bolševiškoga režima. Šteri so pa „pijajce i prijázni kak birke. skrivno nás pa denuntirajo", naj na sébe vzemejo tisti, šteri so krivi, iména sam nej dužen na jávnost Prinesti. Šteri so pa tisti čestniki, štere:, j:. ostali .držávi" nemrejo ponücati i je esi pošilajo", sam tüdi nej dužen z njuvimi iména-, mi na jávnost priti, liki kak se vidi, vej to Vi bole znáte, kak jez, ár ste Vi sami pravli navzoči pred večimi, što so n. pr. tisti: gg. Karara *), Stare, Kühn so nej v Prekmurje valon; pravli ste, ka je Kutin nači dober urádnik, samo da je Pijánec. Vi zahtevale od méne iména, jez Vam zdaj tiste imenüjem, Štere ste Vi sami povedali meni. Záto mi naj nezamerijo tej gospodje, to je želja g. Kodra. Svedoki 'na razpolago. — „Renegáte“ bi tüdi radi poznan, ednoga Vam po iméni povem, to je g. Abel Salay fotográf, člán odbora 1DŠ (Vidi ,Prekm. Gl/' 1921. št. 8.), komunist z prve vrste, šteri je z Ogrskoga pribežo se v ’ Jugoslavijo, gda je tam konec
*) G. Karara je že láni oktobra ádisao v Maribor.
grátao grasiranja bolševikov. Eti se pa vödao kak nájvekši Slovenec, nacionalist — či ránč nej znao niti edne Pdjői' slovenski pa nej drügi slávski — ništerni gospodje so njemi pa vse vörvali, ka jé vküper zlagao, tüdi Vi ste njemi vse vörvali, samo te ste previdli, gda je tüdi od etec, v vsej oštanjaj- zaduženi, odskočo julija 1921. v N. Austrijo. $alay je bio tüdi nájagil-nejši člán „Sokolá“..
Zdaj sam Vam 1 na vse dao odgovor, g. notar; Škoda, ka nimam prilike Ža več Vam na odgovor dati, pa mam ,.materijál-‘ za Vás. — Zdaj pa U kričite po Prekmurji: »Tako ne gre. kak ste začnoli!..pa bomo že vidli, kelko dosegnete.
Ešče nikaj malo! Či Vi mené tak za slaboga, noroga, za demagoga štimate, ki samo kvár i nesrečo prinesem na prekmursko lüdstvo, zakaj ste mi pa te pravli v preminoči dnévaj, naj stopim v konzorcijo „Prekm. Glásnika“? To ste te pravli, gda ste že prečteli moj zádnji článek, šteroga ste nej dovolili priobčiti v svojem listi i sam Vam povedo, ka pride v „Novinaj“; te ste že znali, kakšega mišlenja sam, što sani; tüdi ste mi pravli, kava müva ešče dobriva prijátel i va vküp delala. Zdaj me pa dönok napádala. Kelkokrat ste me pa prosili, naj bodem odgovorni urednik »Prekm. Glasnika" (t. j. strohman), od toga pa nej Vredno gučati.
Zdaj pa zahvalim Vam na reklám!, štero ste mi napravili z Vašim článkom, samo ka — Žalibog — meni je na:to nej potrebno. Kre moje .stráni skončao! poletimo.	A. Kardoš
Uradna naznanila.
Okrožnica.
Na podlagi rešenja ministrstva za agrarno reformo št. 7799. ddo. Beograd, 8. marca 1922. pozivajo se vsi občinski uradi v Prekmurji, da na v občini običajni način javijo svojim občanom sledeče:
Vsi tisti prekmurski zemljedelci, ki se želejo naseliti na Esterhazy-jovom veleposestvi v Dolnjoj Lendavi ino okolici, kak tüdi eventuelno na drügih veleposestvih, v koliko bi zemlje ostalo na razpolago, so dužni prijaviti se podpisanomi okrožnomi agrarnomi uradi v Murskoj Soboti v roki 2 meseca i to do 30. maja t. l.
Vsi, ki bi se poznej prijavili, bodo brez izkljüčenja odbiti. Šef urada:
 Gregorovič s. k.
Razpis nadučiteljskih in učiteljski služb.
Na osnovnih šolah prekmurskoga okraja se Vsled odloka višjega šolskoga sveta z dne 21. 3. 1922, Štev. 3652. razpisujejó nastopne nadučiteljske in učiteljske službe s Slovenskim učnim jezikom v stalno namestitev:
mesta
Beltinci Cankova Črensovci D. Bistrica Tišina M. Sobota D. Lendava
naduči-
teljska
1
1
1
1
1
1
1
učitelj-
ska
3
2
1
1
2
4
4
prestopnih
razredov
4
3
2
2
3
5
5
vzpo-
rednic
1
1
4
4
za
moške
2
2
1
1
2
3
3
za
ženske
2
1
t
1
1
2
2
Prosto stanovanje v šoli ima samo oni naduči-telj, ki opravlja tudi kantorsko službo. V Murski Soboti i D. Lendavi ne naturalnoga stanovanja.
Pravilno opremljene prošnje—za nadučiteljska mesta se zahteva učna usposobljenost za katol. ve-ronauk — je vlagati do 16. aprila 1922. po predpisani Slüžbeni poti in Sicer glede rk. verskih šol pod zaporédno Štev. 1 do 5 na zadevni krajoj šolski svet, glede državnih šol pod 6 do 7 na okrajno glavarstvo, šolski oddelek v Murski Soboti.
Vodja urada:	Lipovšek s. r.
— Mi té razglas objavimo kak vsikdar, z naglaiüvanjom, ka vse ka se proti priznanim i od parlamenta v Belgradi še. dozdáj ne razvel-javljenim pravicam naših verskih šol dela v Ljubljani i Soboti, je proti zakonito. Naši vučitelje so stalno nameščeni i naznanjeni civilnoj oblasti. Stem je že vse včinjeno. Zavolo sile krivične, pa naj se javijo še ednok ali šolski stolci svoje stare pravice gordajo. — Vredništvo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
D. Lendava. Golob Bogdanček, nadvse ljübljeni sin in jedinček g. nadučitelja v Dolnji Lendavi, je 20/111. po štiri dnevni bolezni na veke preminil v Gospodi püstivši nepotolažene starše in rodbino Golob-Weinberger v skrajni žalosti.
M. Sobota. Članek v zadnjoj številki „Novin“ od devic sokolicah se nanaša le na ljubosumno devico „Nežo“ i ne na vse drüge ostale gg. vučiteljice.
Dolnjelendavska špionaža. 1. aprila se je vršila pri mariborskom okrožnom sodišči razprava proti 10 obtoženim, da so špionirali za Madjarsko. Sodnija je niednoga Prekmurca ne obsodila, jedino je obsojen vojak narednik Ivan Koller na 9 mesečni zapor, Šteroga so pa tüdi püstili na prosto, ar je té zapor že prestao. — Za té , nedužne žrtve so naš g. poslanec dvakrat ostro nastopili pri samom vojnom ministri tüdi v Maribori prosili za njé, da so je do soda na prosto püstili. Zdaj se je pravica páli pokazala.
Odranci. Na sokolsko-.drüštvo'-se-je pri nas pobiralo. Mamo sirot brez računa, ka nemajo živeža i obleke, za te bi mogli' tisti gospodje pobirati, ne pa za protiversko drüštvo, štero blati vero. (Tak jel To drüštvo je sovražno veri i ki na nje darüje, darüje na eli, Šteroga Kristuš prepove. Za to te davali peneze ka do za te ešče bole pisali proti Bogil Mejte pamet ednok i nam dajte na glas, Što i po koga nalogi je pri Vas pobira® na Sokola. Vr.)
Ki ščejo kotrige drüžbe sv. Mohora postati i v svojoj fari se ne morejo vküp spisati, naj pošljejo naročnino 6 Din. 50 par., dd vüzma na uredništvo Novin v Črensovce.- To bo peneze dale poslalo. Natenkoma pa naj vsaki svoj naslov napiše i naj naznani jeli je zdaj prvič Pristopo k drüžbi ali je bio že gda njena kotriga.
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
13. Juliuša zjütraj smo se že v Rdečem morji zbüdili. Mogoče ravnoč na onom čüdnom mesti, kde je nekdaj Bog na čüdovit način rešo Izraelce iz icrutih faraenovih rok.... Navadno smo mi misijonarji naše jutranje, Premišljevanje opravili po svetoj meši v kabi«!, to jütro smo se zbrali na krovi ladje in je vsak posebi premišlavo nekaj točk iz svétoga Pisma . . . Rdeče morje, čüdovit špomin Kristjanskim narodom in dnes se mi po tebi vozimo i Nehoteč je človek premišlavo, ali je namen našega pre-hoda tisti, šteroga je meo Mojzeš, ki je to morje z milijonski!:! narodom na čüdein način prekoračo ? !... Njegov namen je bio voditi božje ljüdstvo iz dežele neverstva v oblübljeno domovino; namen našega potüvanja je bio reševali düše iz neverstva in je pripeljati v obljüb-ljeno nebeško domovino... in to nas je tolažilo, da namen našega potüvanja ne bio zemelskoga dobička željen, nego zvišeni in sveti. Skoro celi den je poteko v čtenji svetih knjig in v premišl-jevanji verskih resnic, med tem smo pa opirali na obeh obali naš pogled in v Svetim očütjem gledali zgodo püstinjo, po šteri je hodilo božje ljüdstvo. Sunce nas je prepekalo celi den zato sem si nehoteč včasi mislo, da če je tű v sredini morja, na vodi, tak vroče, kelko bolje more biti tem na. žerjavom peski v püščavi! ne sem zamero onim Izraelcom, ki so si iz toga kraja nazaj v Egipt želeli i se njim skominilo po egiptovskom lüki.., Zvečer ob 7 smo zadnjič pozdravili Sinajsko
goro. Ta nam je data tVorino vernoga preminjávanja. S Svetim sočűtjom in z globokipi spoštüvanjom smo jo pozdrávlali, ar od tam'je Bog člo-veškomi narodi razčeso svojih deset svetih zapovedi. Prosili smo Boga, naj nam da milosti, da jih tüdi mi zvelikim uspehom razodene-mő onim nevernim narodom med štere idemo glasit njegov navuk . k . med takšim Svetim sočütjem smo opirali naš pogled na sveti Sinaj in prosili Boga pomori na našo pot.
Večerni mrak in megla sta nam zakrila rdeče pesečne obali in podali smo se k noč-nomi počitki. Zapüstili smo Sinajski polotok; kaj nam je stari kapitan v Sueškom prekopi preroküvo, to se je začelo udejstvovati. 14. ju-iiuša smo se vozili skre afrikanske obali oddaljeni komaj kaki 15 mi)ij. Sunce nas je prepekalo in Vročina nas je' kühala, da smo komaj dihali. En Popotnik, nemec, mi je pravo: ,,Hoch-würden, hier geht mah durch Fegfeuer in die Hőile und nicht in dek Himmel". In zaistino, Če smo dalje šli, bolje je bilo vroče ; tri dni smo bili pod solnčnim zenitom. Med velikim kon-sumutn umetnoga leda, šterim je naša ladja razpolaga^, smo se bližali angleškomi pristanišči: Port Sudan.
14. Juliuša ob »tiraj popoldné smo prišli v Port Sudan. Dnes smo imeli na morji sunce v ženiti in dva dni nam je tu nad glavov gorele. Stavili smo se 48 vür, da so sudanski Črnci (zamorci) izložili mnogo lesa. — Port Sudan, Port Sudan! ti domovina najbolj čarnih ljüdi na tom sveti, ti podnožnik (šamrla) sunčnih tankov, ti prepekališče ne vojnih zamorcev ! kak naj tebe opišem ?!.., Delo božjih rok si tüdi ti, ne bom te sodo, ntgo prepüstirn te zgodo-vinopiscem in zemljeplscem, povem le par besed
o mojem dvodnevnom bivanji pri tebi... Ta dva dni se nam je zdelo, da smo v go rečem kotli: od nikoder ne prišo zrak. Pristanišče samo je ena kotlina; za njim široka pesečna püščava. Misijonar Wieczorck je s svojim top-iomerom na ládji mero vročino, bilo (58° C) petdeset osem Stopim celsfusa; zvünaj pod prostim suncom ne bilo mogoče meriti Vročine z našim termometrom, ar je samo 60° stopinj imeo, to pa je premalo bilo. Med izlaganjom lesi so zamorci obdan našo ladjo in so delali v toj neznosnoj vročini kak nema Žival; govorili so mornarji, da vsaki dva šilinga zato dobi; keliko so v istini dobili, sem ne mogeo pozve-deli Mi smo se komaj nagledali teh ljüdi in popotniki so je fotografirali na vse načine. Bili so čarni kak zbiksatii íreveo, zobé so pa kazali bele kak Sneg. Drüge obleke neso imeli, kak vsak en falat strganoga vreča okrog pojasa privezali ; to so njim dali angleži iz svojih velkih magazinov. Na večer pri' suncom Zahodi, so se vsi obrnoli proti Mekki in molili, kak Moha-medanci; nikaj so se zato ne zmeni)!, če so se europejci ž njih smejali. Opravili so svojo molitev in nato so naprej delali. Mornarji so njim dali makerone za večerjo. Pojedli so jih jako naglo in brezi žlice; vsak je grabo z rokov, kak je mogeo in v sebe klačo.
15. juliuša zjütraj, dokeč sunce ne tak močno prepekalo, smo šli v mesto. Na mosti pred mestom so nas počakali Zamorci (arabci) z kamelami in so nas silili naj si sedemo nanjo in jahamo v mesto. Za vsako osebo so prosili en šiiing.
(Dale.)
9. aprila 1922.
„NOVINE“
3
Što je dao županom nálogo, da slüžbeno, to je po občinskom slugi razglasijo dr. Kukovca, liberalnoga poslanca shod v Črensovcih i Beltincih? Prosimo okrajnoga glavara, naj nam pojasni to stvar ? Nadale pitamo, jeli istina, da so županje okolico D. Lendava slüžbeno bili pozvani na lendavski shod ? Pojasnila prosimo. Oblast ne sme podpirati niedne stranke. Čakamo odgovor, kak je pravica, naj zve javnost- *.
Amerikanski dari. Na zvone v črensovsko cerkev so darüvali. .Štefan Horvat Lešnjekov z Črensovec, 10, Markoja Ivan, z Bistrice 5, Hajdinjak Matjaš z Črensovec 2Ó dolarov ali 2034 D. 25 par. — Na Novine naročnino in podporo M. Lista so dali: Foíivec Štefan i Hren Janoš vsaki 1, Cigan Ivan pol, Grüškovnjak Matjaš, Kozlar Štefan i žena, Zver Matjaš, Mike Zadravec, Klajderman Matjaš, Markoja Jožef, Žapčlč Janoš, Vinčec Matjaš, Rous Štefan vsaki 2 dolara, ali sküpno 1218 Dinarov, Darovniki vsi so v Chicagi. — Z Clevelanda nam je poslao Düh Jožef doma z Trnja za edne Novine in M. List jezero koron. — Srčna hvala vrli naši Anierikanci.
Za Novine ednoj siroti je darüvala N. N. z Bakovec 5 Din.
Prle kak z Prekmurja odidem, z oči si vročo suzico zbrišem, Srčni ti z Bogom, rod slovenski pravim, z tebe pri vojakih, se nikdar ne spozabim; Farica naša ljübljena, oča no mati, hodla vesela, rodbína, znanci, brati sestre drage, vidli se bomo za čase prekratke- Štefan Jančarič z. Noršinec Stanko Mihal, Sobočan Matjaš, ŽoldoŠ Marko, Horvat Ivan, Kolenko Martin, Kolenko. Franc, Jožef Vinčec, Sarjaš Štefan, Hozjan Martin, Hozjan Viktor, Andraš Kolarič, Jožef Horvat, Martin Krampač Iz Trnja.
Mlin za jaboka (staroga) ki ma k odaji, naj to naznani Žilavec Franci v Gerlince 133, p. Cankova, Prekm. 

Občini Ivanci i njenomi gorečemi župani se srčno zahvali opravništvo Novin za 15 Din. 50 par podpore na naš list.
Občinam M. Sobota, Beltinci, Črensovci i Turnišče, štere so prosile železnico Lendava—Sobota da ministrstvo železnic po pok-
rajinskom namestniki (broj 66, 11.2. 1922) to na znanje: 1) ne mogoče je prošnjo poslühnoti, ar če bi nastala bojna, bi bila ta železnica nevarna za vojsko. (Madjarska vlado jo tüdi z toga zroka ne dovolila. Vr.) Železnica Sobota-Ljutumer je dovoljena i ma svoj, kredit v 7% poso-
jili notrašnjem. Postajo bi dobo Veržej v en kilometerskoj dalečini, Beltinci pa 3 km. daleč, ar je Müra samo tu regulirana i indri se ne more most prek delati, kak gde je zmerjeno.
Evangeličancom na znanje damo ka je drüžba, sv. Mohora samo za katoličance nes-tavljcna i nikak ne misli na Evangeličance, Poziv je poslala v Novinah samo katoličancom, Vašo vero püsti pri miri. Nišče si naj zato ne razlaga njeni poziv tak, da ona Šče vero vzeti Evangeličancom. Hüdobno srce more kaj takšega misliti. Drüžba se je v Novinah obrnola do naših katoličancov, ki so prle v velikom račun! bili njene kotriga.
Vabilo Vsi vertovje, šteri majo gorice na Lendavski brgaj, se pozavlejo na sejo (gyülés), štera sé bo vršila 23. apr. predpoldnevom ob 11. vüri. v hoteli „Krona“. Na dnevnom redi bo odeberanje čuvajov (szőllőpásztor), nadale popravlanje poti i več drügoga. Obč: urad D. Lendava.
Meghivó. Az összes birtokosok, akiknek a lenü vaj hegyen van szőllöbirtokük ezennel meghivatnak. f. h. 23-án a „ Korona" szálledában ti. e. 11. órakor tartandó közgyülésre. Napi ren-den lesa a szőllőpásztorok választása, a hegyi utak javitása és sok máš fontos kérdés. Lendva községbirája.
M. Sobota. .Prekmurski Glasnik" brez kvartefa. Dozdaj je meo kvartir v Dr. Jancovoj pisarni, Štero je pa prevzeo zdaj Dr. Slavko Vesnik. Prevzeo je pa on samo pisarno, a ne pa tüdi uredništvo »Glasnika". G. Koder je za toga volo v velkoj nevoli, ar kak se čüje, stanovanjska oblast njemi ne bo mogla nakazali nikšega kvartera za volo stanovanjske krize.
Pri kom je bio Dr. Kukovec v Beltincih na jüžini? Pri g. Pintariči. Tam so napravili tüdi program celoga shoda. G. Pintarič so šteli biti tüdi poslanec Slovenske ljüdske stranke. Dvojnost ešče pri g. Pintariči ne odobravamo. Dobro, ka Znamo, s kem mamo kaj za opraviti.
G. Dr. Slavko Vesnik, fiškališ v M. Soboti je premesto svojo fiškališko kancelarijo iz Lendavske vulice v Cerkveno vulico (pred okr. sodišče). '
Država.
† Dr. Napotnik Mihal,
mariborski knezoškof (herceg-püšpek) so 28. marca po .več mesečnoj ni učno]" bolezni v 72 leti svojé starosti mirno v Gospodi zaspali i 3. aprila jih je večje-zerna vnožina sprevodila t k Večnomi počitki. Pokojni so bili sin kméčkih starišov, globoko vučeni i svétoga življenja • višji pastir, pravi naslednik Kristušovih apoštolov. Občüdovanja vredna gorečnost i delavnost se je žarila v kom plemenitom srci. Lehko pravimo, dal so drügo ne zvršavali, kak molili i delali za božo čast i rešenje düš. .Velikanska'' cerkev Matere Milosti v Maribori i Lorske Device v Rajhenburgi so sad njegove gorečnost!. Pri zadnjih volitvah so pokojni pokazali, kakši more biti krščenik v politiki: v pastirskom listi so opominali svoje3 vernike ha dužnost, štero njim vera nalaga, da molijo za zmago krščanstvo branece stranke i glasüjejo za može, ki se potegüjejo za krščanske pravice. Kak püšpek so bili ostri i red držali v püšpekiji. Njihovi dühovnik! so nam Že od nekda zgled v delavnosti 1 pravom dühovniškom dühi. Za naše Prekmurce so meli vsikdar prijazno reč i z širokim srcom so sprejeli naše dijake v njihov „desko semenišče^ gde po žmetnej ceni dobijo oskrbljenje ešče dnesdén. Govornik (predgar) i pisatel]* so pokojni, bilí izvrstno dobri, čast Srca Jezušovoga j Matere Bože še je močno razširila po celoj Sloveniji po njihovih spisati i predgali. Vsak njihov partirski Hšt je bio edna jako lepa predga spleteni iz cvetk svétoga pisma i velikih cerkvenih .imožov. Na stojezere vernoga ljüdstva žalüje za pokojnim,, posebno sirote, šterih Oča so bili. Gda so boljševiki divjali, po našem kraji sq pokojni s čütečim srcom pozvali svoje vernike -v. pastirskom- listi.naj—molijo*- ta nas... Bodimo zahvalni. Molimo mi zdaj za njih, ki so nas ljübili.- Kak so živeli, tak so i mrli.,. Vse ka je za njimi ostalo, je Odločeno v dobre namene, sirotam, dobroj vzgoji mladine, krščanskim drüštvam. Telo pokojnoga pa Čaka pod velikim oltarom Marijine cerkve (franciškanske) Vstanenje,, štero se vűpamo, da veselo bo: Naj pravi višji pastir pdáva tű v miri i nam vsem kaže pot: po ^Mariji k Jezuši.
Svet. 

Vmro je v španjolskom betegi na Portugalskom otoki bivši .vogrski kralj i austrijski casar, Karol y 34. leti svojé starosti: Kak človek je bio dobra düša, Pobožen krščenik, ki je gotovo najšo nebeško kraljestvo v deželiStira i stem neskončno več dobo od svojega zgübljenoga zemelskoga. Na drügom,, sveti je najšo pravi mir, šteroga je na zemlji ne meo i šteroga po svojih tanačnikaj bi ešče vnoga leta kalio z svojim; stremtjenom po stárom troni. Pač kak Največ vladarov tüdi pokojni je meo to nesrečo, da je meo Slabe tanačnike. Tei so ga spravili v preg-nanstvo, ár so njepii ne* davali tanače pravičnosti. Sovražili so Slovene, zato so ga spravili od kraljestva: i v rani grob. Pri grobi je mesto samo sv za to, da se pozabi vsaka krivica. Zato naj v miri počiva tüdi on, ki je bio nekda naš Vladar, naj njemi sveti večna svetlost.
Orel. 
Tehnični tečaj za okrožne tekme. Na belo nedeljo in sledeči ponedeljek (23. in 24. aprila) se vrši za ljutomersko in prekmursko orlovsko okrožje tehnični tečaj za Okrožne tekme (tüdi za letošnje telovadne nastope) v — Ljutomeru. Za načelnike in podnačelnike odsekov je Udeležba obvezna; prav pa je, če se tečaja udeležijo tüdi vaditelji. —- O. P. Z. Ljubljana.
Ka je sokol?
Ali zakaj bi hodili okoli, kak mačka okoli vrele kaše, ka ino se Ogibali i gučali po prilikaj; povejmo naravnoč.: Sokol Je prostozidarski), veri z cerkvi sovražno i protivno drüštvo, zato je za našo mladino i za naše ljüdstvo pogüba. Zato moremo vse, šterim je kaj za vera i večno življenje, karatí pred njim.
Opominali pa moremo včasi, da to vala samo o našem slovenskom i Češkom Sokoli. Od hrvatskoga se to do zdaj ne moglo praviti, ravnotak ne od srbskoga. Polski Sokol pa ma celo katoličansko lice i v Ameriki je tüdi »katoličanski Sokol". Telovadna organizacija sama na sebi ne bi bila nikak neopačna, či je ne bi nücali v slabe cile.
Naš Sokol bo morebit! čemerno letao i slovesno proti gučao, gda de šteo te reči: hej što se vüpa njega teknoti i ga meti za slaboga! Ali prosimo: le mirno, le mirno l Nikaj se ne trbe čemerni! Neščemo nikomi nikše krivice delati, nikoga krivo dužili, od njega kaj slaboga gučati i ga brez vzroka krivih. Samo to si dopüstimo, da slovenskomi lüdstvi Povemo, ka Sokol sam pravi. Po njegovi] lastnij rečáj ga bomo sodili. Slovensko lüdstvo naj samo presodi toga ptica, Či njemi smejo zavüpali mladino ali ne... Povedali bomo njegove reči i naračunali njegova dela.
I što pregledne té,
'njim spozna glavo i Srcé.
Slobodomislec.
(Prostlsidar.)
Naš Sokol pravi, da je Slobodomislec. Što i kaj i kakši je svobodomislec, bomo vidili sledi. Najprle naj guči Sokol sam. Poslüšajmo ga!
»Napredne misel" (H. letnik, zvezek) piše: »Sokolstvo, zazidano na fundamenti naci-onalizma, demokratizma i slobodomiselnost!, ma svoje štacije od kamenje Istre pa ta gori do zelenih goric štajerski]** (piše dr. Rovnihar).
,,V političnom Življenji se je držao vsigdar i zvesto slobodomiselni) načel", piše .Slovenski Sokol" VU. letnik, Str. 9.
(Dale.)
K odaji je pri FRANC PRELECI v M.
ČRNCIH p. M. Sobota, Prekmurje, 30 ritovin (ritonj) i štirje štoki z železnimi križi.
Egy tanuló leány
ellátással azonnal felvétetik
BALKÁNYI ERNŐ könyvnyomdájában.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami 	v Beltinci.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	  „   8	   „	   „	   .  .  .	560 K
36     „ 	  „  12	   „	   „	   .  .  .	800 K
POSTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr,
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—10.    donja Hrovaško. Centrala št. 146.
4
„NOVINE“
9. aprila 1922.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel svetá za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa,
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—15.	centrala št. 146. Hrovaško.
A PRODAJ.
Stanovalna hiša z dvoriščom, vrtom in 1 plügom zraven ležeče njive in s posebnov hišov na dvorišči v Dol. Lendavi blüzi železniške postaje, Stanovalna hiša leži tik ob glavni cesti in ima 5 sob in 2 kühinji, pred 13 leti sestavljeno, hiša na dvorišči je 7 let stara.
Vprašanja se stavijo na
gospoda Henrika MILHOFERJA v D. Lendavi Kolodvorska ulica št. 136.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d,
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste  Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.		20—8.
Uprava veleposestva v Beltincih
proda 35 komadov (svinj)
prašičkov prvovrstne fajte v starosti od 2 do 10 mesecov Uprava veleposestva v Beltincih.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
    Mlinske kamne
pripoznano najbole rédi i razpošilja v vsakoj velikoči
Franc Zdolšek, izdelovatelj mlinskih kamnov, Sv. Jurij pri južni železnici (pri Celji).
Vnoga pohvalna priznanja na razpolago! Cene nizke!	Točna podvorba!
En amerikanskoga sistema
ŠIVALNI MAŠIN
je k odaji v D. LENDAVI. Glavna ulica Št. 20.
NANDOR MOLNAR krojač.
Egy amerikai gyártmányú
süllyesztő női varrógép eladó
MOLNÁR NÁNDOR szabónál, Szentjános-u. 20.
„KORANIT“
asbestni škrilj, — za pokrivanje streh
— najboljše sredstvo sedanjosti. —
Koranit je neomejeno trpežen, v Koranit tehta na 1 m2 samo 12 kg.
Koranit ne odzebe in je nepremočljiv.
Koranit se ne lomi in ne trga, je elastičen.
Koranit je popolnoma siguren proti ognju. 	Koranita vihar ne more odtrgati.
Koranit- strehe ni treba popravljati.
Koranit- streha je najcenejša, zato ker je Koranit- streha najbolj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje:
FRAN HOČEVAR Žirovnica — Moste, Gorenjsko. Glavni zastopnik Koranita za Slovenijo.
TOVARNA USNJA — MARTINUŠIČ in DRUG v LJUTOMERI.
NAZNANJA
sl. občinstvi, da je za voljo neprevideni težav ne 1.-ga, nego
8. t. m. odpro svojo ledrno
PODRÜŽNICO na CANKOVI
v hiši gda. Voglera.
Potrüditi se ščemo, da bodemo imeli v zalogi vedno vse vrsti usnja (ledra) vobče znane dobre kakovosti lastnoga izdelka, kak tüdi vse črevljarske potrebčine po najnišiši dnevnih cenah.
Jemali bodemo vse vrste sirovih kož v delo kak na: poplate, različne zgornje usnje in boks.
Küpovali bodemo vse vrste sirovih kož po najboljših dnevnih cenah.
Zmerne cene.	Solidna podvorba.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava