PRIMORSKI DNEVNIK OBISK POLJSKEGA PREDSEDNIKA V RIMU Leto XXIII. Št. 83 (6667) TRST, sobota, 8. aprila 1967 Ochab: Poljska želi dobre odnose z državami vzhoda in zahoda Poljska noče biti trdnjava zahoda proti vzhodu - Dveurni pogovor v Kvirinalu - Obisk v Ardeatinskih jamah - Ker je Vatikan predlagal nesprejemljiv kompromis, je odpadel obisk pri papežu Predsednik Saragat in predsednik poljskega državnega sveta Ochab na rimskem letališču RIM 7. — Danes ob 11. uri se je začel v Kvirinalu pogovor med predsednikom republike Saragatom in predsednikom poljskega državnega sveta Ochabom. Navzoči s0 bili tudi zunanji minister Fanfani in vsi člani obeh delegacij. Pogovor je trajal približno dve uri. Obe strani st a obrazložili vsaka svoje Stališče glede aktualnih mednarod- nih vprašanj. V začetku je predsednik Saragat ponovil prijateljski pozdrav predsedniku Ocha-bu in poudaril prisrčnost, s katero so na vseh sektorjih italijanske javnosti sprejeli poljskega gosta. Med pogovorom so načeli vprašanje neširjenja jedrskega orožja, govorili so o evropskem sodelovanju in evropski varnosti ter o Vietnamu. Predsednik Ochab je med drugim' govoril o znatnem napredku Poljske na raznih sektorjih proizvodnje in v trgovini s tujino, zlasti z zahodnimi državami. Z zadovoljstvom je sprejel na znanje sedanje stanje odnosov med Poljsko in Italijo in možnost nadaljnjega razvoja. Zahvalil se je Saragatu zaradi prijateljskega in prisrčnega ozračja, ki ga je takoj od začetka dal pogovorom. sednik združenja družin mučencev v Ardeatinskih jamah. Ob 13. uri sta bila predsednika gosta na kosilu, ki ga je priredil predsednik vlade Moro. Po kosilu sta si Moro in Ochab izmenjala zdravici. Popoldne si je poljski predsednik ogledal katakombe, zatem pa mavzolej v Ardeatinskih jamah, kjer se mu je za obisk zahvalil pred- """■"»milil,, .........................................................■■iiiiimuimiii.iiininiiiil ^ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE Ob 17.30 je predsednik Ochab obiskal sedež rimske občine, kjer ga je sprejel župan Petrucci, ki je imel priložnostni pozdravni govor, na katerega je odgovoril predsednik Ochab, ki je med drugim poudaril: «Preden smo prišli sem, smo _se poklonili padlim v Ardeatinskih jamah. Mi na Poljskem ne pozabimo nikoli tistih junaških let in tistih borb za dostojanstvo in svobodo narodov.« Zupan je poudaril, da je bila Poljska povezana v stoletjih s tako imenovano zahodno civilizacijo. Mi na Poljskem nikoli ne pozabljamo, da so tisti, ki so prispevali k suženjstvu Poljske, bili predvsem sosedje: luteranska Prusija, veleka-tohska Avstrija in, kar se tiče tistega časa, tedanja pravoslavna Rusija. Nočem govoriti o etapah naših borb proti napadalcem. Poljska ni mnenja, da je trdnjava zahoda proti vzhodu. U Tantov obisk pri Saragatu in papežu RIM, 7. — Glavni tajnik OZN U Tant je prišel danes popoldne iz Ženeve v Rim, od koder je odpotoval ob 20.35 v Colombo na otoku Cejlonu. V Rimu se je U Tant sestal z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem in se z njim pogovarjal pol ure. Fanfani je pozneje izjavil, da sta govorila o U Tantovih prlza devanjih za mir in o Vietnamu. Pozneje je U Tanta sprejel predsednik republike Saragat in se z njim pogovarjal tri četrt ure. Govorila sta o stanju v jugovzhodni Aziji. Ob 18. uri je U Tant obiskal papeža, s katerim se je pogovarjal 45 minut. Zvedelo se je, da sta U Tant in papež govorila predvsem o Vietnamu in o naporih za mir na tem delu sveta. Pred odhodom iz Rima se je U Tant sestal s člani posebnega odposlanstva OZN, ki so prispeli danes iz Adena v Rim. Po sestanku je U Tant v kratki izjavi orne-nii svoj pogovor s Fanfanijem in Saragatom ter obisk v Vatikanu. Izjavil je, da se je s Fanfanijem m Saragatom pogovarjal o Združenih narodih in o Vietnamu. Glede Vietnama je izjavil, da nima nič kaj povedati, ker je že nekaj dni odsoten iz OZN. Dodal pa je: ((Vojna v Vietnamu bo dolga in krvava in možnosti sporazuma so enake kakor pred enim letom.« Pri odhodu z letališča sta U Tanta pozdravila poslanika Malija in Cejlona v Rimu. Cejlonski predstavnik je omenil tisku novo pobudo cejlonske vlade za mir v Vietnamu. HUD INCIDENT OB GALILEJSKEM MORJU Osemurna bitka na meji med Sirijo in Izraelom V bitki so sodelovali topništvo, oklepna vozila in letala - Nasprotujoča si poročila o izgubah JERUZALEM, 7. — Na sirsko-izraelski meji ob Galilejskem jezeru se je danes nenadoma vnel spopad med izraelskimi in sirskimi silami na kopnem in v zraku. Spopad, ki se je razvnel ob demilitariziranem področju, je trajal osem ur. Današnja bitka je bila najhujša v zadnjih enajstih letih, to je po vojni na Sinajskem polotoku. Kakor običajno, podajata vsaka stran svojo verzijo o dogodkih. Izraelci trdijo, da so prvi napadli Sirci, ti pa pravijo, da so bili prvi Izraelci. Izraelci pravijo, da so Sirci začeli streljati na demilitarizirano področjj, da bi tam preprečili poljsko delo v kibucih. Po izraelskih trditvah so Sirci najprej obstreljevali oklepne traktorje in so nato raztegnili obstreljevanje na nekatere kibuce na tem področju. Izraelci pa so nastopili z letalstvom. Letala so bombardirala sirske baterije in trdijo, da so jih uničila. Bitka se je nato nadaljevala na več frontah: Sirci so obstreljevali s topovi kibuce, izraelska letala so bombardirala sirske baterije, hkrati so se spopadla oklepna vozila obeh strani in sledila je tudi zračna bitka. Izraelci trdijo, da so Sirci zgubili en tank in šest letal, na izraelski strani pa je bil en mrtev. V Damasku pa so sporočili, da so Izraelci začeli napad s težkim orožjem in povzročili sirski odgovor. Najprej so Izraelci poslali svoje traktorje na polja, kamor niso pooblaščeni priti. Izraelska letala so letela tudi nad Damaskom in nastopilo je sirsko protiletalsko topništvo. Sestrelili so eno izraelsko letalo. Med celotno bitko so bila sestreljena tri izraelska letala, od katerih sta dve padli na sirsko ozemlje. V Damasku pravijo, da niso i * * ’-* ■ v zgubili nobenega sirskega letala nasprotju z izraelskimi trditvami. Radio Damask je pozval vse arabske države, naj sodelujejo pri sa botažni kampanji proti Izraelu. Na univerzi v Damasku je predsednik republike Atasi govoril ob 20. oblet- nici ustanovitve stranke Baas. Izja- .....l",""ll,"nM,,"l,,,|,"|",i«"i,iU"|iiM||"iiiunmimiiiHiiiinuimiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiinnimiiii,iii„„„„„„„„„„„„iui„iii„iiiiimimiiii,iii,„„„„„u HUMPHREY JE PRISPEL VČERAJ V PARIZ Zatem je Ochab poudaril, da želi Poljska dobre odnose tako z državami vzhoda kakor z državami zahoda. Dodal je, da je spominjati se preteklosti dooro, toda potrebno je predvsem gledati v prihodnost. Poročilo Fanfani ja in ToIIoya o evratomu in Kennedyjevi rundi Lombardi je izjavil, da se je Kennedyjeva runda spremenila v pogajanja o prevladujočih interesih bogatih držav RIM, 7. — Danes popoldne je bila seja zunanjepolitične ko-Poslanske zbornice, na kateri so poročali pristojni mini- vorii28, vPrašanJa Kennedyjeve runde in" evratoma. Prvi je go- ZUn a/n i i mirncfpr TTnnfn.rti. T ■z.i’ a.vi 1 IP Ha hn orvv/vri.l ca m rt zunanji minister Fanfani. Izjavil je, da bo govoril samo htoVrat°mu in Kennedyjevi rundi. Pripomnil je, da so se za- bcVflda DnincTviln f 11/Ii nrlodo cto ■ . ■ liščVala Pojasnila tudi glede star sort v- "»Ude do diskusije o po-03 Proti širjenju jedrskega r\rfVv. Oli. JG11J tri jtuion.05« vlad a' Panfani J« izjavil, da je ■>-dQa še vedno naklonjena u- ^rep°m proti širjenju jedrske-orožja in za atomsko razoro- žitev u 'v- O tem namerava govori-s1f, a. Posebnih sejah v poslan- t Znnmi A, t v, 1 t r-v rl n V,rv 2bornici. Ponovil je, da bo i.- aa> preden bo sprejela do- J^ončne odločitve, obrazložila za-v 0 Parlamentu, da sliši njego-mnenje dyjevo rundo vključi tudi načrt za pomoč nezadostno razvitim deželam v živilih. Italijanski vladi se je zahteva zdela pravična, toda zakasnela tudi s tehničnega vidika. Uveljavila se je teza, da je potrebno za to vprašanje najti rešitev zunaj Kennedyjeve runde. Na koncu je minister izjavil, da je italijanska vlada zainteresirana, da pogajanja uspejo, ker ne gre za izključno trgovinsko vprašanje, temveč ima tudi splošne politične posledice, ker bi negativen rezultat pripeljal do ameriškega umika v Vj,Glede evratoma je Fanfani iz ja- ^acionizem m protekcionizem i1' da je Vlada onazila elemente . Zatem.Je mmister za industrijo «razn*“ Je .vlada opazila elemente nizaerar?j°dega delovanja« te orga-larWr lrl ->e v svojem poročilu par-PridFt eta 1®®® izrekla odkrite za r zke glede petletnega programa je Jj^skovanje evratoma. Pridržke ponovila konec leta 1966. namlr011 zatem o akciji, ki jo vi« „ Va v prihodnosti Italija raz-nakt;® Področju evratoma. Pred e-ski ,, aprilom bo moral ministr-nnsti V , evratoma odločati o pred-jansi. udeležbe evratoma pri itali-rih Programu na sektorju hit-šania “klorjev. Od rešitve tega vpra- tevri,.00,0dvisna italijanska oceni-ki nkn-1^ bplj tehničnih vprašanj, ga n„° se rešena v okviru petletne-vpraj0grama' Omenil je še druga zvezj anla’. ki i’*1 do treba načeti v G0vz dejavnostjo evratoma. °kvir,i S- zatem ° Pogajanjih v začela nei?nedyjeve runde, ki so se .ianjaa Prvikrat 4. maja 1963. Poga- se morala uradno zaklju- či 3n ■ v Za>,\ lobija letos in bodo prešla aprilom4*10 fazo med 20. in 30. do nn”' v Poznejšem razdobju bo-m°rale riavljali spise. ki jih bodo ti tu o države udeleženke podpisa- Prlspevo« r}U' Pogajanja bi morala Ihdustlri?, k razvoju trgovine med tudi riallziranimi državami, toda Voju *,®d temi in državami v raz-varni » novimi neodvisnimi drža-"tam Je izjavil, da so po-11 ja kon„?el° težavna in da bo Ita-ru mfv;„ truktlvno prispevala v okvl-ristj. znosti in svojih temeljnih kopnin0?? Je Poročal minister za zu-da Z “kovino Tolloy, ki Je izjavil, nedyjevo P°Sajanja v okviru Ken-?afad] i, runde začela predvsem zanja “Sptovltve, da je sistem znl-Jattjih arin' ki je temeljil na poga-Po kainLPosameznih proizvodih in hala ciA-r^so Je do leta 1962 rav-Poletf T> neprimeren, in da je vpralant8? bilo potrebno načeti delkovnJ^dl Blede kmetijskih pri-n5**tefa i?^'l Je- da so pogajanja ataiijA na težave zaradi različnih Zaradi i^^/neznlh držav in tudi ske ski]nILa., e evropske gospodar-Zaten?1^081 ’ k* Je trajala eno leto. . nevi minister dejal, da se v ClJe (6 P?svetujejo glavne delega-Post, v^ropska gospodarska skup-dlhavskp L,’ .Ve'lka Britanija, skan-PPhinii r^ave in Japonska). Prl-I'(s bo i?',da do določenega roka tat°v doseel Popolnih rezul- itevilne tS?m' podrobno je naštel pripomnjj riVe' ki nastajajo, in je ‘tehutek so Američani zadnji * zahtevali, naj se v Kenne- Andreotti govoril il o pogajanjih z evratomom za sklenitev pogodbe glede atomskega reaktorja. V zvezi s Fanfanijevim poročilom so govorili La Malfa (PRI), Lombardi (PSI-PSDI), Galluzzi (KPI), De Marsanich (MSI), Can-talupi (PRI) in Scelba (KD). Lombardi je v zvezi s Kennedy-jevo rundo izjavil, da se ta počasi spreminja, kajti to, kar bi moral biti spočetka sporazum odprt tretjemu svetu, se je spremenil v po- gajanja o prevladujočih interesih bogatih držav. Na industrijskem sektorju so bile države v razvoju razočarane glede bistvenega znižanja cen tekstilnih proizvodov, in to zaradi zagrizene obrambe ameriške in evropske tekstilne industrije po visokih cenah. Kar se tiče kmetijstva, bodo izključeni iz liberalizacije tropski proizvodi zaradi francoske zahteve, da se ohrani preferenčni režim v korist dežel bivšega kolonialnega imperija kot jamstvo za ohranitev političnega in gospodarskega vpliva. Minister Fanfani je odgovoril raznim govornikom. Zatem pa sta o Tolloyjevem poročilu govorila še komunist Barca in demokristjan Pečtini. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o zakonskem! odloku za nadzorstvo nad orožjem, v senatu pa so nadaljevali razpravo o državnih otroških vrtcih. V sredo zjutraj se bodo sestali načelniki skupin v zbornici, da se sporazumejo o delu zbornice v prihodnjih tednih. Danes je delegacija združenja konsumnih zadrug predložila senatu predlog ljudske pobude, opremljen s 50.000 podpisi za kredit konsumnim zadrugam in prodajalcem na drobno. Sledil je kratek sprejem in nred-sednik Ochab se je poslovil. Nocoj Je Ochab priredil predsedniku republike Saragatu večerjo, po kateri sta predsednika izrekla zdravici. Jutri zjutraj se bo predsednik Ochab poslovil in zapustil Kvirinal. V prihodnjih dneh si bo ogledal poljsko pokopališče v Monte Cas-sdnu. Obiskal bo tudi Pompeje in Neapelj. Jutri zvečer bo odpotoval iz Neaplja z vlakom v Firence. Ohiskal bo tudi Bologno, Turin, Milan, Bergamo in Benetke. Od tu bo 11. aprila odpotoval v Varšavo. Te dni se je mnogo ugibalo, ali QQ nrfvlpnrlnilr A«V> »V. «u;_i__i x___]• predsednik Ochab obiskal tudi Vatikan. Zvedelo se je, da je Vatikan dal vedeti, da bi ga ta obisk zanimal, če bi ga s poljske strani predlagali. Msgr. Agostino Casaro-li, ki se je danes vrnil s tretjega obiska na Poljskem, je predložil poljski vladi nekatere zahteve in kompromis glede pomožnih škofov in drugih vprašanj. Poljska vlada pa je bila mnenja, da je kompromis nesprejemljiv, in zaradi tega je obisk v Vatikanu odpadel. Poleg tega bi obisk v Vattikanu predpostavljal, da bi morali papeža povabiti na Poljsko, o čemer se je toliko govorilo in pisalo. izredno ostre demonstracije proti ameriškemu podpredsedniku Demonstranti so se na več krajih spopadli s policaji - Na sedežu 0CSE je Humphrey poudaril nujnost reforme mednarodnega denarnega sistema PARIZ, 7. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel davi iz Berlina v Pariz. Tudi tu so ga sprejeli številni demonstranti. Ob njegovem prihodu na letališče se je zbralo večje število demonstrantov, ki so s terase vrgli na letališče protd-ameriške letake. Tudi po zidovih številnih hiš, kjer je šel mimo sprevod, so bili napisi: «Humphrey morilec«, «FNL bo zmagala«, «US je enako SS». 0 spremembi ustave v Jugoslaviji iiMiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiuiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuinuiiiiiifiiiumuiiiium! NA VČERAJŠNJI SEJI SENATA Soglasno odobrena konvencija o centru za teoretsko fiziko Sen. Vidali je poudaril važnost tega centra in pozval vlado, naj se zanima glede zgraditve protosinhrotrona pri Doberdobu RIM, 7. — Senat je danes soglasno odobril konvencijo med i-talijansko vlado in mednarodno a-gencijo za atomsko energijo za izvajanje načrta zakona o ustanovitvi in delovanju centra mednarodnega centra za teoretično fiziko v Trstu na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu 11. oktobra 1963. Senator Vidali je izjavil, da se komunistična skupina strinja in je poudaril važnost pobude. Pripomnil Je, da kvečjemu čudi zakasnitev, s katero so o načrtu zakona diskutirali. Vidali je priporočal, naj se nujno obnovi konvencija, zato da se omogoči neovirano nadaljevanje dejavnosti centra. Poudaril je, da Je obnovitev konvencije toliko nujnejša, če se upošteva nedavno ugodno mnenje, ki ga je izrekel svet guvernerjev mednarodne agencije za a-tomsko energijo na Dunaju, ki se nagibajo k povečanju finančnega prispevka agencije in k podaljšanju trajanja sporazuma v primeru njegove obnovitve, pri čemer bi sedež ostal v Trstu. Nato je Vidali poudaril primernost Trsta za mednarodne stike, ker v tem mestu — je pripomnil — ni nevarnosti politične, rasne ali ideološke diskriminacije, ki se je še posebno bojijo druge države. Podal je nato obračun važne znanstvene dejavnosti centra in Je pripomnil, da Tržačani in njihove ustanove visoko cenijo center zaradi njegove važnosti in jim je zelo na tem, da se Trstu zajamči možnost, da se ta enanstvena pobuda nadaljuje in razvija. Ob tej priložnosti je senator Vidali pozval vlado, naj se zanima, da se sprejme kandidatura dežele Furlanije — Julijske krajine, da bi zgradili protosinhrotron v Doberdobu. Pripomnil je, da bi ta naprava blagodejno vplivala na gospodarstvo dežele, ker bi s tem zaposlila okoli 5000 tehnikov, raziskovalcev In drugega osebja. Govoril je zatem demokristjan Jan-nuzzl In ponovil v glavnem, kar Je ugotovil Vidali. Zatem je bil sporazum soglasno odobren. M. D. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zvezni svet zvezne skupščine je sprejel danes vse predloge amandmaja za spremembo ustave, ki jih je včeraj sprejel tudi svet narodov, tako da so te ustavne spremembe postale sestavni del ustave. S sprejetimi spremembami se ustanavlja nov način volitve republiških in pokrajinskih delegatov za svet narodov, razširja se pristojnost sveta narodov, ustrezneje se razmejujejo odgovornosti zveznega izvršnega sveta in organov zvezne uprave, ukinjata se funkciji podpredsednika republike in namestnika vrhovnega poveljnika. V bodoče bo predsednika republike v primeru odsotnosti nadomestoval predsednik zvezne skupščine, namestnika vrhovnega poveljnika pa eden od elanov sveta narodne obrambe. Zvezni svet zvezne skupščine je sprejel nadalje teze, ki bodo osnova za izdelavo zakonskih predpisov, ki bodo urejali povezovanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij z inozemskimi podjetji, in spremembe zakona o potnih listih in gibanju tujcev v Jugoslaviji. Po teh spremembah bodo Jugoslovani lahko v bodoče potovali v države, s kateri- mi je Jugoslavija podpisala spora-ukinitvi \' zum o ukinitvi vizumov, samo s potnimi listi brez posebnih jugoslovanskih vizumov. Za potovanja v druge države pa bo potreben jugoslovanski vizum, ki bo v bodoče veljal dve leti in za neomejeno število potovanj. S spremembo zakona o bivanju inozemcev v Jugoslaviji bodo tujci lahko dobili na vseh mejnih prehodih turistične prepustnice, na podlagi katerih bodo lahko bivali v Jugoslaviji sedem namesto tri dni. Predsednik republike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru člane odbora za proslavo 30. obletnice ustanovitve komunistične partije Slovenije, člana predsedstva CK ZK Slovenije Franca Leskoška, predsednika CK ZK Slovenije Alberta Jakopiča, čla- na predsedstva CK ZK Slovenije Lidijo šentjurc in tajnika izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Franca Popita. V daljšem razgovoru so člani delegacije seznanili Tita o programu proslave in pripravah za proslavo. B. B. Na letališču je Humphreyja sprejel zunanji minister de Murville, ki ga je pozdravil s kratkim govorom. Humphrey je ob prihodu podal kratko izjavo, v kateri je med drugim izjavil, da vežejo ZDA in Francijo prijateljske vezi že od rojstva ameriške republike in še od prej. Z letališča je Humphrey odšel v hotel, kjer bo bival med svojim obiskom v Parizu. Vse področje okoli ameriškega poslaništva in hotela, kjer biva Humphrey, so močno zastražili. Ob 12.15 je Hum-ph-reyja sprejel v Elizejski palači general de Gaulle. Njun pogovor je trajal približno eno uro in zatem je de Gaulle pridržal gosta na ko šilu. Humphrey je nato v spremstvu predsednika vlade Pompidou-ja položil venec na grob neznanega junaka. Tudi med potjo do slavoloka zmage je velika množica demonstrirala proti ZDA. Policija je aretirala več demonstrantov. Spopadi med demonstranti in policaji so se nadaljevali tudi med slovesnostjo -pred slavolokom zmage. Novi incidenti so se dogodili pozneje, ko je Humphrey položil venec pred spomenik ameriškemu narodnemu junaka Washingtonu ob 50. obletnici ameriškega vstopa v prvo svetovno vojno. Tudi tu je policija napadla demonstrante in mnogo njih aretirala. Od tu je Humpnrey odšel na sedež NATO, kjer je imel priložnostni govor. Glede odnosov med vzhodom in zahodom je Humphrey omenil spremembe, ki so nastala tako na zahodu kakor v Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi. Dodal je, da je treba spričo novega stanja predlagati novo stališče. Iz sedeža NATO je Humphrey odšel na sedež OCSE (Organizacija za sodelovanje in gospodarski raz voj). Tudi tu je imel priložnostni govor, v katerem je zlasti poudaril tehnološko razliko med Evropo in ZDA. Ob tej priložnosti je poudaril, da je nujno potrebno uspešno zaključiti pogajanja v okviru Kennedyjeve runde, da se omogoči trajni razvoj trgovinske izmenjave in da se nato sklene načelen sporazum o reformi in izboljšanju mednarodnega denarnega sistema. Humphrey je dodal: «čas, v katerem moramo doseči načelen sporazum o tej reformi mednarodnega sistema, se lahko meri v mese cih. Sporazum na tem sektorju je absolutno potreben, ne samo zato da bodo ZDA lahko rešile svoje težave v plačilni bilanci, temveč tudi da se mednarodnemu gospodarstvu zagotovijo trdne denarne ustanove, od katerih so odvisni razmah proizvodnje, trgovina in na koncu povečanje blaginje.« «Druga važna naloga bo, je nadaljeval Humphrey, premagati delitev med vzhodno in zahodno Evropo. Opažamo nekatere spodbudne znake, ki kažejo, da je v teku ebližanje, čeprav napreduje počasi. Ne da bi pričakovale čudeže od dela, ki ga je začela OCSE, ZDA želijo, naj bi tej organizaciji uspelo najti sredstva za navezavo plodnih stikov z vzhodnimi državami.« Glede razlike med bogatimi in revnimi deželami je Humphrey izjavil, da je moč to vprašanje rešiti samo z drznimi ukrepi in z dolgoročno akcijo, kateri s merajo pridružiti vse države OCSE v skupnem naporu, ki bi moral trajati več let. Zatem je Humphrey odšel v hotel ((Matlgnon«, kjer ga je sprejel predsednik vlade Pompidou. Spremljal ga je ameriški poslanik Charles Bohlen. Odredili so izredne varnostne ukrepe, da bi preprečili demonstracije pred predsedstvom vlade. Dostopa niso imeli niti časnikarji. Po sestanku s Pompidoujem se je Humphrey sestal z zunanjim ministrom de Murvillom in se z njim pogovarjal tri četrt ure. Ko je zapustil zunanje ministrstvo, ni hotel Humphrey odgovarjati na vprašanja časnikarjev. Izjavil je samo, da je ((koristen in konstruktiven dan«. Pol ure pred povratkom Humphreja v hotel se je več tisoč demonstrantov zbralo v vrtovih ((Tuileries« in na Trgu Concordia. Nosili so številne transparente s protiameriškimi napisi. Na Eiffelo-vem stolpu so demonstranti razobesili transparent z napisom «US, go home«. Istočasno je skupina demonstrantov razbila izložbena okna ((American Express». Na Trgu Concordia so policaji demonstrante razgnali po hudih spopadih. Med današnjimi spopadi je bilo ranjenih 46 policajev. Ni znano, koliko demonstrantov ie bilo ranjenih; aretirali so jih 160. Mlade študente, ki so jih v sredo aretirali v. zahodnem Berlinu pod obtožbo, da so pripravljali atentat na Humphreya, so danes izpustili, ker je sodišče ugotovilo, da ni zadostnih dokazov, da bi jih lahko formalno obtožili. O «Deklaraciji» BEOGRAD, 7. — Zvezna skupščina sploh ne bo razpravljala o ((Deklaraciji o nazivu in položaju hrvaškega književnega jezika«, ki jo je prejela od Matice hrvaške, ker je ((Deklaracija« naletela na ostro ob- sodbo celotne jugoslovanske javnosti, ki jo je ocenila kot napad na bratstvo in enotnost in ker je ni niti eden izmed zveznih ljudskih poslancev podprl. To je odgovoril danes na seji zveznega sveta zvezne skupščine tajnik skupščine Sesardič na vprašanje nekega poslanca, če je skupščina prejela deklaracijo in kaj je ukrenila. Po prejemu «Dekla-racije«, ki je medtem naletela na odločno in soglasno obsodbo javnosti, je tajništvo zvezne skupščine pismeno obvestilo Matico hrvaško, da se zvezna skupščina pridružuje «spontani in ostri obsodbi ((Deklaracije« v socialistični republiki Hrvaški in celotni jugoslovanski javnosti«, in da so ista stališča zavzeli tudi zvezni poslanci, ki so o deklaraciji govorili v raznih skupščinskih svetih. Ker poleg tega niti en zvezni poslanec ni podprl stališča v ((Deklaraciji«, je predsedstvo zvezne skupščine obvestilo Matico hrvaško, da ne more ugoditi njenim zahtevam, da se ((Deklaracija« vzame v proučevanje pri razpravi o spremembah ustave. Osnovna organizacija Zveze komunistov založniškega podjetja «Pro-sveta« je kaznovala Antona Isako-viča, člana izvršnega komiteja CK Srbije in Petra Dražiča z zadnjim opominom, druga dva podpisnika predloga resolucije skupine srbskih književnikov pa je kaznovala z u-korom. Na sestanku so ostro obsodili tudi druge člane kolektiva, ki so podpisali predlog in ki niso člani zveze. «Deklaracijo« so obsodili danes tudi novinarji Hrvaške, zbrani na letni skupščini v Zagrebu. vil je med drugim, da se bodo «sir ski vojaki borili, dokler ne bodo go tovi, da bodo za vsak udarec so vražnika odgovorili z dvema udar cema ali več«. V Amanu so javili, da je eno sir sko letalo padlo na ozemlje severni Jordanije. Pilot se je rešil s pada lom in ga bodo prepeljali v Sirijo Uradno sporočilo dodaja, da sta št dve drugi sirski letali padli na jor dansko ozemlje in da ju sedaj išče jo. Nocoj je sirski vojaški predstav nik izjavil po radiu, da so imel: med današnjim spopadom Izraele 75 mrtvih, sestreljenih je bilo pel letal, uničeni so bili trije traktorj in dva tanka. Dodal je, da so bil sovražnikovi «napadalni položaji) popolnoma uničeni in se še vidijt plameni. Predstavnik je dodal, de so Sirci imeli pet mrtvih, zgubili sc štiri letala in bilo je nekaj ranjenih Predsednik izraelske vlade Lev: Ešhol pa je nocoj izjavil, da bi morala Sirija in Izrael spoštovat meje. Dodal je, da ni nobeneg8 razloga, zaradi katerega ne bi Iz raelci in Sirci mogli obdelovati zemlje na obeh straneh meje, tu di če ni bil podpisan mirovni sporazum. Izjavil je, da je pooblasti; izraelsko letalstvo, da danes na stopi proti sirskim baterijam, da prepreči izgube in uničenje v izraelskih obmejnih vaseh. Amanski radio je sporočil, da je jordanski predstavnik izjavil, da so jordanske oborožene sile v pripravljenosti. Kralj Husein je takoj, ko je bil obveščen o incidentu, sklical sestanek visokih častnikov. Sklenili so, da odredijo pripravljenost jordanskih oboroženih sil. Vietnam HANOJ, 7. — Tiskovna agencija južnovietnamske osvobodilne fronte je objavila izjavo, ki pravi, da U Tantova tiskovna konferenca, na kateri je obrazložil svoje predloge, ne more v ničemer menjati pravega značaja njegovih predlogov od 14. marca. Izjava ponavlja nato že znano stališče hanojske vlade in trdi, da postavlja U Tant na isto raven napadalca in napadenega. Danes so javili, da je pri včerajšnjem napadu osvobodilnih sil v Kuang Tri, kjer je bilo osvojenih 300 jetnikov, bilo ubitih 80 saj-gonskih vojakov in 10 ameriških. Odred osvobodilne vojske je prišel v mesto, ne da bi kdo to opazil. Vojaki so začeli z vseh strani napadati z bombami. Pri včerajšnjem napadu osvobodilne vojske na južnem bregu reke Ben Hai blizu mostu Hien Luong ob 17. vzporedniku je bilo ubitih 52 južnovietnamskih policajev in civilistov. De Gaulle odobril novo vlado PARIZ, 7. — General de Gaulle je odobril nocoj seznam nove vlade, ki ga je predložil Pompidou. Couve de Murville in Pierre Mess-mer, ki sta bila poražena pri nedavnih volitvah, ostaneta na svojem mestu kot zunanji minister in minister za obrambo. V novi vladi je 22 ministrov in 7 državnih podtajnikov. V prejšnji vladi je bilo 18 ministrov in 10 podtajnikov. V novi vladi je sedem novih osebnosti, medtem ko je bilo sedem prejšnjih ministrov potrjenih. .................................iiiiiiiiiiiiiiiiii..........milili..........................................................^ V IZREDNO NAPETEM OZRAČJU v Člani odposlanstva OZN so nenadoma zapustili Aden Izjavili so, da niso naleteli na sodelovanje britanskih oblasti Incident na letališču • V Rimu so se člani pogovarjali z U Tantom ■ Britanski zunanji minister jih je povabi1 v London ADEN, 7. — Člani posebnega odposlanstva OZN ki so pred dnevi prišli v Aden, so nenadoma odpotovali. Predsednik odposlanstva Manuel Perez-Guerrero je pred odhodom izjavil: «Za-htevald smo nekatere pogoje, da bi lahko delovali, toda nismo dobili odgovora. Nismo naleteli na sodelovanje britanskih oblasti, ki smo ga pričakovali.« Si- noči je vlada Južnoarabske federacije, kateri pripada tudi A-den, prepovedala Perez-Guerre-ru govoriti po televiziji in je pozneje zaplenila film in registracijo njegove izjave. Perez je izjavil, da je ta prepoved jasen dokaz o pomanjkanju sodelovanja. V registrirani izjavi, ki so jo pozneje zvezne oblasti zaplenile, je Guerrero poudarjal, da odposlanstvo OZN noče imeti nobenega opravka z vlado Južnoarabske federacije, temveč samo z Veliko Britanijo. Guerrero je omenil o-blsk delegatov v zaporu, kjer so jih jetniki bojkotirali. Na letališču se je dogodil nov incident. Tu so hotele oblasti pregledati prtljago članov delegacije, in ti so se odločno uprli. Malijski predstavnik Leo Kelta je izjavil: «Nismo nobeni teroristi.« V zvezi prepovedjo govora po televiziji je Kelta izjavil, da so sklep sprejele britanske oblasti in ne zvezna vlada. Dodal je: «Mi ne priznavamo zvezne vlade. Aden je še vedno kolonija in britanska vlada je odgovorna kot država upraviteljica. Nismo prišli sem, da bi opa- sije so člani delegacije dovolili pregled prtljage In so nato odpotovali v Rim. Delegacija OZN je prišla v Aden v nedeljo z nalogo, da zbere podatke o tamkajšnjih razmerah. Proti prihodu delegacije sta protestirali obe arabski organizaciji, in sicer Fronta za osvoboditev zasedenega Južnega Jemena, ki zahteva priključitev tega ozemlja k Je-menu, ter narodnoosvobodilna fronta. čeprav se organizaciji borita druga proti drugi, sta obe razglasili protestno stavko in organizirali demonstracije proti navzočnosti odposlanstva OZN. Obe organizaciji poudarjata, da zvezna vlada, ki predstavlja 17 držav Južne Arabije, med katerimi Aden, ne uživa podpore ljudstva, in zaradi tega ni pooblaščena razpravljati o načrtih za neodvisnost federacije. Zlasti se osvobodilna fronta Južnega Jemena, katere predstavniki so se zatekli v Jemen, ima za edinega predstavnika prebivalstva federacije. člani odposlanstva OZN so med bivanjem v Adenu odklonili sestanek z ministri Južnoarabske federacije. Osvobodilna fronta za Južni Je- z o vali nebo.« Po 45 minutah disku- men je izrazila zadovoljstvo zara- di nenadnega odhoda odposlanstva in je odredila konec protestne stavke. V Londonu je predstavnik Fo-reign Officea sporočil, da je zunanji minister Brown povabil člane odposlanstva, naj pridejo v London na pogovore. V kratkem pa bo odpotoval v Aden britanski minister brez listnice lord Shackleton kot posebni odposlanec britanske vlade, da pregleda politično stanje v Južni Arabiji. Sodeloval bo z britanskimi oblastmi v Adenu, kjer bo ostal nekaj tednov. Predstav, nik Foreign Officea je izjavil, da niso vprašali za mnenje zunanjega ministra Browna, ko so prepovedali Perezu-Guerreru govoriti po televiziji. člani delegacije so prišli popol-dne v Rim, kjer so se na kratko pogovarjali z U Tantom ki je potoval skozi Rim na Cejlon Na letališču v Rimu je člane delegacije čakal britanski poslanik v Rimu in se je z njimi pogovarjal, dokler m prispel U Tant, ki je imeli s člani delegacije kratek pogovor in se je z njimi ponovno sestal pred odhodom iz Rima Predsednik skupine, venezuelski predstavnik Manugl Perez Guerrero je izjavil časnikarjem; "Zapustili smo Aden, ker nismo našli potrebnih pogojev da bi mogli delovati v skladu z našo odgovornostjo. Sli smo tja, ker smo pričakovali drugačne pogoje od tistih, ki so nastali v zvezi s pripravami, ki so jih Angleži izvedli iz varnostnih razlogov.» 8. aprila --------------- Kaj sedaj počnejo bivši alžirski revolucionarji ALŽIR, aprila. — Temni peugeot 404 se je ustavil pred rdečo lučjo blizu velikega alžirskega hotela «Aletti». «Glej ga, Krim!», je dejal nekdo Izmed navzočih. Krim Belkasem! Kje je ln kaj dela zdaj ta najstarejši alžirski upornik? Po letih sicer ni najstarejši, saj je bil rojen decembra leta 1922; najstarejši pa je, če upoštevamo čas, ki ga je preživel v oboroženem boju s francoskim kolonializmom. In kje so drugi izmed tistih devetih «zgodovin9kih voditeljev», po sklepu katerih se je oboroženi upor v Alžiriji začel 1. novembra leta 1954 natanko ob eni popolnoči, in to sočasno v vsej državi? Kaj delajo in s čim se zdaj ukvarjajo nekatere izmed najbolj znanih o-sebnosti alžirske osvobodilne vojne? Ko je Krim čakal na zeleno luč, Je nagonsko pogledal proti sosednemu avtomobilu, kakor da bi bil začutil, da je govor o njem. Nato pa je odpeljal in pazljivo ter mirno krmaril svoje vozilo v nemirnem in živčnem alžirskem prometu. Pravijo, da tako danes tudi živi — mimo in brez razburjanj. Ali Je najstarejši alžirski borec utrujen ali pa se strogo ravna po svoji taktiki? Legendama osebnost puntarske berberske Kabilije, njen prvi vojaški poveljnik, podpredsednik začasne alžirske vlade in uradni predstavnik na prvih in drugih pogajanjih s Francijo v Evianu, človek, ki je začel oborožene akcije za osvoboditev svoje države deset let pred splošno vstajo, živi zdaj v glavnem alžirskem mestu, ne da bi se kakorkoli ukvarjal s politiko. Krim Belkasem se leta 1962 v spopadu med «vojaki in civilisti)), med «zunanjimi in notranjimi)) borci, ni postavil na nobeno stran, ker se pravzaprav z nikomer ni strinjal. Nekaj časa se je potikal po svetu, potoval je iz države v državo, nato pa se je vrnil domov in se posvetil privatnim zadevam. Zdaj ima zlatarsko trgovino. Niti v času Ben Bele, ki je nacionaliziral «Aletti», ko je bil Krim s še enim zasebnikom njegov solastnik, niti pozneje, po 19. juniju leta 1965, Belkasem ni bil v politični nemilosti. Zaposlen z delam, ki mu ne gre slabo od rok, se ni hotel ukvarjati s politiko, ker mu Ben Bela ni dal tistega, za kar se je potegoval (obrambno ministrstvo). Nekdanji predsednik se je hotel leta 1963 sporazumeti z ilegalno fronto socialističnih sil Aita Ahmeda in z drugimi opozicionalci ter tudi s Krimom. Vendar pa tudi zdaj Belkasem ni neznan v javnosti. Ljudje obračajo glave za njim in šepetajo: «To je Krim!». Legende o človeku, ki so ga, dokler še ni bilo najpogumnejših, zaradi hrabrosti petkrat obsodili na smrt, večkrat pa tudi na dosmrtno ječo, niso pozabljene. izmed osmih drugih ((zgodovinskih voditeljev« v Alžiriji se danes ukvarja s politiko samo Rabah Bitat, minister za promet v Bume-dienovi vladi. «Ben Bulaid», «Di-duš Murad» in «Ben M’Hidi» — tri največje alžirske avenije s svojimi imeni spominjajo na tri heroje, ki so padli v vojni in ki so •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiia Letalska častnika sta se ubila s helikopterjem RIM, 7. — Helikopter z dvema častnikoma vojaškega letalstva je padel danes ob 13.20 na tla nedaleč od letališča Pratica di mare v občini Pomezia. Oba častnika sta bila takoj mrtva. Bila sta majorja Orazio Benato (35 let) in Vittorio Meneghini (32). Oba sta bila poročena in imela sta po dva otroka. Kako Je prišlo do nesreče, ni znano. Oba častnika sta bila sicer ko-lavdatorja in zlasti Benato je bil mednarodno poznan letalski akrobat. bili poleg Krima in Bitata prav tako med devetimi ((zgodovinskimi voditelji«. Kaj pa preostali štirje? Usoda Ben Bele je znana. če hočemo najti še tri izmed devetih ((zgodovinskih voditeljev«, moramo iz Alžirije. V mislih moramo seči nazaj do nekega letošnjega januarskega dne v nenavadno okolje, v katerem sta se znašla Mohamed Budijaf, ki so ga v času Ben Bele prijeli in pozneje izpustili, ter Ait Ahmed, voditelj ilegalne FFS in oboroženih protivladnih akcij v Kabiliji leta 1963 in 1964, obsojen na smrt kot upornik, ki se ni strinjal niti z Bume-dienom niti z Ben Belo, saj se je imel za bolj zmožnega in za večjega socialista od obeh. Kmalu potem, ko so ga na Ben Belov ukaz izpustili iz zapora, je Budiaf emigriral in od zunaj skušal ustanoviti svojo ilegalno organizacijo, ki pa nima v državi nobenega vpliva. Aitu Ahmedu pa Se je posrečilo pobegniti iz zapora nekaj mesecev po tem, ko so strmoglavili Ben Belo. Etne 5. januarja letos se je sešel z Budia-fom na maroškem pokopališču. Krsto, prekrito z alžirskimi in maroškimi zastavami so pogrebci pazljivo spustili v jamo. Iztegnjenih rok so navzoči zmolili še nekaj molitev za «pokoj duše» Mohameda Kiderja, devetega izmed ((zgodovinskih voditeljev« in nekdanjega generalnega sekretarja FLN. Nesloga v alžirskih vrhovih, ki ima različne in globoke vzroke, je zajela tudi številne druge nekdaj znane funkcionarje, ki se danes ne ukvarjajo s politiko in ki nemara čakajo na ugodnejši trenutek, nekateri pa se zanimajo tudi zgolj za svojo eksistenco. Nekdanji predsednik začasne alžirske vlade in oredsednik prve skupščine neodvisne Alžirije Fer-hat Abas vodi zdaj v Setifu vzorno lekarno. Po njem se je zgledoval tudi drugi predsednik začasne vlade Ben Heda, o katerem se zdaj najmanj govori v Alžiriji. Vendar pa cvete tudi njegova lekarna. Tuji časnikarji so skušali zvedeti, ali se je Ben Bela zares posvetil zgolj svojemu nekdanjemu poklicu, vendar pa so jih izza očal z debelimi črnimi okviri vsakokrat pogledale stroge oči lekarnarja, ki je brez besede pripravljal in prodajal iskana zdravila. V prvih dneh vstaje in že prej so omenjali tudi ime Uamran. Ta najstarejši alžirski polkovnik ni odkrito nasprotoval, Ben Beli, vendar pa tudi ni bil'njegov prijatelj. Zdaj se tako vede tudi nasproti Bumedienu. Nedvomno je zaslužen star bojevnik, vendar je ogorčen na vse in vsakogar. Uamran ni našel svojega mesta v razvoju nove alžirske družbe, že pred nekaj leti je skupaj s sinom za nekaj milijonov kupil bencinsko črpalko. O njem kroži po Alžiriji tale šala: «Man colonel, kaj poče- njate?«, ga Je vprašal prijatelj, ki mu je zmanjkalo bencina. «Ah, vidite, opravljam družbeno koristno delo!« mu je menda odgovoril polkovnik in ljudski poslanec. še eden izmed znanih voditeljev alžirske osvobodilne vojne se je posvetil samo svojim privatnim zadevam. To je Busuf, ki danes zastopa zahodnonemško avtomobilsko družbo Volksvvagen. Nisem se utegnila odzvati povabilu, da bi bila kot gostja prebila nekaj ur v znanem rekreacijskem centru «Silhouette». Videla bi bila Azedina, znamenitega borca in heroja osvobodilne vojne, poveljnika alžirske vilaje. Azedin je v dneh neodvisnosti leta 1962 skupaj s poveljnikom sosedne tretje vilaje skoraj zanetil državljansko vojno v Alžiriji, ko se je postavil po robu Bumedienovi vojski, ki je prišla z meje, in začasni vladi. Takrat pa je doumel, kaj se je zgodilo, privolil je v kompromis, vendar se je nato povsem umaknil iz političnega življenja. Ta še nedavno prekaljeni bojevnik, ki je sanjal o tem, kako bo pomagal razvijati neodvisno in socialistično Alžirijo, zavrača zdaj, kot pravijo, vsako misel na kako politično aktivnost. Kot direktor ((Silhouette« živi zelo dobro v svoji vili, nekje v zgornjem koncu glavnega mesta. Pri svojih rojakih in prijateljih uživa velik ugled in ti so prepričani, da Azedin kar pametno ravna. Tudi njemu v glavnem cvetijo posli. ^ tjlpHnU&be V okviru prikaza tržaškega kulturnega življenja blikaVbivn giubhu Ljubljanska Drama gost milanskega «Piccolo Teatro» Robe-manteau iz gabardina Loro Piane v rdeči barvi fuksije. Gornji del z visokim pasom ima zaokrožene zarese ob vratu. Bel klobuk iz rafije. Čevlji iz Vare-seja. Model SARLI. (Foto Ente Moda, Turin) MILAN, 7. — Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane bo 14. aprila gost milanskega «Piccolo Teatro». Na odru gledališča «Li-rico* bo ljubljansko gledališče odigralo Shakespearovega «Kralja Leara». Predstava, ki se bo ponovila samo 15. aprila, je prva v vrsti prireditev, ki jih je pripravilo vodstvo milanskega «Piccolo Teatrom, da bi milanske gledalce bolje seznanilo z gledališko proizvodnjo vzhodnih držav. Tako bo od 20. do 22. aprila gost istega milanskega gledališča Jeroj gih znani Colombo Francesco Pieraccioli, sta snemanje prizorov iz Pirandella opravila zelo skrbno ob upoštevanju nekaterih želja režiserja Jožeta Babiča. Iz razgovora z režiserjem Trisco-lijem smo še izvedeli, da bodo v oddaji, posvečeni kulturni problematiki Trsta, prizori iz gledališč Tea- zeja Revoltella (Veruda in BolafP. razgovori s pisateljema Tomizzo ' Magrisom, z urednikoma revije *» mana» in zTrieste», umetnost kip6 ja Mascherinija, delo skupine Viva», razgovori z univerzitetni* študenti in mladimi delavci, vi o? o gospodarski in drugi problematt ki se na tak ali drugačen način t seva v kulturnem življenju J Skratka, oddaja hoče biti celo* in zaključen prikaz tržaške in njenih specifičnih aspektov. kolikšni meri ji bo to uspelo, bot lahko ocenili, ko jo bomo gle® na televizijskem zaslonu zelo ** jetno čez kakih 20 dni. Toda žet mo dejstvo, da so njeni avto', vključili vanjo tudi odlomke iz * šega slovenskega kulturnega žit™ u 1(^L7.a ,,!>ii L/G /4r,j -n7. v nja, nam lahko služi kot dokaz, 1)01 jih pri pripravljanju oddaje potreben občutek za tržaško st®* nost, ki bi brez upoštevanja sloj* skega deleža v splošnem tržasK* kulturnem življenju, bila okrnF in zato neobjektivna. RIM, 7. — Na podlagi podatkov, ki jih Inštitut za statistiko zbere s sodelovanjem ministrstva za turizem in ENIT ter po pokrajinskih ustanovah za turizem, zdraviliščih in letoviščih, so v januarju 1967 registrirali v hotelih in tudi izven hotelov 1.409.000 prihodov in 6.240.000 nočitev, kar Je za 6,3 oziroma 10 odst. več kot januarja lanskega leta Pri tem gibanju so s 14,8 odst. pri prihodih ter s 15 odst. pri no-tudi promet na progi Trst-Reka-Za- I čltvah udeleženi tujci. Kennetha Younga, ki so mu dali neko mamilo, so pustili zvezanega in s prevezanimi očmi v nekem avtomobilu, ki je stal v neki garaži. Po glavi je bil deček ostrižen: ugrabiteljem je bilo do tega, da bi preveza čez oči ne zdrknila dol. Po ukazu svojih ugrabiteljev je deček počaka! pol ure, preden se je osvobodil in šel telefonirat očetu Agentom FBI je povedal, da so ugrabitelji z njim lepo ravnali; v času svojega ujetništva je bil izročen v varstvo nekemu moškemu, Pesnik Ungaretti je šel po častni doktorat «Morje je novi svet današnjega časa. Morje vabi strokovnjake in znanstvenike, tiste, ki iščejo petrolej, in tiste, ki iščejo plankton. Je torej pravilno — poleg tega, da je že kar dolžnost — da gre k njemu tudi pesnik in da ga od blizu spozna, kot da mu hoče govoriti in se z njim sporazumeti « To je dejal Giuseppe Ungaretti, ko se Je pred dnevi v Genovi vkrcal na transatlantik nGiulio Cesa- janski «Touring Club« sta priredila kratko križarjenje z ladjama »Raffaello« in ((Michelangelo«. Vožnje se je udeležilo tudi 40 zakoncev, in sicer gre za 18 parov, ki bodo v tem letu slavili 25-letnico poroke. Teh 18 parov pa je bilo za «okvir» dvema mladima paroma, ki sta se poročila na veliki ponedeljek. Ti štirje mladi zakonci ter 36 «srebmih» zakoncev je zmagalo na originalnem natečaju, re» plovne družbe ultalia« ter se ^ k: st.1) si ga zamislila (ritalia« in GORENJSKA V Bohinju Je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Nekaj prostora ima tudi Skl hotel na Voglu in brunarici. Hotel Bellevue in Pod Voglom sta zaprta. Na Voglu je 1 m novega snega na 1 m podlage. Na Bledu je zaprt hotei Lovec, v drugih hotelih in pri zasebnikih pa je dovolj prostora. V Kranjski gori Je zaprt hotel Erika. Hotel Prisank ima dovolj prostora, vendar ima zaprto restavracijo. Gostom strežejo v gostilni Bor zraven hotela. V Podkorenu je prostor v hotelu Vitranc in v zasebnih turističnih sobah. V Gozd Martuljku je prostor v hotelih Franc Rozman ln špik, v gostilni pri Jožici in pri zasebnikih. Na Vršiču je prostor v Erjavčevi koči, Tlčarjevem domu, Koči na Gozdu ln Mihovem domu. Mihov dom je odprt samo ob sobotah In nedeljah. Smučanje je ugodno na Vitrancu in na Vršiču Cesta Kranjska gora-Vršlč-Trenta ni prevozna. Na Jesenicah Je prostor v obeh hotelih. Prostor Je tudi v Domu pod Golico, smučarskem domu na črnem vrhu. na Planini pod Golico, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih v okolici Jesenic Koča na Zelenici je zasedena. Dovolj prostora pa Je v Tržiču. Podljubelju, Ljubelju ln na Zelenici Prostor Je tudi v planinskih domovih na Kofcah in Pod Storžičem. V Škofji Loki je prostor v gostišču Krona in pri zasebnikih. Prostor je tudi v planinski koči na Lubniku, pri zasebnikih v Ratečah in v gostilni Blegoš na Javor tah Dovolj prostora je v vseh krajih v Poljanski dolini. Tudi hotel Dom pod Pianino v Trebiji ima dovolj prostora V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah in Železnikih Zasebniki v Sorici imajo 30 prostih postelj. V Litostrojskl koči na Soriški planini Je 50 prostih postelj. V Kra- INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE nju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih Prostor Je tudi v hotelu na šmarjetni gori in v Domu na Krvavcu. Na jezerskem m v Preddvoru je dovolj prostora. Prostor je tudi v Planici v gostilnah Mojmir, Pri žerjavu in v Ratečah-Planici v zasebnih turističnhi sobah. Smučanje je ugodno. Prireditve: V Kranju bo od 8. do 17. aprila v prostorih Delavskega doma ((Spomladanski gorenjski sejem«. V Domu na Jezerskem je vsako soboto ples. Nočni bav v Gradu Hrib v Preddvoru Je odprt vsak dan od 22. do 3. ure zjutraj, razen ob ponedeljkih. V Sporthotelu na Pokljuki Imajo vsako soboto ln nedeljo zvečer ples. Transturist organizira novo Izredno avtobusno progo z začetkom v soboto 8 aprila na progi Radovljica-Pokliuka. Odhod lz Radovljice ob 19.15, prihod na Pokljuko ob 20.15. Povratek s Po kljuke ob 2 uri, prihod v Radovljico ob 3 uri Avtobus bo vozil samo ob sobotah in nedeltah PRIMORSKA IN GORIŠKA V Izoli je prostor v vseh hotelih, počitniških domovih in pri zasebnikih. V Kopru je prostor v vseh hotelih In pri zasebnikih. V Novi Gorici je prostor v hotelu Park In v hotelu Sabotin Prostor Je v Bovcu. v Mostu na Soči, Lokvah ln v Ajdovščini. V črnem vrhu nad Idrijo je prostor v gostilni Pri Metki, gostilni Pagon in v zasebnih turističnih sobah. Prireditve: V Novi Gorici je do 12. aprila odprta razstava del slikarja Lojzeta Spacala. V Kopru bo v gledališču 8. aprila ob 20. uri večer opernih arij. Nastopili bodo solisti iz Kopra in Trsta LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imata nekaj prostora hotela Lev in Union. Hotel Slon In Bellevue pa sta zasedena. Hotel Ilirija bo zaseden 10, in 11. aprila, ostale dni pa Ima še nekaj prostora Hotel Turist ima nekaj prostora še 8., 9., 10., 13. in 14. aprila, ostale dni pa je zaseden. Dovolj prostora ima Zvezni center za gradbene inštruktorje. V Kamniku je dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu Šimnovec na Veliki planini, v gostišču Zeleni rob na Veliki planini in v planinskem domu v Kamniški Bistrici. V Domžalah je prostor v restavraciji Pošta in v zasebnih turističnih soban. V Trbovljah Hrastniku In Zagorju je dovolj prostora Prostor Je tudi v planinskih domovih na Mrzlici, Kumu, Vrheh, Partizanskem vrhu, Zasavski gori, Koči Dol ln Koči Kal. Koča na Cemšeniški planin! je odprta samo ob sobotah in nedeljah Zasebniki v čemšeniku imajo dovolj prostora. Dovolj prostora Je v Litiji ln okolici Na Vrhniki ln v Logatcu Je prostor v hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora Je v Rakovem Škocjanu, Domu na Slivnici. Cerknici in v vseh krajih v okolici Cerknice. Zasebniki ria Rakitni imajo še dovolj prostora Prostor je pri zasebnikih v žlreh ln v domu na Goropekah. Dovolj prostora 'e v tur!st'čnih domovih na Ku-reščku, Polževem ln Travni gori. Gostišče v Iškem Vintgarju ima dovolj prostora. Prostor je v hotelu Pugled v Kočevju in pri zasebnikih v Kočevju, Ribnici ln Grosupljem. Prireditve: V Ljubljani Je v Moderni galeriji odprta razstava knjig lz ZR Nemčije do 13. aprila. V soboto 8. aprila ob 20. uri bo v hali Tivoli kašarkarska tekma med Beogradom ln Olimpijo. DOLENJSKA V Novem mestu Je dovolj prostora v obeh hotelih. Dovolj prostora je v Dolenjskih, šmarjeških in ča-tešklh toplicah. Prostor je tudi v hotelu Sremič v Krškem,, hotelu Lahinja v Črnomlju in v hotelu Bela Krajina v Metliki. V planinskih domovih na Mirni gori, Gospodični, Trati, Bohorju in Lisci Je dovolj prostora. ŠTAJERSKA V vseh turističnih krajih na štajerskem je dovolj prostora. Med drugim je prostor v obeh hotelih v Celju, na Dobrni, v Rogaški Slatini, v hotelu Savinja v Laškem, hotelu Paka v Velenju ln v planinskem domu v Logarski dolini. Rezervacije priporočajo za skupine, ki pridejo ob sobotah in nedeljah. V nedeljo, 2. aprila so zopet odprli gostišče na gori Oljki. Poslovalo bo samo ob nedeljah in praznikih. O-stale informacije daje gostinsko podjetje Braslovče. Na Mozirski planini je dovolj snega za smučanje. Vlečnica obratuje. Cesta je prevozna do Šmihela. V Mariboru je še nekaj prostora v vseh hotelih. Na Mariborskem Pohorju Je zaseden Pajkov dom. V vseh drugih domovih in v hotelu Bellevue je dovolj prostora. Dovolj prostora Je v hotelu grad Štatenberg, v Slovenski Bistrici, v Lovrencu na Pohorju 1n v Lenartu in Slovenskih goricah. Hotel Poetovlo v Ptuju ima še nekaj prostora. z njim odpeljal v Južno Ameriko da prejme v Sao Paulu častni doktorat tamkajšnje univerze. Univerza v Sao Paulu dolguje marsikaj Ungarettiju, ki je bil leta 1936 e-den izmed njenih ustanoviteljev skupaj z drugimi italijanskimi, francoskimi, nemškimi in židovskimi znanstveniki. Do leta 1942 je na tej univerzi tudi predaval. Na vabilo svojih bivših slušateljev se je prejšnje leto vrnil ter imel vrsto predavanj o italijanski literaturi ter pri tem dosegel izreden uspeh. Kljub temu, da je že v letih, Je Giuseppe Ungaretti neutruden delavec. Pravkar je napisal dva važna uvoda k monografijama Wee-mera in Caglija, imel je uraden spominski govor za francoskega pesnika Apollinaira in napisal je še nekaj esejev. Seveda je koristno izkoristil tudi svoj čas med vožnjo na ladji. Giuseppe Ungaretti se namerava vrniti v Italijo sredi junija, čaka ga zopet dosti dela, med drugim tudi zbornik esejev, ki ga bo pripravil skupaj s prevajalcem, Francozom Philippom Jaccottetom. * • • «Touring Club«; vsi ti zakonci so namreč fotografi, ki so potem med potjo še tekmovali na temo; admiralski ladji italijanske mornarice; zakonca, ki bosta z najlepšo fotografijo zmagala, si bosta priborila potovanje od Genove do Gibraltarja in nazaj. Zakonci so se odpeljali z ((Raffaellom« do Neaplja, tam so ostali teden dni, 7. aprila pa so se z ((Michelangelom« vrnili v Genovo. (Na sliki jih vidimo v prazničnem salonu na «Raf-faellu«, preden so se odpeljali proti Neaplju. Sprejela sta jih pod-ravnatelj družbe «Italia» odv. Gl-no Villa Santa ter predsednik italijanskega «Touring Cluba» arh. Ferdlnando Reggiori.) Pesnik Giuseppe Ungaretti na ladji .Giulio Cesare« s komandni’*1’1 višjim kapitanom Carlom Kirnom Plovna družba «Italia» ter itali- Tak biser... SAINT QUENTIN (Kalifornija), 7. — Največji naravni biser na svetu tehta 6,5 kg ter je last nekega paznika v jetnišnid Saint Quentln, 63-letnega Wilbuma Cob-ba. Strokovnjaki so biser ocenili na 200.000 dolarjev (čez 120 milijonov Ur), toda lastnik zatrjuje, da je prejel ponudbo celo 3,5 mi-Ujona dolarjev. Cobb, ki se doslej nikoU ni hotel ločiti od bisera, Je izjavil, da ga Je dobil v dar od nekega fiUpinskega rodovnega načelnika, kateremu je rešil sina. Cobb se je rodil v Manili. Tretji milanski antikvarni velesejem MiLAN, 7. — Jutri se prif*1 na svojem tradicionalnem sede* (Angelicum) tretji milanski arib kvarni' velesejem. Udeležuje se 50 trgovcev z umetninami. Ljub1, teljem bo na razpolago okrog 25" «kosov» iz vseh časov — raz*j preprog, ki so stare ne manj ¥ rei 5 e A5V g;;3 a o iid. cS aiii i -o S 5 a a č -c S, S a p- S 3 5 ta 3 a a. MALEZIJA, VELIKA BRITANIJA IN SOSEDI Vojsk jska «neodvisne» dežele v rokah kolonialistov V malezijskem «svetu za narodno obrambo» sede samo Britanci ■ Pravtako so to skoraj vsi poveljniki vojske - Kdo je paraliziral revolucionarna in nacionalna gibanja - Vloga komunistične partije - Odkritje kompromisne formule za «neod-visnost» - Širša federacija «Mafilindo» ■ samo želja Po drugi svetovni vojni ni no-bena kolonialna sila obdržala tolikšnega vpliva na svoje bivše ko-onije kot Velika Britanija v Ma-eziji. Nekatera dajstva — po pi-.aoju indonezijskega tiska — naj-P®e osvetljujejo ta vpliv. Katera so? Predvsem malezijska ada nima nobenega vpliva na azne vojaške zadeve svoje deva 6’ a ne na zadeve notranje ra i?*ti' ^ "Svetu za narodno ob ambo» sede samo Britanci. In če ?rav Je minister narodne obrani e Mala j ec, je vendarle Svet ti strl' 0(11063 ° vsem. Svet je pri Jen tudi za notranjo varnost, dalje so Britanci načelniki šta-- ? i,tTeh rodov vojske. Malezijska Jska, torej, ni ne malezijska ne ska ska, marveč v resnici britan- Nadalje je Britanija obdržala t fwv°jašl5a oporišča na vseh stra-r** točkah, ki jih je imela tu-Pred drugo svetovno vojno, s mer popolnoma nadzoruje celot-, . situacijo in lahko vsak trenu-cijo SPr0Ž1 katerokoli vojaško ak- Potem je tu še dejstvo, da listata iTteV Malezije ni bila izpeljana ko, kot so si jo zamislili Britan-’ zakaj konec konca so se bili asli kompromisi z njenimi se-'avnimi deli — Malajsko federa-. J0 ^sestavljeno od 11 državic na J 8U Malajskega polotoka), Sara-akom (severozahodni Kaliman-an) in Sabahom (severni Kaliman-T01- Singapur, najrazvitejše me-A/r°i vs?ga Področja, pa se je od alezije odcepil in je sedaj neodvisna država. ta končno so Britanci uspeli pa-a izirati revolucionarna in nacio-alna gibanja v domala vseh kra-1115 federacije. Usoda nacionalnega ev°lucionarnega gibanja je zad-Ja leta v veliki meri bila določe-a od okoliščin, v katerih je s Političnega prizorišča bila odstranjena komunistična partija Mala-le' Kot povod je dobro služila vsta-■a leta 1948, naperjena proti brionski nadoblasti v malajski poroki in ekonomiki. Ta korak je ml, očitno pod tujim vplivom in shematičen glede revolucionarne o°rbe, usoden za Komunistično Pkrtijo Malaje. Britanski upravi le s popuščanjem in taktiziranjem ~Pelo zadušiti vstajo v Singapu-nn. samo komunistično partijo pa ?“ ustreznih »čistkah« postavita l2v®n zakona. Komunistična partj-la se je, zatorej umaknila v ile-organizirala vojsko za o6vo-oditev malajskega ljudstva (MR-nadaljujoč borbo na osnovi gVerilskega vojskovanja. Ko so s političnega prizorišča t Prav>li komuniste — gverila kot v . Pa ni nikoli resno ogrozila 1 ahv Ske oblasti — s0 Britanci ,,i m te stranke (od aprila 1. s«. Stranka malezijske zveze) p tazlikuje od vladne politike, dttrap hatanavljanju Malezijske te-lovm s je Poieg britanske sode- s'cer, čjavl01"00 lzkradila obrambna trd-n,s,lc pr°ti kiiajskemu in »kornu-Az( n*mu» vplivu v jugovzhodni je aabno nevarnost za Zahod eija ^ustavljala negotova orlenta-ru, Juul.lona Kitajcev v Slngapu-'thajo v rokah domala vse Za dogodke tega področja se močno zanima tudi filipinska vlada. Ta je svoj čas v razgovorih z malajskim premderom Abdulom Rahmanom in Sukamom v Tokiu videla možnost ustanovitve nove federacije, ki bi obsegala Malezijo in Filipine — »Mafilindo«. Vendar je to ostalo samo želja, ker je bilo v nasprotju z željami oziroma nameni zahodne in ameriške diplomacije v tem predelu sveta. Zanimivo bo opazovati, kako se bodo razvijali odnosi med Malezijo ter Indonezijo brez Sukama. Po vsem sodeč, bi med protikomunistično usmerjenim Suhartom in enako razpoloženo upravo v Maleziji moralo priti do zbližanja. To zbliževanje bo morda potekalo samo na področju diplomatske zunanjepolitične dejavnosti, vtem ko se bodo v notranji politiki še naprej poudarjale razlike in nasprotja med obema državama, ker pač tako ustreza zahodni diplomaciji v tem predelu sveta, če se bo spopad v Vietnamu razvijal v smeri pomiritve, se bo povečala tudi dejavnost tajne diplomacije o ostalih deželah jugovzhodne Azije. A v tem primeru bo Malezija gotovo v središču pozornosti. N. POPOVIČ | 'i "7’ T~¥k' K k-S ' i ! šrnmm »s.:;!. f .............___________________] M if" ■ at-1 —5 - 1 . ® t i m. ■ IR r > 1— Te dni gostuje v Trstu članica reškega gledališča Branka Verdonik-Razbergerjeva, ki nastopa v Ivana Cankarja delu «Gospa Judit«. Delo bo na programu še danes zvečer ob 21. in jutri popoldne ob 16. uri (Udi zahodna diplomacija, ho ,..:r' da bi se s taašno držav- PrVa 1°, beračije. Spričo tega je v terpkr? K0l(>rualne uprave bila ZANIMIVE UGOTOVITVE ZDRAVNIKOV IN SOCIOLOGOV Tako želeni «week-end» nam ni vedno v korist V dneh po tedenskem počitku so ljudje še bolj utrujeni kot prej - Glavne napake: pretiravanja v eno ali drugo smer Desetletja borb in deloma tudi tehnični razvoj sta omogočila delovnemu človeku, da so se njegovi delovni pogoji izboljšali. Hkrati s tem so se izboljšale tudi njegove življenjske razmere. To se opaža še posebej po drugi svetovni vojni. Med raznimi videzi izboljšanih življenjskih razmer je tudi tako imenovani tedenski oddih ali kot mu tudi pravimo «week-end», ki je možen zaradi tega, ker se je skrajšal delovni tednik na sedanjih povprečnih 40 do 48 delovnih ur na teden. Nekatere stroke pa so si že izposlovale tudi »kratki teden*, to je delovni tednik s samimi petimi delovnimi dnevi, tako da imajo prosto vso soboto in nedeljo. Za uvedbo «kratkega tedna* so bile potrebne dolge borbe, podobno kot za uvedbo krajšega urnika. Da je tedenski počitek, torej «week-end» velika pridobitev, ni nikakega dvoma. Kot nihče ne dvomi, da si ga mnogi delovni ljudje, če le utegnejo, tudi primerno privoščijo. I11 vendar se oglašajo k besedi strokovnjaki, ki pravijo, da postaja «week-end» nevarnost, bolje povedano, da začenja tedenski počitek preraščati v nevarnost. Kako in zakaj? UIIIMIIIMIIIIinilllllllMIllIlllllllllllllllllllllllllllllllll Dejavnost NASA bo treba koordinirati ai)čn«T da razceP) nac.onalne in tu* ? skuPUie, kar ji je deloma £ ^Pelo Je bila izzvana tudi Indo-staiis. D° pred kratkim je njeno huisk6 bll°' ba Jfc Malezija brine jJ1 tv°rba, s čimer so označe-preuelPeriall8tlftne aspiracije v tem SkimiU sveta 1 izključno strne-novih pobudami, da bi se tako v no nadaljevalo kolonial vine m pa rešile suro- se ig ^ valom nacionalizacije, lu Azijj Zatenja leta v jugovzhodni raia °krePU Indonezija je podpi-nekatpr0uikoloillalls^tna gibanja v no m r'h deklah Malezije, poseb MaigJ?aravaku in Sabahu ,akšnav* ‘se spremenila — rodjg ' kakršna je danes — v 0-lizma m(K>riR"rrna in neokolonia r°tju SBl sP<>dbu.|H na svojem pod sile. 'ajrkzllenejše reakcionarne WASHINGTON, 6. - Ameriška vesoljska ustanova NASA se je preveč razširila in z raznimi svojimi «vejami» posega že na najrazličnejša področja dejavnosti. Zato Je bilo sklenjeno, da se bo odslej začela bolj stroga kontrola nad vsemi njenimi perifernimi dejavnostmi. V ta namen bodo ustanovili nov odbor za programiranje že »razvitih načrtov«, predvsem tistih, ki obsegajo programe v zvezi z Luno, Marsom, Venero in drugimi planeti sončnega sistema o je bilo sicer sklenjeno že p-otekli mesec, toda šele sedaj Je bil ta sklep objavljen. Sklep ima namen, preprečiti, da bi se tudi v vesoljski dejavnosti primerilo to, kar se dogaja pri raznih ameriških javnih ustanovah, ki se širijo in množijo že brez vsake kontrole, tako da gre vsar ka ustanova svojo pot. V prihodnjih letih, potem ko se bo zaključil načrt v zvezi s pristankom človeka na Luni, se bodo vesoljski programi razdelili na številne nove odseke in tedaj bo še bolj potrebna stroga koordinacija dejavnosti. NASA namerava predvsem ustanoviti poseben oddelek svojega organizacijskega aparata, katerega naloga bo, nadzirati vso ustanovo in njeno dejavnost v celoti Novi urad bo koordiniral vse načrte, ki so se že kolikor toliko razvili in ki se ukvarjalo z raziskavami onstran Lune Doslej je bilo glede tega že več načrtov ln idejnih osnov. Pri tem pa Je prišlo tudi do na '-'roti), celo med samimi svetniki Bele hiše, ki se ukvarjajo z vesoljskimi programi Do nasprotij Je prišlo tudi v tako imenovanem vesoljskem odboru ameriške aka demi|e za znanost. Zaradi tega še ni bil določen niti osnovni celotni idejni načrt Novi ukrepi bodo pripomogli k temu, da se bo vsa ta snov v določenem času uredila v nekakšen organski načrt delavnosti NASA za obdobje 1970 do 1980 V vesoljskih krogih ZDA raču najo, da je do delne reforme v okviru NASA prišlo tudi zaradi kritik, ki so bila izrečene v zve , tragedi io vesoliske ladie «A nolon«, pri kateri so izgubili življenje trije ameriški astronavti. Ker gre za ljudi, ki svojih besed ne mečejo kar tako, pač pa jih utemeljujejo s svojimi strokovnimi izkušnjami, jim bo treba verjeti. Zdravniki pravijo, da mnogi ljudje smisel «week-enda» napačno razumejo. Sociologi pa menijo, da je nekim ljudem postal «week-end» nekak mit. Poglejmo si nekoliko podrobneje, kaj je na stvari. Pariški zdravnik P. pravi: «Z ’week-endom’ so si ljudje izmislili novo možnost utrujanja. Moji pacienti so ob četrtkih v veliko boljši fizični in duševni kondiciji, kakor ob ponedeljkih. Ob ponedeljkih prihajajo v ordinacijo bolj utrujeni, kot so bili pred odhodom na tedenski počitek. Ta stalna, vsakotedenska pretirana utrujenost bi mogla postati kronična, nevarna.* Zdravnica E. pa s svoje strani pravi: »Vsak ponedeljek opažam, da so moji pacienti nenavadno nerazpoloženi. Veliko slabše se počutijo kot na pregledih ob petkih ali četrtkih.* Kako je to možno? Predvsem povejmo, da ne gredo vsi, ki imajo soboto prosto, iz mesta. Ne, do tega še nismo prišli. Toda mnogi med tistimi, ki jim je sobotni in nedeljski «week-end» že nekako «svet», ki ga torej vsakokrat izkoristijo, te ugodnosti ne vedo pravilno uporabiti. Ker so med tednom nekako zaprti v velikem mestu, ob sobotah in nedeljah »podivjajo*: drvijo po cestah iz kraja v kraj, brez prestanka, kot bi bili šli na lov na kilometre. Drugi pa menijo takole: ker so med tednom zaprti med štiri stene pisarn, menijo, da morajo ob nedeljah vpreči svoje fizične sile, ker da jim bodo sicer mišice pokrnele. Drugi primer: športniki, bolje povedano nedeljski športniki, in teh ni malo, si ob »vveek-endih* privoščijo toliko športa, da včasih spravijo v nevarnost svoje srce, da ne govorimo o zlomih nog ali drugih poškodbah, ki jih je tako drastično prikazal pariški kirurg dr. D., ki je rekel, da so nedeljski večeri in ponedeljski dopoldnevi »značilni v oddelku po sestavljanju na smučanju polomljenih udov*. Sicer bi v zvezi s tem mogli navesti še nekaj zelo značilnih in duhovitih zdravniških citatov in podatkov. Že omenjeni pariški zdravnik dr. P. pravi, da nam motorizacija, kar zadeva tedenski počitek, veliko ne pomaga. Tudi ljudje, ki gredo z avtom razmeroma blizu, niso veliko na boljšem. Pri povratku v mesto se morajo vključiti v kolono drugih vozil in vse, kar so na oddihu pridobili, bodo ' dveh urah vožnje izgubili. Še veliko bolj odločen glede tega je psihiater dr. L., ki pravi, da bo »manija nedeljskega izleta marsikoga spravila v norišnico ali zapor*. V zvezi s tem je navedel tudi nekaj svojih osebnih izkušenj, ko je n.pf. človeka tako rekoč rešil in mu omogočil. da je ob koncu tedna mogel na »priporočljiv oddih* in mu Kdo je v ozadju, ni težko uganiti Vlom v uredništvo revije «Ramparts» Revija je preveč odkrito pisala o raznih «kočljivih» zadevah je ta «veliko bolj škodil kot tedni normalnega in zahtevnega dela v sicer prenasičenem mestu*. Kaj bi glede tega mogli sedaj zaključiti? Kar zadeva zdravstveno plat, so strokovnjaki mnenja, da je tedenski oddih «zelo pametna iznajdba naše dobe*. Vendar pa da ni pametno v tem pretiravati. Kakor ni pametno prebiti «tedenski oddih* ali nedeljski počitek «v pižami*, tako tudi ni pametno ves prosti čas izkoristiti samo za fizične in živčne napore, ki jih terjajo dolge vožnje ali pretiran šport. Poleg tega bi se moral vsakdo ravnati tudi po svojih močeh in v skladu s svojimi potrebami. Umski delavec ne bo pogrešil, če si bo privoščil nekoliko fizičnih naporov, fizični delavec • pa morda nekoliko »umskega oddiha*, torej krajši izlet z nekoliko zabave, ali pa tudi s knjigo v roki, toda v prirodi. Kaj pa glede tega menijo sociologi? Sociologi imajo veliko pripomb, vendar menimo, da bo dovolj, če se ustavimo samo pri dveh. Prva pripomba *e naslednja: so ljudje, ki se jih je zadeva tedenskega oddiha prijela kot nekakšna bolezen, prava manija. Ne bodo izgubili tedna, da bi ne šli na oddih. Da bi jim ta bil čimbolj prijeten — tako vsaj menijo — so si ustvarili svoje počitniške domove, svoje hišice ali vilice ob morju ali v hribih, včasih oboje hkrati in jih opremili tako, da so že pravo razkošje. V tem primeru — pravijo sociologi — bogataši sploh ne pridejo v poštev. Gre prvenstveno za ljudi srednjih ali celo nižjih slojev, ki žrtvujejo vse, da si svoje «week-end» hišice opremijo najudobneje, pa čeprav bo njihov celotedenski dom v mestu zelo skromen, včasih celo neprimeren. Za en sam dan udobja so torej pripravljeni preživeti šest dni neudobja. Druga pripomba sociologov na račun «week-enda» pa je pripomba na »nič kaj obetajočo* posledico. V tovarnah, kjer je uveden tekoči trak, ali v podjetjih in ustanovah, kjer so uvedena »delovna merila*, se to toliko ne opaža. Opaža pa se povsod drugod, kjer se učinek dela ne more neposredno in na kraju samem nadzirati. Statistični podatki govore, da se je v takih podjetjih in ustanovah učinek dela v petkih zmanjšal. Zakaj? Ljudje, ki jih je zajela «manija week-enda», so že dan pred oddihom dejansko že na pol na oddihu K temu pa dodajajo še eno pripombo: ob sobotah in nedeljah je na cestah veliko več prometnih incidentov in nesreč kot v drugih dneh. Na koncu moremo torej reči, da se velika pridobitev — tedenski oddih — pogosto kaže tudi v nič kaj svetli luči. Ker pa smo šele v začetku dobe, ko je tedenski oddih postal navada, bi ne bilo slabo, če bi se prizadeti nad tem nekoliko zamislili SAN FRANCISCO, 7. — Ameriška revija krščanskosocialne tendence «Ramparts» se je v zadnjem času izkazala z dokaj ostrimi članki proti ameriški politiki v Vietnamu, o vmešavanju ameriške obveščevalne službe CIA v domače in tuje študentske organizacije, v kulturne ustanove in celo domače in tuje sindikalne organizacije, ki jih je podpirala, da so vohunile za ZDA; nadalje se je zelo podrobno razpisala o atentatu, katerega žrtev je bil predsednik ZDA John Kennedy, glede česar je npr. navedla tudi točna imena in podatke o štirinajstih osebah, ki so umrle na razne «sumljive načine« in ki so bile v posredni ali neposredni zvezi z atentatom. Revija je tudi navedla vrsto nelogičnosti in nepravilnosti v Warrenovem poročilu 6 a-tentatu. Skratka se je revija lotevala dokaj «kočljivih» zadev. Včeraj so «neznanci» vlomili v uredništvo revije in odnesli številne dokumente. Direktor revije Edward Heating je izjavil, da so izginili vsi dokumenti, ki se nanašajo na bančne operacije zadnjih desetih let, arhivski dokumenti v zvezi s poročilom Warrem ter z atentatom na Ken-nedyja in še veliko tovrstnega materiala, s katerim je uredništvo razpolagalo. predstavljata veliko oviro za združitev Evrope. Niso pa na Dunaju spregovorili o tem, da je avstrijska vlada pred nedavnim dovolila organiziranje in delovanje neonacistične stranke, ki deluje po zgledu neonacistične stranke Zahodne Nemčije. Bivši deportiranci opozarjajo na nevarnost neonacizma DUNAJ, 7. — V preteklih dneh se je na Dunaju sestal izvršni odbor »Mednarodne svobodne zveze deportirancev, Internirancev, članov odporniškega gibanja«. V tej organizaciji so včlanjeni deportiranci in bivši borci odporniških gibanj iz Belgije, Danske, Francije, Zahodne Nemčije. Izraela, Italije, Holandske in Španije (seveda Španci, ki so v begunstvu), ki pa niso komunisti. Ob zaključku konference je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je tudi oster protest proti neonacističnim manifestacijam in proti valu neonacizma, ki se širi v mnogih deželah. Ministrom za prosveto evropskih dežel se hkrati naslavlja poziv, da naj iz šolskih učbenikov izločijo vse preostanke nacističnih idej, tisk pa se vabi, naj podpre borbo proti neonacističnim manifestacijam in proti širjenju neonacizma nasploh. Člani posameznih delegacij so na dunajskem sestanku Izrazili mnenje, da je treba ostro nastopiti proti neonacistični nacionalno demokratični stranki Zahodne Nemčije in proti tedniku »Deutsche National Zeitung«. Seveda sta prišla na vrsto tudi «železna zavesa« in berlinski zid. ki da Pri 150 letih izvoljen v krajevni svet BAKU (Sovjetska zveza), 7. — Pri zadnjih volitvah za krajevne svete so v naselju Ceriken v Azerbejdžanu izvolili v krajevni svet 150-lethega širina Casanova, ki je hil kot novi svetnik imenovan za načelnika stalnega odbora za kmetijstvo, širin Gasanov je po poklicu »strokovnjak za rejo živali«, pravzaprav pastir. Nad sto let je preživel na pašnikih na obronkih Kavkaza. Vsi sedanji pastirji tega področja so dejansko prišli «iz njegove šole« Čeprav ima Gasanov že 150 let, je še vedno zdrav ln poln življenja in nikoli ne zajaha konja, kot delajo njegovi tovariši, pač pa raje hodi za čredami peš. Corato (Bari), 7. — V stanovanju mehanika Francesca Soldana ki je pri 84 letih umrl, so njegovi sorodniki našli za milijon lir bankovcev, ki pa nimajo rj kakršne vrednosti, ker so že bili potegnjeni iz obtoka. Brž ko Je stari mehanik umrl, so v njego vo stanovanje prišli njegovi vnuki, da bi uredili vse potrebno za pogreb. Odkrili pa so veliko denarja brez vrednosti, med drugim tudi «Am-lire», to se pravi tiste bankovce, ki so jih zavezniki dali v promet ob koncu voj ne. Denar je pokojnik hranil neki vrečki v svoji spalnici. V PONEDELJEK BODO DELILI NAGRADE «0SCAR» Veliko je kandidatov za trideset «kiptev» la nagrado najboljšega tujega filma je «v bitki» še vedno pet filmov, med drugimi tudi jugoslovanski film «Trije» HOLLYWOOD, 7. — Se nekaj dni in Sancta Monica bo ponovno na dnevnem redu. Tu se bo zbral *cvet» filmskega sveta na svečano podeljevanje najbolj cenjenih filmskih nagrad — Oscarjev. Morda bi se moglo letos zgoditi, da bo svečanost v Sancta Monici kot običajno razkošna, da pa bodo ameriški ljubitelji filmske umetnosti in velikih svečanosti, kakršna se prireja vsako leto tu, prikrajšani, kajti zaradi stavke ameriških radijskih in televizijskih tehnikov neposrednega prenosa ne bo, ali pa bo zelo omejen, okrnjen in tehnično slab, če bodo vlogo radijskih in televizijskih tehnikov prevzeli «u-radnikh iz uprav teh ustanov, ki prav gotovo niso vešči. Tudi sam že tradicionalni konferansje Bob Hoppe se bo tokrat umaknil z odra v znak solidarnosti s stavkajočimi kolegi iz televizijskih in radijskih družb. Šef ameriške akademije za umetnost in znanost Arthur Freed je izjavil, da se bo podeljevanje nagrad vršilo tudi če se bo stavka nadaljevala, pa čeprav bi moralo televizijsko in radijsko občinstvo biti prikrajšano za ta užitek. Iz tega sledi, da bodo 10. aprila, torej v ponedeljek, v Sancta Monici nagrade delili kljub temu, da bi se stavka nadaljevala. Zamisel za podeljevanje nagrad ki nosijo naslov Oscar, se je rodila leta 1927, ko je ameriška akademija za umetnost in znanost ustanovila nagrado. Do 1931. leta so značilni kipec delili brez posebnega naslova in šele tega leta je «Oscar» po naključju dobil svoje ime. Prvič so nagrade Oscar podelili 6. maja 1929. leta. Prvi dobitniki so bili znani filmski umetnik Emil Jannings, ki je dobil Oscarja kot najboljši umetnik v filmih *The way of ali flesh» in »The last com-mand». Kot najboljša filmska umetnica pa je bila tedaj nagrajena Janet Gagnor za svoji vlogi v fil mih tSeventh Heavem in f Street angel and sunrise». Kot najboljši film je bil takrat ocenjen film *Wings». V začetku so delili le enajst kipcev Oscar, sedaj jih razdelijo vsako leto okoli 30. Seveda so najpomembnejši Oscarji tisti, ki se podelijo najboljšemu filmu nasploh, najboljšemu tujemu filmu, najboljši glavni moški in glavni ženski vlogi, najboljši stranski moški in ženski vlogi ter najboljši režiji. Nato pa pride cela vrsta drugih nagrad in sicer za izvirne scenarije, za izvirno glasbeno spremljavo, za izvirne kostume, za razne efekte. Te nagrade se v mnogih primerih tudi »podvojijo* in sicer za filme v čmo-belem ter za filme v barvah. Sicer pa smo že rekli, da je na voljo kar 30 kipcev Oscar. Po dva Oscarja so doslej dobili le redki umetniki. Kot najboljše umetnice so za glavno žensko vlogo dobile po dva Oscarja Bette Davis, Luise Rainer. Vivien Leigh, Ingrid Bergman in Olivia de Ha-villand. Za najboljše moške glavne vloge so dobili po dva Oscarja naslednji filmski umetniki: Frederic March, Spencer Tracy in Gary Cooper. Poslednji je dobil še enega Oscarja le nekaj mesecev pred svojo smrtjo in sicer z motivacijo, da je «poosebil tipičnega Američana, ki je postal znan že po vsem svetu*. To je bila edinstvena in samo enkrat podeljena nagrada ali bolje povedano izredno priznanje, ki ga je umetnik dobil malo pred smrtjo. Kakor je malo filmskih umetni- kov in umetnic, ki so dobili več Oscarjev, tako je tudi malo režiserjev, ki so večkrat dobili tolikšno priznanje. Največ Oscarjev je dobil John Ford, ki je odnesel iz Sancta Monice kar štiri kipce. Sledijo mu s tremi Frank Capra, Vit-torio De Sica in Federico Fellini. Poslednja sta dobila po tri Oscar je za najboljši tuji film. Režiser Man-kietvicz pa je dobil dva Oscarja. Med filmskimi umetnicami, ki so dobile več Oscarjev, so bolj redke Američanke. Vivien Leigh je Angležinja, Green Garson je Irka, Ingrid Bergman Švedinja. Simone Signoret Francozinja, Elisa-beth Tayloi pa je tudi Angležinja, pa čeprav živi v glavnem v ZDA. Tudi med umetniki, ki so dobili Oscarja za glavno moško vlogo, je veliko tujcev. Laurence Olivier, Alec Guinnes in David Niven so Angleži. Mazimilian Schell pa je avstrijskega porekla. Zelo veliko se je govorilo o Oscarju za glavno moško vlogo, ki je bil podeljen leta 1963. Dobil jo je namreč črnski filmski umetnik Sidney Poitier. Do tedaj je dobila tolikšno nagrado le ena črnska umetnica in sicer Nattie McDaniel, ki so ji dali O-scarja za najboljšo stransko vlogo v filmu »V vrtincu*. Med italijanskimi filmskimi umetnicami, ki so dobile doslej Oscarja za glavni ženski vlogi, sta Anna Magnani in Sofia Loren. Anna Ma-gnani je dobila Oscarja za svojo vlogo v filmu «Tetovirana vrtnica*. Bilo je to 1955. leta. Pet let pozneje pa so dali Oscarja Sofii Loren za njem vlogo v filmu »La ciociara*. Bil je to prvi Oscar, ki ga je kaka filmska umetnica dobila za svojo vlogo v filmu, ki ni bil v mngleško-ameriškem* jeziku. Napovedi so vedno nehvaležne. Že velikokrat so se italijanski filmski ljudje in kritiki spuščali v napovedi in zelo pogosto so njihove napovedi odpovedale. Kljub temu bomo navedli mnenja, ki so jih izrazili italijanski filmski ljudje in kritiki, ki trdijo, da se italijanska filmska umetnost letos poteguje za devet Oscarjev. Navedli bomo le nekatere: Gillo Pontecorvo se s svojo «Alžirsko bitko* poteguje za Oscarja za najboljši film v nean-gleškem jeziku. Michelangelo Antoniom se poteguje za dva Oscarjai in sicer za najboljšo režijo ter za najboljši scenarij napisan izključno za film. Kaj bi se dalo reči o teh in še drugih kandidaturah za razne 0-scarje? Antoniom se poteguje s svojim filmom i>iia>iii*iiiiiiiiiiiiii>iii*ii*iiiiiiiini>iB POROČILO DR. CEC0VINUA 0 DELOVANJU USTANOVE V ZADNJEM LETU Širjenje industrijskega pristanišča naj se usmeri predvsem proti Tržiču V sklopu industrijskega pristanišča deluje danes 120 podjetij - Pripravljanje študije o napravah za poslovanje Grandi Motori Trieste Na trgovinski zbornici se je sestal izvršni svet Zavoda za industrijsko pristanišče, da bi pregledal in odobrii obračun poslovnega leta 1966. Podpredsednik dr. Ceco-vini je predstavil svetovalcem novega predsednika ustanove dr. M. Franzila, kateremu je izrekel dobrodošlico in zaželel uspešno delo pri vodstvu ustanove. Dr. Fran-zil se je zahvalil dr. Cecoviniju in se v krajšem nagovoru spomnil svojih predhodnikov na predsednikovem mestu in poudaril važnost sedanjega trenutka v življenju u-stanove, ki se pripravlja na to, da sprejme v svoj okvir nW bbrat' Grandi Motori Trieste. Dr. Franzil je nato pozdravil nove člane izvršnega sveta ter povabil dr. Ceco-vinija, naj bi orisal delovanje u-stanove v pretekli poslovni dobi. Danes deluje v sklopu žaveljske-ga industrijskega pristanišča 120 podjetij, medtem ko jih je bilo konec leta 1966 113, skupna vrednost investiranih sredstev pa se danes suče na višini nekaj čez 80 milijard lir. Tudi naselje Sv. Sergeja se pospešeno razvija in danes poslujejo v njegovem okviru že občinski urad, otroški vrtec, osnovna šola tržnica in športno igrišče. Vodstvo industrijskega pristanišča pričakuje, da bo s splošnim izboljšanjem gospodarske konjunkture v državi v bližnji prihodnosti ponovno narastlo povpraševanje po »industrijski« površini v sklopu žaveljskega pristanišča. Ker pa je danes razpoložljiv prostor že skoraj popolnoma izčrpan, pravi nadalje poročilo, je želeti, da bi bil kmalu sprejet zakon, po katerem naj bi se industrijsko pristanišče razširilo na nove površine, POROČILO DR. VATTE V R0TARY CLUBU Velik pomen Trsta kot posrednika trgovine med zahodom in vzhodom Vrednost italijanskega izvoza proti Jugoslaviji je lani dosegla 110 milijard lir, proti vsem vzhodnim državam pa 350 milijard lir Na zadnji seji tukajšnjega Ro-tary cluba je imel običajno poročilo tržaški gospodarstvenik dr. Eugenio Vatta, ki je član odbora trgovinske zbornice, ter hkrati predsednik tržaške delegacije italijansko • jugoslovanske trgovinske zbornice in podpredsednik te organizacije, ki ima svoj sedež v Milanu. Dr. Vatta je razvil vrsto vprašanj v zvezi z razvojem mednarodne trgovine skozi Trst, ter je poudaril zlasti pomen, ki ga ima naše mesto kot trgovinski posrednik med vzhodnim in zahodnim svetom, ter še posebej kot stična točka med dvema sosednima in medsebojno komplementarnima tržiščema, kot sta italijansko in jugoslovansko tržišče. Med svojim izvajanjem je dr. Vatta omenil tudi vrsto zanimivih podatkov, med katerimi naj omenimo temeljna števila o naraščanju trgovinske menjave med Italijo in vzhodnim sve tom, kar je povzročilo določen u goden razvoj tudi v okviru zuna nje trgovine čez naše področje Skupna vrednost italijanskega izvoza na vzhod, ki je znašala v letu 1960 komaj 160 milijard lir, je lani dosegla 110 milijard lir samo v smeri proti sosedni Jugoslaviji, z vsemi vzhodnimi državami pa je presegla 350 milijard lir. Stališče PSU do ustanove tržaškega pristanišča Tiskovni urad PSU sporoča, da se je 4. aprila na sedežu sestala pokrajinska gospodarska komisija združenih PSI in PSDI. Pod predsedstvom prof. Apiha in prof. Boni-facia je komisija proučila položaj v zvezi z uresničenjem tržaške pri- staniške ustanove. Komisija je poudarila svoje obžalovanje spričo počasnega poteka postopka za ustanovitev ustanove ter je nakazala naslednje neodložljive zahteve v zvezi z njenim delovanjem: 1. Območje ustanove se mora raztezati od rta Zdoba do Tankega rtiča tako da se stvarno prične razvoj mestnega in deželnega gospodarstva ter da se uveljavi njuno mednarodno poslanstvo. 2. Upravni svet in vodstveni odbor morati, biti sestavljena tako, da ne bosta podvržena prevelikemu birokratskemu nadzorstvu in da bodo upravljali ustanovo gospodarstveniki in predstavniki delavcev. Predvsem se je treba izogniti nepotrebnemu zunanjemu nadzorstvu glede zakonitosti in meritornosti delovanja ustanove, saj bi to le otežilo njeno delovanje in povečalo stroške. 3. Ustanovo je treba finansirati v tolikšni meri, da bo delovala kot gonilna sila za povečanje prometa ter da ne bo le komaj krila stalnih in ponavljajočih se primanjkljajev. V skalo je treščil Ker ga je zaslepila močna Ujč žarometov nasproti vozečega avta, je sinoči 31-letni mesar Oiovanni Ienco iz Ul. Lonza 8 Izgubil oblast nad vespo TS 35851 in treščil v skalo na desni strani ceste. Nesreča se je pripetila na državni cesti blizu kamnoloma nad Lonjerjem, ko Je Ienco vozil proti Trstu. Pri nesreči se je vesplst ranil po čelu, desnem sencu, ličnici in zadobil pretres. Ienca, ki je bil vinjen, so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. tako da bi lahko sprejelo ponudbe za izgradnjo industrijskih obratov in zadostil želji številnih malih in srednjih podjetij, ki delujejo zdaj raztresena po mestu, in ki želijo prenesti svoje obrate v žavlje. Pri tem pa je treba imeti pred očmi predvsem rešitve, pravi poročilo, ki predvidevajo raztegnitev industrijskega pristanišča v smeri proti Tržiču. V zvezi z načrtom za tržaško pristaniško ustanovo, ki ga pravkar proučuje poseben parlamentarni odbor, kaže da namerava vlada rešiti vprašanje industrijskega •prišfšniščft tako, da ne bo pristaniška ustanova absorbirala industrijskega pristanišča, temveč samo tisti pas državnega demanija ob morju, kjer se opravljajo tipične pristaniške dejavnosti. Po poročilu dr. Cecovinija je izvršni svet odobril obračun za leto 1966, nakar je znova spregovoril dr. Franzil, ki je med drugim omenil, da pripravlja vodstvo industrijske ustanove v sodelovanju s prizadetimi upravami podrobno študijo o napravah in infrastrukturah, ki bodo potrebne za uspešno poslovanje obrata Grandi Motori Trieste, Dne 4. aprila je bil v tej zvezi na sedežu ustanove sestanek, katerega so se udeležili strokovnjaki državnega podjetja za ceste ANAS, državnih železnic, pokrajine, tržaške in miljske občine, družbe Grandi Motori Trieste in industrijskega pristanišča, in na katerem so vzeli v pretres potrebo po koordinaciji prometnih zvez na področju pri Orehu, kjer bo stala Grandi Motori Trieste, in po speljavi novega cestnega odseka v smeri proti mejnemu prehodu pri škofijah. Na zaključku sestanka so se predstavniki poslovili od dolgoletnega člana izvršnega sveta ustanove za industrijsko pristanišče inž. Nova-rija, ki je po 17 letih stopil v pokoj. Dr. Franzil je izročil inž. No-variju v znak hvaležnosti pristaniške ustanove zlato medaljo. Sestanek sveta Sklada za Trst Včeraj dopoldne so se na prefek turi ponovno sestali člani sveta, ki upravlja tako imenovani Sklad za Trst. Pod predsedstvom dr. Savone so na sestanku razpravljali o porazdelitvi sredstev iz omenjenega sklada v tekočem letu. Razprava o tem vprašanju še ni zaključena, ker se pa precej mudi, se bo svet sestal ponovno že čez nekaj dni. Na zasedanju revije «Energie Nuove* Predsednik IRI Petrilli danes v Trstu in Gorici Predsednik Zavoda za industrijsko obnovo IRI prof. Giuseppe Petrilli se bo danes mudil v našem mestu in Gorici. Danes dopoldne se bo kot predsednik organizacije Mo-vimento Europeo udeležil študijskega srečanja, ki ga v našem mestu organizira revija »Energie Nuove« v sodelovanju z ustanovo Luigi Ei-naudi. Na srečanju, ki bo trajalo še v nedeljo, bodo razpravljali o gospodarskem integriranju in o u-sklajevanju socialnega življenja v okviru Evropske gospodarske skupnosti, o prvih desetih letih življenja evropske gospodarske organizacije, o atlantski zvezi in njenem pomenu za gospodarsko in socialno zbliževanje med Ameriko in Evropo ter o načrtih predsednikov Kennedyja in Johnsona za socialno izenačenje sve tovnega prebivalstva. Zasedanje bo odprl ravnatelj revije Energie Nuo ve dr. A. Zimolo, daljša poročila o omenjenih temah pa bodo podali prof. Petrilli, načelnik tiskovnega urada evropskih združenj dr. G. Fu cilli, tržaški občinski svetovalec G. Cesare, strokovnjak prof. S. Vali- tutti z rimske univerze ter ameriški novinar S. Hyman. Pozneje v dopoldanskih urah bo prof. Petrilli prisostvoval predvajanju filma «Formula za razvoj«, ki ga je pripravil zavod za industrijsko obnovo IRI, in ki ga bodo zavrteli v kinu Excelsior. Prof. Petrilli ima v načrtu tudi pot v Gorico, kjer se bo udeležil posebnega srečanja z goriškimi predstavniki Evropskega federalističnega gibanja, in kjer bo tudi poročal p prodiranju federalistične miselnosti v Evropi. Nova številka revije «Trieste economica» Izšla je zadnja številka revije «Trieste Economica« za leto 1966. V to številko so prispevali daljše članke tržaški publicist G. Palladi-ni (»Zavarovalne družbe v Trstu«), strokovnjak za pomorska vprašanja F. Capasso (»Pristanišča in trgovinska mornarica ter politika načrtovanja«^ in inž. D. Guicciardi («Pobude javnega interesa na Tržaškem«), v katerem načenja vprašanje napovedane usposobitve pomola VII za blagovni promet s kontajnerji. Poleg glavnih člankov prinaša številka običajen pregled gospodarskega razvoja in poslovanja gospodarskih ustanov s Tržaškega v mesecu decembru 1966. Izginil je z doma Zmanjkal je Josip Lupine z Re-pentabra, Col št. 9. Star je 72 let. Danes zjutraj je izginil z dvorišča. Je v žametasti delovni obleki, ima sive lase in brke. glede nalog nove ustanove. Spričo tega pa je nastalo vprašanje, ali bi sploh smela svetovalca predložiti resoluciji, ko se je že končala splošna razprava in bi morali preiti k razpravi o posameznih členih zakonskega osnutka. Svetovalec Bet toli je dejal, da prva resolucija spreminja kar dva člena zakonskega osnutka, zato bi morah prej poslati zakonski osnutek nazaj v pretres pristojni komisiji. Zato je dejal, da se resoluciji ne smeta sprejeti na dnevni red. Zatem je predsednik de Rinaldini prekinil se- jo, da bi se svetovalci lahko sezna- j w, ua ui oo ovc tu v aiLi iouau oczuia- nili z vsebino obeh resolucij. Ko se Je seja ponovno pričela, je predsednik sporočil, da sta predlagatelja črtala iz prve resolucije sklicevanje na dva člena osnutka, na podlagi katerih je Bettoli zahteval, da se o resolucijah sploh ne razpravlja. Zatem je spregovoril poročevalec manjšine Moschioni, ki je dejal, da takšen postopek ni dopusten, ker bi to pomenilo, da zopet začenjajo splošno razpravo. Poročevalec večine Angeli pa je dejal, da se resoluciji lahko sprejmeta, kar je potrdil tudi odbornik Comelli. Prva resolucija Mora in Mizzaua pravi, da upošteva, da ho lahko u-stanova za razvoj kmetijstva delovala na vsem ozemlju dežele; jemlje na znanje izjavo odbora glede načina in področij posegov ustanove ter poudarja zahtevo naj ima ustanova v svoji dejavnosti pred očmi potrebe vseh področij, ki bi jih lahko s kmetijsko-gospodar-ske plati ovrednotili s posebnim poudarkom na gorska in gričevnata področja ter na Posočje. Odbornik Comelli je dejal, da odbor sprejme resolucijo in predlagatelja nista zahtevala glasovanja o njej. V drugi resoluciji pa jemljeta svetovalca na znanje, da so med splošno razpravo o ustanovi poudarili nezadovoljstvo in resni položaj najemnikov, kolonov in spolovinarjev v zvezi z uveljavljenjem zakona št. 756 od 15. 10. 1964 ter potrebo, da se prebrodi nenormalni položaj, povezan s pogodbenimi odnosi med lastniki in omenjenimi kategorijami. Na koncu poudarja resolucija potrebo, naj deželni organi in ustanova za razvoj kmetijstva dajo vse možne pobude, da se uveljavijo predpisi omenjenega zakona. Za to resolucijo so glasovali vsi svetovalci razen skrajne desnice. Kar se samega zakonskega osnutka tiče, so najprej vnesli popravek, s katerim so mu menjali naslov, tako da se nanovo glasi Ustanovitev deželne ustanove za razvoj kmetijstva v avtonomni deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Zatem je prišel na vrsto popravek Videmčana Boschija (MSI), po katerem naj ti bil sedež ustanove v Vidmu in ne v Gorici. Kasneje pa je svetovalec umaknil popravek, češ da noče prizadejati krivice Gorici, ki jo ljubi. (Svetovalec je namreč po rodu Goričan in je v mladih letih tudi nosil drugačen priimek...). Zatem so začeli razpravljati o predlogu komunistov, po katerem naj bi bil sedež ustanove v Gorici, medtem ko naj bi imela tudi pokrajinske odseke in področne urade. Ta popravek so zavrnili, toda sprejeli so popravek k temu popravku, ki ga je predlagal poročevalec večine Angeli in po katerem bo imela ustanova pravico ustanavljati decentralizirane urade. Nato so odobrili popravljeni prvi člen. Prišel je na vrsto drugi člen s številnimi spreminjavalnimi predlogi. Tu je najprej misovec Boschi predlagal, naj bi črtali iz besedila prvega odstavka besede, da bo u-stanova delovala na podlagi napotkov načrta za deželni razvoj, kar pa so zavrnili. Zatem je večina zavrnila popravek komunistične skupine, po katerem naj bi ustanova ..um....................................m.....m.......... TRAGIČNA SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Z avtom treščil v izložbo ko ga je zadela srčna kap Dogodek se je pripetil ob semaforu pred kavarno «Fabris» kjer je nesrečnik v trenutku izgubil oblast nad vozilom Za volanom lastnega avta je včeraj zjutraj 56-letnega trgovskega predstavnika Artura Visintina iz Ul. Romagna 46/1 zadela srčna kap in nesrečnik je izdihnil nekaj minut po sprejemu v bolnišnico. Visintin je ob 10.30 s svojim avtom «giulia» TS 55352 privozil pred kavarno »Fabris« in se ustavil pred semaforom, na katerem je svetila rdeča luč. Čakal je na prosto pot, ker je bil namenjen proti glavni postaji, ko mu je nenadoma postalo slabo. V tistem trenutku je Visintin popustil pedal sklopke in ker je imel vključeno prestavo, je avtomobil naenkrat zapeljal počez križišča, zavozil na levo in se s silo zaletel v izložbo trgovine z usnjenimi izdelki v Ul. Ghega 19 ter jo razbil, še sreča, da tedaj na pločniku ni bilo nikogar, ker bi sicer nesreča imela še hujše posledice. Prestrašeni ljudje so nesrečniku po trčenju priskočili na pomoč, nekdo pa je hitro poklical rešilni avto. Visintina so nemudoma odpeljali v bolnišnico, toda že med prevozom so bolničarji uvideli, da je vsaka pomoč zaman. Dve minuti po sprejemu je izdihnil zaradi srčne kapi. Nesrečnik je imel tudi lažje rane po čelu, ki si jih je povzročil pri trčenju avta v izložbo. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. Nesel mu je vabilo pa ga je s pestjo Včeraj dopoldne Je v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč 22-letni predstavnik Slavko Švara iz Ul. San Martino 11. Dežurni zdravnik mu je dal prvo pomoč zaradi podpludb po desnem licu in prask po desnem zapestju in ga nato odslovil s prognozo okrevanja od :• do 7 dni. « Švara je povedal, da je okrog 10.30 nesel neko vabilo Emanuelu Torrianiju v šesto nadstropje stavbe v Ul. Clamician 5. Ko je povzo-nil pri vratih mu Je prišel odpirat sam Torriani, vendar mu Je koj nato zaprl vrata v obraz. Švara je protestiral zaradi takih manir, zato je Torriani prišel iz svojega stanovanja in Švaro s pestjo udaril po obrazu. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Hermet, ki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili potek dogodka. Žrtev nesreče alt nerodnega padca? Včeraj zjutraj so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 78-letne-ga upokojenca Luigija Curvina iz javnega prenočišča v Ul. G. Gozzi 5 in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi zloma leve nadlakti in udarcev po desni nogi. Bolničarji so povedali, da so Curvina dobili v javnem prenočišču, sam ponesrečenec pa je omenil, da je predsinoč-njim pri prečkanju Ul. Udine na vogalu Ul. Paollana postal žrtev prometne nesreče. Po izjavah Curvina se je neznani avtomobilist hitro oddaljil, preiskovalni organi pa so mnenja, da se je Curvino ponesrečil pri nerodnem padcu. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni rati na štev. 90-235. delovala tudi na podlagi zakonov, ki govore o ustvarjanju lastnine obdelovalnih površin. Prav tako je večina zavrnila popravek, po katerem naj bi ustanova skrbela za sestavljanje razvojnega načrta za vso agrarno površino v deželi. Ta načrt pa naj bi bil razčlenjen na področne načrte v okviru deželnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj v Furlaniji-Julijski krajini. S tem popravkom so stavili komunisti na preizkušnjo zlasti svetovalce KD, ki prihajajo iz sindikalnih vrst m iz ACLI in ki zagovarjajo načela, vsebovana v tem besedilu. Toda kot kaže, jih niso niti spravili v zadrego, saj so kot en sam mož glasovali proti, s čimer so se pač pokorili Strankarski disciplini. Končno je običajna večina zavrnila tudi popravek, po katerem naj bi ustanova dajala pobudo za boljšo porazdelitev zemljiške lastnine, ki pripada osebam, katere ne obdelujejo polj, ter za ustvarjanje novih posestev zlasti z likvidacijo spolovinarskih in najemniških odnosov. S tem se je tudi seja končala, čeprav so odobrili pravzaprav samo prvi od 34 členov zakona. To pa je dokaz, kako se ta razprava vleče. Vakn odlok za slovenske višje srednje šole V Uradnem listu od 5. aprila je objavljen ministrski dekret od 30. septembra 1966, ki določa skupine učnih predmetov z namenom, da se ustanovijo stolice in obvezni urnik, pouka za profesorje znan-svenih in klasičnih licejev ter u-čiteljišč s slovenskim učnim jezikom. To je spet korak naprej k ureditvi razmer na slovenskih šolah, toda potrebni so še nekateri u-krepi, da se bo pravno uredilo tudi stanje slovenskih profesorjev in da bodo odpravljene krivice, ki se jim godijo že dolga leta. Vse slovenske višje srednje šole imajo že ustanovne dekrete, nato so bili določeni učni načrti in urniki. Sedaj je prišel še zadnji ukrep, na podlagi katerega so lahko razpisani natečaji za stalna mesta profesorjev. Toda slovenski šolniki niso še imeli možnosti, da bi opravili usposobi jenostne izpite (habilitacije) čeprav poučujejo že več let. Zaradi tega je zdaj potrebno, da pristojne oblasti razpišejo posebne usposobljenostne izpite, in sicer na podlagi čl, 12 zakona o slovenskem šolstvu v Italiji. Profesorji, ki poučujejo že več let, u-pravičeno pričakujejo, da bodo deležni ugodnosti, kot so jih bili deležni italijanski šolniki (prehodni stalež itd.). Ameriške vojne ladje v pristanišču Včeraj popoldne ob 14. url je priplula v naše pristanišče ameriška vojna ladja VI. sredozemskega br.odovja, torpedni lovec «V. Ricketts«. Ladja se bo zadržala v pristanišču, kjer se je zasidrala ob pomorski postaji nasproti Trga Unita, do ponedeljka, 10 t.m. Danes popoldne se ji bodo pridružile še druge štiri enote istega bro-dovja, in sicer ladja za prevažanje napadalnih enot »Talfair«, ladja za prevoz napadalnega orožja «Yan- cey», izkrcevalna ladja «Rushmo-re» in cistemska ladja «Matabes- set», ki bodo ostale v pristanišču do 13. aprila. Na nasprotni strani pomorske postaje pa so od včeraj zasidrane tudi italijanske vojne ladje: torpedna lovca «Impavido» in «Indo-rnito« ter pomožna vojna ladja «Etna». Takoj po pristanku so si poveljnik ameriškega brodovja kapitan fregate Lloyd W. Moffit, poveljnik pristanišča gen. Savarese in ameriški konzul v Trstu, izmenjali vljudnostne obiske. Med postankom ladij v Trstu bo prišlo do raznih športnih srečanj med posadko in domačimi društvi, občinstvo pa se bo lahko podalo na ladje v nedeljo od 14. do 16. ure in v torek ob istem času. Vabila bodo na razpolago pri ameriškem konzulatu v Ul. Galatti 1 v nedeljo od 10. do 12. ure. Stand obrtnikov ESA na tržaškem velesejmu Ustanova za razvoj obrti v Fur-laniji-JiUijski krajini (ESA) je sklenila, da ce bo udeležila 19. tržaškega velesejma od 21. junija do 15. julija z lastnim standom, v katerem bodo prikazali najboljše izdelke obrti v deželi. Vsi obrtniki, ki se nameravajo udeležiti razstave, naj se o-brnejo na urade ESA v Vidmu, Ul. Venezia št. 100 do 21. t.m., in sicer na podlagi predpisov, s katerimi so jih že seznanili. Nezadovoljstvo najemnikov stanovanj GESCAL Združenje stanovanjskih upravičencev sporoča, da je odposlalo brzojavke predsednikoma poslanske zbornice in senata z zahtevo po spremembah zakona št. 60 in za odpravo medministrskih dekretov št. 1288 in 1289, M sta zbudila veliko nezadovoljstvo najemnikov stanovanj GESCAL. Vodstvo omenjenega združenja tudi sporoča, da je že odposlalo vsem parlamentarnim skupinam besedilo osnutka zakona, ki naj bi jamčil avtonomno upravljanje stanovanj GESCAL. Prispevajte »a DIJAŠKO MATICO 1 Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Gostovanje BRANKE VERDO-NIK RASBERGERJEVE, članice reške Drame in bivše članice mariborske Drame IVAN CANKAR GOSPA JUDIT (umetniška beseda) V vlogi gospoda nastopa JOŽKO LUKEŠ Režiser Edo Verdonik Danes, 8. aprila ob 21. uri (abonma prva ponovitev BI in sindikalni abonma Gl) V nedeljo, 9. aprila ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski Dl) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265. SINOČI V KULTURNEM DOMU Po predstavi debata o Cankarjevi «Gospa Judit» Sinočnja dijaške predstave Cankarjeve «Gospe Judit« v izvedbi gledališke umetnice Branke Verdo-nik-Rasbergejeve v Kulturnem domu, se je udeležilo lepo število naše srednješolske in univerzitetne mladine pa tudi drugih gledalcev. Vsi so pozorno sledili dognanemu izvajanju in uživali ob lepoti Cankarjevega literarnega sloga in jezika pa seveda vsebini izvajanima dela, ki je tako polna iskrenih Človeških obCutij in neveselih spoznanj. Pred gledalci in poslušalci je zaživel pristni Cankar, tak kakršen diha iz njegovih literarnih umetnin in njegovih nazorov. Umetnico so mladi prijatelji gledališke umetnosti nagradili z zasluženim dolgotrajnim aplavzom, ki je samo še potrdil njhovo zadovoljstvo z izvedbo. Po predstavi je v baru doma bil najavljeni debatni veCer v priredbi SAK Jadran z udeležbo igralke Verdonik-Rasbergerjeve, Jožka Lu-keša in nekaterih drugih članov SG ter skoraj 40 mladih gledalcev predstave. Nekaj uvodnih misli o Cankarju je najprej podala Mara Debeljuhova, nato pa je Verdonik-Rasbergerjeva govorila o svojem študiju Cankarjevega literarnega in dramskega opusa in posebej še o svojem študiju monologa iz «Go-spe Judit», nakar je rade volje odgovarjala na razna zastavljena ji vprašanja. Razprava se je živahno razvila in zavlekla pozno v noč. O Etbinu Kristanu v Slovenskem klubu V torek, 11. aprila bo predaval v Slovenskem klubu dr. Fran Vatovec, profesor na visoki šoli za"polltičme vede v Ljubljani. Ker bo preteklo 15. aprila 100 let, odkar je bil rojen v Ljubljani politik, pisatelj, pesnik, časnikar in publicist Etbin Kristan, bo predavatelj podal za to pomembno obletnico publicistični portret Etbina Kristana in Trst — ob 100-letnici njegovega rojstva. Nedvomno je Etbin Kristan značilen pojav v naši publicistiki, kulturi in politiki. Kristan je deloval tudi v Trstu, zlasti v obdobju pred prvo svetovno vojno in je bil najboljši Cankarjev prijatelj, ki je tako kot Kristan, nastopil nekajkrat v Trstu. Kristan je živel od leta 1914 v ZDA in med drugo svetovno vojno se je zavzemal za NOB kot predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Umrl je v Ljubljani 1953. leta. Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi simfonični spomladanski koncert, ki bo v nedeljo ob 18,30. Orkester gledališča Verdi bo dirl. giral Igor Gjarov, solist pa bo violončelist Andre Navarra. Oba se bosta prvič predstavila tržaškemu občinstvu. Program bo obsegal: Pergo-lesi — Concertino za godala št. 2 (novo na koncertih v Verdiju), Lalo — Koncert za violončelo in orkester, VVagner — Sigfridova idila, Kodaly — Plesi iz Galante. TEATRO STABILE Danes zvečer ob 20,30 ter v nedeljo ob 17. uri zadnje predstave Ca-musove drame »Pravični«. Izvaja an. sambel Teatro Stabile. Režija Giuseppe Maffioli, scena Giuseppe Zigaina. Informacije tn rezervacija vstopnic v galeriji Protti. Šolske vesti Redni dijaki tn prlvatistl, ki želijo delati znanstveni ali klasični zrelost ni izpit na Državnem znanstvenem liceju v Trstu, naj vložijo prošnjo do 8. aprila 1967. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom ižlga Zoisa v Trstu sporoča, da bo v nedeljo 9. aprila ob 10. uri roditeljski sestanek za starše dijakov 3„ 4. In 5. razreda. Včeraj-danes HOJSTVA. SMRTI IN POROKE 7. aprila 1967 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 7 6-1 etn a Valerla Bo-ziak vd. Hillebrand, 85-letna Rosa Ierman por. Gandolfo. 59-letni Um-berto Bravar, 91-4etna Agnese Ma-tvoclch vd. Nlcolich, 52-letna Marghe-rita d« Fachinetti por. Antonelli, 33-letni Mario Stelvl, 62-detnl Giuseppe Rosin, 91-letna Antonia Bursich vd. Bonivento, 79Jetni Antonio Ferlini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1; Bu solini. Ul. P, Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.30) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Glnnastlca 44; Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča cenjeno občinstvo, da bo v sredo, 12. aprila ob 17. uri gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Pionirsko gledališče z Reke z baletom SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV Vstopnina: 500 lir odrasli, 300 lir otroci. Vstopnice bodo v predprodaji v Tržaški knjigarni od sobote, 8. aprila dalje. Nazionale 15.30 «Grand Prix» Metro color. James Garner, Eva Mari« Saint, Yves Montand, FrancoiSC Hardy, Antonio Sabato, Toshit" Mifune. Extelsior 15.00 «La bisbetica dotno ta« Technicolor. Richard Burton Elizabeth Taylor. Fenice 15.30 «Tobruk» Technicolor, Rock Hudson, George Peppard, Ni-gel Green. Eden 16.00 «Hombre» Barve De LuX«, Paul Nevvmann, Fredrich Marcfc Diane Cilento, Richard Boone. Pr*-povedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 «La Bibbia« Technicolor. Michael Parks, Ulla Bergrya John Huston, Stephen Boyd. Ritz (Ulica San Francesco 10) :j 16.00 «L’Angelica avventuriera« F astmancolor. Michele Mercier. Pr* povedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «10.000 dollari per u» massacro« Colorscope. Gary Ho® son, Loredana Nusciak. Filodrammatico 16.30 «A 077 sfida si killers« Colorscope. Susy And resen Prepovedano mladini pod 14. k tom. Moderno 16.30 «Grande furto al S« miramis (Gambit)« Technicolor. ' Shirley Mac Laine, Michael Cain« Cristallo 16.00 »Papa cosa hal fat* in guerra« Technicolor. Garibaldi 16.00 «Judith» TechnicoWt Sophia Loren. Aurora 16.30 «Tre uominl ln fu Capitol 16.00 «Una rosa per tuttJ’ Technicolor. Claudia Cardinale, *' ki,m Tamiroff. Prepovedano rmladi’ ni pod 14. letom. Impero 16.30 «Alle 10.30 di una ser* d’estate» Prepovedano mladini P0* 14. letom. Vittorio Veneto 15.30 «Arrivano i R"s' si» Technicolor. Eve Marie Saim-Zabavni film. Ideale 16.00 «7 dollari sul rosso« Tect nicolor, Fernando Sancho, Anthon! Steffen. Astoria (Ulica Zoruttl. fllobus št 16.00 «11 grande sentiero« color. James Stevvart, Carrol ker, Riohard VVidmark. Astra 16.30 »Come rubare un milio1'1 di dollari e v iver e felici«, Abbazia 16.00 «10 piccoli Indiani« HI' 0’Brien. Razstave V foyerju balkona Kulturnega jua je še vedno odprta razstava na) novejših del slikarja prof. Avgusv Černigoja, V galeriji Rossoni na Korzu ll* lia 9 razstavlja od 1. do 10. apf‘” slikar Carlo Mazzolent. V knjigami Feltrinelli na Kof*J Italija bo od danes do 21. t.m. v oK^ ru «Centro Arte Viva« slikarska fJJ stava skupine »Raccordosei« v teri so Lilian Caraian, Bruno Ch®‘ sicla, Enzo Cogno. Klavdij Pal#;; Miela Reina in Nino Perizi. stava bo odprta ob delavnikih 04 17. do 19. ure. EEQ33D333£^$11^11^ Danes, dne 8. aprila ob 20. uri v društvenih prostorih redni < "T zbor društvene gostilne na Prosek Na dnevnem redu: poročilo upravn ga odbora, poročilo nadzornega % bora, odobritev bilance za leto J“ in razno. * * * Vse člane godbe »Rinaldin vab'1^ na sedež v Ul. Madonnina 19 v rek 11. aprila točno ob 20. uri,.-*jj se bomo pričeli vaditi. Prosimo J nesljivo udeležbo. — Odbor g°“* »Rinaldi«. Ljudska prosvetja VABILO BIVŠIM ČLANOM MLADINSKEGA DRUŠTVA PROSVETA — SV. JAKOB Člani bivšega mladinskega druš1'. Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu P" redijo danes dne 8. aprila druVj večer v prostorih prosvetnega ( štva Ivan Cankar v Ul. Montecch*, Bivši člani društva, kt Iz kakr5^ koli razlogov niso prejeli vabila, . vabljeni, da se udeležijo družab" ga večera, ki se bo začel ob 20.3°-, PrlreditelJi-«Prosveta . . m Združeni baletni šoli PD Bat*0, ■Je in Dijaškega doma s sode'«’, njem učencev Glasbene matice v , slu priredita v nedeljo 9. aprila ob 17. url v prostorih Marijinega ", ma v Rojanu Javni nastop, 81 , obsegal 7 baietmh In 7 glasb«" točk. Vabimo k udeležbi 1 SPD Trst organizira spomlada" tzlet na devinski Kras. Odhod v J deljo 9.t.m. ob 10. url iz vhoda železniške postaje z vlako#. Vižovlje, nato peš na Devinske SJ le, v Kohlšče, na domačijo devir#yi ga sholarja, na Grmado, v CerO'^ ln nato nazaj v Vižovlje, kJ^ii družabni večer s »Fanti izpod de». • * • SPD Trst javlja, da bo za dvod^j; S ne prvomajske praznike organ'"'j izlet v Dolomite za turiste, sm1#, Je In alpiniste. Podrobnejše lnfOfP'j cije v Slovenskem klubu. Darovi in prispevki Antonija Starc daruje 1000 l*f Dijaško matico. ,r Namesto cvetja na grob tona Parovela daruje Olga 2000 lir za Dijaško matico. Mali oglasi ORIGINALNI nadomestni deli *» > spodlnjske stroje. Via Mantegd’ ' 3 — tel. 734221, skladišče. SREČANJE BIVŠIH PARTIZANOV NA OPČINAH Med zborovanjem bivših partizanov na Opčinah bodo okrašeni spomeniki in grobovi padlih. V imenu pripravljalnega odbora za partizanski shod v Bazovici je spregovoril Oskar Kjuder, ki je predvsem pripomnil, da je ta pobuda tesno povezana z akcijo za priznanje. Poudaril je, da je potrebno sodelovanje vseh _ in da je s pripravami treba začeti takoj. Nato je na kratko navedel program. V okviru srečanja bodo tudi kulturne in športne prireditve s sodelovanjem skupin s Tržaškega, iz Slovenije in Koroške. Sledila je živahna diskusija, med katero je bilo najprej govora o pripravah na omenjeni partizanski shod. Sklenili so, da se takoj začne z nabiralno akcijo za kritje stroškov. Prav tako so z burnim aplavzom odobrili predlog, da se pošlje tovariški pozdrav vietnamskim partizanom, ki se borijo za svobodo svojega naroda. Omenili so tudi razna splošna in osebna vprašanja zlasti glede priznanja službene dobe in invalidnin. Na razna vprašanja je odgovoril predsednik Calabria, ob zaključku pa je na kratko spregovoril še podpredsednik Eugenio Laurenti, ki je poudaril, da bi bilo potrebno objaviti sklepno resolucijo, ki naj jo sestavi glavni odbor, kar so vsi prisotni soglasno odobrili. tračnice, se je ena teh zakotalila na drugih, zadela Chimettija po desnici in mu poškodovala komolec. Delavca so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 20 dni. KO IZVEDENCI MERIJO NA KRASU Priprave za izvedbo mednarodnega partizanskega shoda v Bazovici Govorili so tudi o prizadevanjih za priznanje kvalifikacije borca bivšim partizanom na Tržaškem - Pozdrav vietnamskim borcem za svobodo V četrtek zvečer je bilo v Ljud , »kem domu na Opčinah izredno sre j canje partizanov s Tržaškega, ki i ga je priredilo pokrajinsko združenje ANPI in katerega se je udele-2no lepo število bivših partizanov ?*asti s kraškega področja, pa tudi •z Brega, iz mesta in miljske ob-cine. Srečanje je otvoril domačin Oanilo štubelj, nato pa je Dušan ^jvriha, član pokrajinskega odbora •t*'-v kratkem nagovoru poudari važnost takih srečanj in vlogo, ki jo ima ter mora imeti združenje Partizanov tudi v sedanjih časih, ko Je treba nadaljevati borbo za mir ter budno paziti, da se ne bi spet razvnel nemški revanšizem. Naloga Partizanske organizacije je tudi bor-da se uveijavjj0 načela ter spoštujejo demokratične pridobitve, ki so sad partizanske borbe. Razen lega ima pokrajinska organizacija Partizanov v Trstu še svoje speci-I.lcne probleme in naloge. Med temi Je tudi skrb za dobre in tovariške oanose s sorodnimi organizacijami L Aveniji in Jugoslaviji. Med na-°gami pa je tudi borba za dosego jahanja kvalifikacije borca bivšim Partizanom na Tržaškem, ki tega l~so se dosegb. Da bi se to doseglo, ■fPatrebno najprej imeti točne po-rf*e vsakega bivšega borca in te-_r“®a> na podlagi česar se bo po-zan S? 23 zadevna potrdila parti-anskih enot, nato pa priznanje s straru itaUjanske vlade. Predsednik pokrajinskega odbora T""1 Arturo Calabria je poudaril, a Je vprašanje priznanja veUkega moralnega pomena, ki pa ima za Prtzadete tudi gmotne posledice in aznost. Vsekakor je to vprašanje Pravice, ki pritiče borcem, kateri ripiS-e borili in prispevali svoj vebk fp- 2a zmago nad nacifašizmom p5. demokratično ureditev ItaUje. i.kiPomnii je, da je bil zadevni za-onski predlog predložen že pred kafma 'etoma in P°l- da pa se ne-ateri krogi temu upirajo, čeprav ® gre za velike izdatke. Bivši par-„"am se morajo strniti v svojo organizacijo in dvigniti svoj glas, da treh .vica odpravi. Okrepiti je dejavnost organizacije in u-mnoviti odbore, kjer jih še ni. Na eanarodnem partizanskem shodu, ‘ “o, v Bazovici 29. in 30. juUja, bodo srečali slovenski in italijan-Partizani s Tržaškega z borci b . Slovenije in Koroške. Obudili “do sgomine na skupne borbe proti j kdnašizmu, obenem pa bo ta shod Pa priložnost, da se poudarijo Pravičene zahteve bivših partiza-T?y..s Tržaškega. Za to vebko pri- eaitev se je treba temeljito pri- _ m _________ _j___j r_____ v Govornik je še priporočil, I čil”48-letnrdelavec Eraiinio Chimet-25i mvsi partizani in aktivisti-ea! ti iz Ul. Pola 6. Ko je na železni-• april in 1. maj poskrbijo, da škem vagonu razvrščal železniške ... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ker je moral plačati globo se je znesel nad stražniki Obsojen na 4 bazenski list žij^ddako sodišče (pred. Corsi, to-raj r*?!,®110!. notar Giardino) je vče-4 ms? “iram postopku obsodilo na in “a 15 dni zapora pogojno naea ^ vpisa v kazenski list 26-let-Faecina iz Montecchia javnli°re pri Vicensri, ker je žaUl se je 30. marca letos, na motor,!Ottavlano Augusto, kjer sta stavila ,rana mestna stražnika u-miliev i®vornjak, ki ga je vozli E-vaia d^at Luigi Faccln in zahte-Prekr«, ° Blobe. Šofer je namreč z:i s cestni zakonik, ker je vo-b'!a u^vomjakom, na katerem Je Str»*h^cHSn-iena zadnja prema. *®*al«iv Daniele Verdi je že zapi-Po, j?,.o ,0- ko se je vmešal Eml-kel da ,1 sv°ie negodovanje in re-Pr6Pi7_Je .tistih 1000 lir ukradenih. Ja o'ri iŽf ie nato razvnel in Faccin P°SteriA .Verdija za jopič ter ga stražnit„syresel- obenem Je pahnil skočll i! VegUa Zinuttija, ki je pri-Preo-r Pomoč svojemu kolegu. ?Senw ?e vključil s prihodom ki so pQ„e,te,teSa oddelka policije, Javil] ^a a'retlraIi in ga pri- v^erajšnji razpravi Je tožilec Goriško-beneški dnevnik KONFERENCA NA TRGOVINSKI ZBORNICI Poročilo dr. Tripanija o deželnih posegih za razvoj gospodarstva Živahna razprava, v katero so posegli številni gospodarstveniki - Goriška potrebuje za svoje gospodarstvo izredno pomoč Goriška trgovinska zbornica je organizirala včeraj ob 18. uri v svoji sejni dvorani konferenco z debato o temi «Uskladitev in obveze deželnih proračunov v korist ekonomskih dejavnosti«. Zborovanja so se udeležili predstavniki raznih gospodarskih ustanov in organizacij z Goriškega. V imenu deželne uprave je podal poročilo o tej temi deželni odbornik za finance dr. Tripani, ki je v njem podal tudi kratek oris dosedanjega triletnega dela deželne uprave na gospodarskem področju. Tripani je obširno orisal vpliv, ki ga je doslej imela dejavnost deželne uprave na gospodarsko in so-cialno življenje v dežeb. V začetku je morala pač uprava predvsem položiti temelje svojemu delovanju ter je zato pripravila prve prora-I čune. Pri tem so se morali lotiti prav vsega pri korenini in s proračunom so določili prvi program dela. Skušali so znižati izdatke za osebje in upravljanje na minimum ter poseči predvsem v gospodarsko življenje, saj je gospodarski napredek pogoj za socialnega. Odbor priznava, da pripada izbira prednosti pri raznih posegih, razvojnemu načrtu, vendar je skušal podpreti prav tiste panoge, ki so najbolj potrebovale pomoči. Podpiral je razvoj turizma ln obrti, skrbel za industrijske infrastrukture za razvoj industrije, za javna dela, za naglo kroženje kredita v proizvodne namene, za pospeševanje gradbene dejavnosti itd., tako da so nastale nove možnosti za napredek gospodarstva sploh. Potrebe so bile velike na vseh pod. ročjih, zato je bilo treba Izbirati pač po nujnosti in učinkovitosti. liiilliimiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiJiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimimiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiil Vedno več priprav ob kandidaturi Doberdoba za gradnjo protosinhrotrona Junija bo napravila komisija CERN prvo izbiro . Končna odločitev še v tem letu Nesreča delavca v pristanišču V mehanični delavnici štev. 16 Javnih skladišč v Starem pristanišču se je včeraj zjutraj ponesre- mesece zapora - Nepoboljšljiv pogojno m brez vpisa v tihotapec pred sodniki za Faccinija zahteval 7 mesecev za pora, sodišče pa je bilo bolj milo in ga obsodilo na manjšo kazen in še to pogojno. Pred istimi sodniki se je moral včeraj zagovarjati 39-letni Luigi Della Rossa iz Madonne di Buia v videmski pokrajini, ki je bil obtožen tihotapstva. Della Rossa, ki je že večkrat imel opravka s pravico zaradi podobnih prekrškov, in Je trenutno zaprt v videmskih zaporih, so zasačili finančni stražniki 20. decembra 1965 na glavni železniški postaji, ko je pri sebi Imel 35 zavojčkov cigaret in liter likerja. Tedaj se Je Della Rossa izgovarjal, da je čakal na vlak proti Vidmu in od neznanca kupil omenjeno blago. Nič ni pomagalo. Financarji so ga prijavili sodišču, ki bi ga moralo soditi 17. februarja 1966. Ker pa se tedaj della Rossa ni javil, so morali sodniki odložiti razpravo, ki je bila šele včeraj. Della Rossa Je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 15 dni zapora in plačilo 48.000 Ur globe. Celotno kazen mu Je oprostilo. mm na 18e, A. Delon in L. Venture; italijanski barvni kinemaskopski film. CORSO. 17—22: «Non faccio la guerra, faccio Tamore«, C. Spaak in F. Leray; italijanski barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 16.30: «Colpo maestro a servizio di Sua Maesta brittanica«, Richard Harrison in Margaret Lee; italijanski barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 17—21.30: «Superargo contro Diabolikus«, K. Wood in Loredana Musciak; kooprodukcij-ski barvni film VITTORIA. 17.15—21.30: «Due once di piombo«, R. Woods in L. Mo-dugno; italijanski barvni kinema. skopski film. / riič AZZURRO. 17.30—22: «Per il gusto di uccidere«, C. Hoill in G. Martin. EXCELSIOR. 16-22: «Vayas con dios Gringo«, G. Sakson in L. Love; barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: Due assi nel-la manica«, Tony Curtis in V. Lisich. Utrnite RIO. 19—21.30: «Parigi brucia?*, Kirk Douglas, Alain Delon, Glenn Ford in Leslie Caron; barvni kinemaskopski film. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku, telefon 29-72. LEKARNA V TR2ICU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «A1 Redentore« dr. Enneri in de Nordis, Ul. Fratelli Rossel-li 21. telefon 72340. DE2URNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna «AITAnge-lo», dr. Sergio Olivetti, Ul. Roma 22, telefon 72393. DE2URNA CVETLIČARNA Jutri, 9. aprila bo v Gorici od-prta cvetličarna RENATO GORIšN, Ul. Garibaldi št. 9, telefon 26 28. ODBOJKA Jutri v Zgoniku Nevarni Acegat / gosteh Krasa Tekma bo ob 10.30 Po nedeljskem spopadu med slovenskima zastopnikoma, ki nasto-ta v deželni odbojkarski C ligi, manjka samo še eno kolo do za-iučka prvega dela prvenstva. Kras iz zgoniške občine bo imel v tem dnjem zavtrljaju na sporedu najtežjo tekmo prvenstva: v Zgoniku namreč gostil močno šesterko: raškega Acegata, ki je do sedaj mili volji gospodarila na vseh •iščih. šele prejšnjo nedeljo so žačani predali nasprotniku prvi t, kar pa je več kot laskav re-rd. Po rezultatih sodeč in glede trenutno uvrstitev obeh šesterk lestvici, bi moral imeti Acegat tri odprto pot do zmage. Menimo , da ima Kras precejšnje možno-, da izbriše ničlo v stolpcu pora-v, s katero se Acegat zasluženo naša. Da ni to slepo govoričenje, m potrjuje dejstvo, da sta se obe ipi srečali v trening tekmi tik ed začetkom prvenstva in tedaj bila igra zelo izenačena. Pred-;m pa velja pravilo, da je lepše ■ati proti ekipi, ki je popolna v ?h odsekih, ker tako postane npr. jno, da igralci skačejo v blok, r je v obratnem primeru zelo ■gano reševati močne udarce. In vrstah Acegata sta vsaj dva tol-ča, ki se dobro razumeta na svoj oklic«. Krašovci bodo morali to-i zaigrati oprezno, čim bolj sprotno, kriti bodo morali blok, ker se jim v obratnem primeru ve-a izkušenost in tudi tehnična vršenost nasprotnika lahko hudo iščevali. To bo torej tekma resnice: če Kras pokazal svojo zrelost in za-•al ■ požrtvovalno in samozavestno t v zaključnih fazah nedeljske ime z Olimpijo, bo prav gotovp edstavljal hudo oviro za nasprot-ka. Kaže pa, da bo moral Kras jutri nastopiti z okrnjeno postavo, kar pa ne zmanjšuje zmožnosti zgo-niških odbojkarjev, ker včasih več zaležeta agonizem in dobra volja kot pa tehnično znanje. Naj še omenimo, da Kras brani nepremagljivost svojega domačega odbojkarskega pravokotnika, kar bo seveda skušal ohraniti tudi v nedeljo. Zato pozivamo vse ljubitelje odbojke, da polnoštevilno prisostvujejo tekmi (začetek ob 10.30) in da z moralno podporo pomagajo domačim barvam do prestižne zmage. Igralci pa bodo gotovo dali na igrišču vse iz sebe, da rešijo čast in ugled svojega društva. Srečno, torej! —bs— atmmnm MILAN, 7. — Vodstvo Interja je danes s posebnim poročilom javilo, da tekmo polfinala za pokal evropskih prvakov Inter — SCKA Sofija, ki bo 19. t. m. ob 21.15 v San Siru, ne bodo televizijsko oddajali ne direktno ne kasneje. Nasprotno pa bodo oddajali povratno tekmo, ki bo 26. t. m. v Sofiji. * * • SAO PAULO, 7. — Pele je včeraj podpisal novo pogodbo, ki ga veže na Santos. «čmi biser« bo dobil kot predujem približno 2 milijona in 200.000 lir, medtem ko bo njegova osnovna mesečna plača približno 1 milijon 300.000 lir. VATI K mo CLUJ, 7. — V mednarodni prijateljski tekmi v vaterpolu je romunska reprezentanca premagala nocoj italijansko 8:5 (3:3, 2:1, 1:0, 2:1). Sovodenjcem častnega mesta. V jesenskem delu prvenstva so Sovo-denjci z lahkoto premagali Capri-vo na njenih tleh s 3:1, zaradi česar menimo, da ne bi smeli imeti niti jutri težkoče z osvojitvijo obeh točk. Brez dvoma bomo lahko prisostvovali boljšemu nastopu Sovo-denjcev, ker je tudi domače igrišče neprimerno boljše od pravokotnika Kaprivčanov, kjer je igra skoraj nemogoča. Baje bodo Sovodenjci nastopili z nekoliko spremenjeno postavo. Duž-man bo še vedno odsoten, ker je trenutno zaposlen v Ravenni, manjkal pa bo tudi Sfiligoj, ki je na šolski ekskurziji. Tokrat bo nastopil Cotič, ki zaradi poškodbe ni igral proti Bračanu. Na zadnjem trenin- iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiKiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiviiiiiiiiiiiiii SAK JADRAN sporoča, da današnja nogometna tekma akademiki — srednješolci odpade zaradi neuporabnosti igrišča. GORIŠKI NOGOMET Moštvo Caprivese jutri v Sovodnjah Dopoldne v Gorici nastop sovodenjskih juniorjev Jutri bodo na sovodenjskem igrišču igrali kar dve tekmi: ob 10. uri bo imela Sanrocchese v gosteh Podgoro, ob 15.30 pa bodo Sovodenjci prejeli v goste Caprivese. Posebno za to tekmo vlada precejšnje zanimanje, pa čeprav gre za dvoboj prestižnega značaja. Niti celotni izkupiček ne bi namreč prinesel FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Rogora; Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Cosma. MILAN Belli; Anquilletti, Noletti; Mad-de, Rosato, Schnellinger; Lo-detti, Rivera, Innocenti, Ama-rildo, Saltutti. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiinimiiiiHiiiiiiinimmii DOMAČI ŠPORT NOGOMET Jutri, 9. aprila III. kategorija Ob 10.30 v Boljuncu UNION — VIRTUS * * * Ob 10.30 v Miljah MUGGESANA — ROSANDRA Z. * * * Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj« GRETTA — PRIMOREC * * * Ob 15.30 v Boljuncu BREG — FLAMINIO * * * Ob 15.30 na stadionu «Prvi maj» COOP — VESNA * * * Naraščajniki Ob 9.30 v Boljuncu BREG — TERGESTE Mladinci Ob 13.45 v Boljuncu BREG — ARSENALE ODBOJKA Jutri, 9. aprila Moška C liga Ob 10.30 v Zgoniku KRAS — ACEGAT * * * Ob 10.30 v Gorici OLIMPIJA — CSI » » • ženska B liga v Sacilu SACILE — BOR B * • * žensko promocijsko prvenstvo Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» ZARJA — SOKOL INTER Sarti; Burgnich. Facchetti; Be-din, Guarneri, Picchi; Domen-ghini. Mazzola, Cappellini, Sua-rez, Corso. BOLOGNA Vavassori; Turra (Roversi), Furlanis; Tumburus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Niel-sen. Haller, Pascuttl (Turra). JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino, Castano, Salvadore; Stacchini, Dei Sol. Žigoni, Ci-nesinho, Menichelli. ’ ROMA Pizzaballa, Sirena, Carpenetti; Carpanesi, Olivieri, Ossola; Co-lausig ,Scala (Peird), Peiro, (Schutz), Tamborini, Barison (Pellizzaro). LAZIO Gei; Adorni, Dotti; Carosi, Pa-gni. Castelletti; D’Amato, Mar-chesi, Morrone, Burlando, Ba-gatti. CAGLIARI Reginato; Martiradonna, Longom; Cera, Vescovi, Longo; Nene, Rizzo, Boninsegna, Gre-atti, Tiberi. ATALANTA Cometti; Pesenti, Poppi; Pela-galli, Cella, Signorelli; Salvori, Milan, Savoldi, DelFAngelo, Hitchens. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia (Cereser), Maldlni, Bolchi (Puia) ; Meroni, Ferrini. Combin, Moschino, Volpato (Facchin). športno društvo Breg je zbralo v svoji sredi veliko število najmlajših ljubiteljev nogometa in jim nu-lilo možnost, da se pod vestnim vodstvom urijo v tej priljubljeni panogi. Malčki vneto trenirajo in narsikdo je že pokazal, da ima smisel za to igro. Na sliki najmlajši Brežani po treningu, ki so ga imeli v sredo FOGGIA Pinotti; Capra, Valade; Gam-bino, Rinaldi, Faleo; Oltrama-ri, Micheli .Traspedinl, Lazzot-ti (Maioll), Nocera. LECCO Meraviglia; Facca, Marcelli; Schiavo, Pasinato, Bacher; In-certl, Azzimonti,. Clerici, Ferrari, BonfanU. SPAL Cantagallo; Tomasin, Bozzao; Reia, Moretti, Pasetti; Del-1’Omodarme, Bagnoli, Rozzoni, Cappello, Bosdaves. LR VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Pini, Piampiani, Poli; Gregori, Demarco, Da Silva, Governato, Maraschi. NAPOLI Bandoni; Nardin, Micelli; Ron-zon, Panzanato, Bianchi; Ca-ne, Juliano, Orlando, Altafini, Bean. MANTOVA Zoff; Scesa, Pavinato: Volpi, Spagno, Giagnoni; Spelta, Ca-talano, Di Giacomo, Salvemini, Corelli. VENEZIA Bubacco; Grossi, Mancin; Can-cian, Cappelli, Spagni; Berto-gna, Beretta. Mencacci, Beni-tez, Marifredini. BRESCIA Brotto; Robotti, Mangili; Riz-zolini, Vasini, Casati; Salvi, Mazzia, Bruells, D’Alessi, Cor-dova. Atalanta — Torino X 2 Fiorentina — Milan 1X2 Foggia — Lecco 1 Inter — Bologna 1 X Juventus — Roma 1 Lazio — Cagliari 1 X Napoli — Mantova 1 Spal — Vicenza 1 X Venezia — Brescia X Genoa — Catanzaro 1X2 Savona — Palermo 1 Anconitana — Spezia 1 Siena — Maceratese 2 = i §§ | a 11 □i lil II Hilli 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 1 X 2 1 1 2 X 1 1 X 12 1 1 1 1 2 1 2 2 1 gu je bilo videti, aa so nekateri igralci ponovno v dobri formi, kar daje misliti, da je zmaga skoraj gotova. Seveda bo treba izrabiti Vse te okoliščine in paziti, da ne bo presenečenj. To tembolj, ker je Caprivese pred kratkim premagala na lastnih tleh eno najmočnejših ekip naše skupine. Za jutrišnjo tekmo naj se na igrišču zberejo ob 15. uri Sergej Ferfolja, Kuzmin, Fajt, Branko Ferfolja, Cotič, Roman Devetak, Marinič. Boris Petejan, Anton Ferfolja, Cijak, Černe in Sfiligoj. Naravno je, da vodstvo vabi tudi navijače, katerim bo na razpolago dobro založen bife. Jutri se bodo začele tudi povratne tekme juniorskega prvenstva. Sovodenjci bodo morali v goste močni Pro Gorizii. Predvidevajo poraz belih, vendar to ni niti tako važno. Važno je le, da mladi Sovodenjci pokažejo lepo in učinkovito igro. Tekma bo ob 10. uri na občinskem stadionu Baiamonti v Gorici. Za nastop so vabljeni vsi mladinci, ki naj se zberejo ob 9.15 na sovodenjskem igrišču. Trener Sergej Ferfolja prosi za točnost. J. V. DIOSGRYOER, 7. — Mednarodna prijateljska košarkarska tekma med domačo peterko in italijansko žensko reprezentanco se je končala neodločeno 46:46. Prvi polčas se je zaključil s 23:19 v korist madžarske ekipe. • * * VARESE, 7. — V prvi tekmi finala turnirja za pokal košarkarskih pokalnih prvakov je domači Ignis premagal izraelsko peterko Macca-bi (Tel Aviv) 77:67 (36:34). SMUČANJI SONDRIO, 7. — Slovenec Janez Šuster je danes zmagal v slalomu svetovnega smučarskega prvenstva novinarjev. Drugi je bil njegov rojak Milan Maver, tretji pa Nemec Brandier. HELSINKI, 7. — Italijanski boksar Piero Del Papa je danes premagal po točkah finskega tekmeca Pekka Kokkonena in tako ohranil naslov evropskega prvaka srednje-težke kategorije. » * • NEW YORK, 7. — Ameriška boksarska revija «Ring Magazin«, ki je objavila lestvice najboljših boksarjev na svetu za mesec februar, smatra Errueja Terrela in evropskega prvaka težke kategorije Nemca Karla Mildenbergerja za edina uradna izzivača Cassiusa Claya. JUTRI V lil. AMATERSKI Hfil Obe točki za Vesno v tekmi s Coop? V nedeljo se bo prvenstvo 3. amaterske lige nadaljevalo brez zastojev; v obeh skupinah bodo odigrali tekme 9. kola, ki se nam obeta na vse zanimivo. V skupini L bo kriška enajsterica Vesne odigrala svojo zadnjo tekmo tega prvenstva na tujih tleh. Za Križane bo jutrišnji dvoboj z moštvom Delavskih zadrug zelo važen, ne samo, ker je to predzadnji spopad tega prvenstva, temveč tudi, ker bo v nedeljo drugouvrščena v lestvici, in sicer Primorje, počivalo. če bi uspelo Vesni priti do obeh točk, bi s tema precej povečal naskok nad Prosečani, zaradi česar hi lahko z mirnim srcem čakala na zadnjega nasprotnika — Tecnoferramenta. Prav gotovo pa bo tudi enajsterica Coop skušala I osvojiti vsaj točko. Jasno je, da bo ! skušalo to moštvo že jutri popraviti slab nedeljski nastop z Aurisino. Pripomniti je treba, da so nogometaši Delavskih zadrug zabeležili v drugem delu prvenstva le dva pora- VIDEM, 7. — V videmski športni palači bo 22. in 23. t. m. mednarodni boksarski miting z udeležbo amaterjev domače APU in ekip iz Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. KOLiSABSTVO DIRKA PO BELGIJI Carmine Preziosi končni zmagovalec BRUSELJ, 7. — Belgijec Melckenbeeck je zmagal tudi v četrti, zadnji etapi dirke po Belgiji na 206 km dolgi progi od Granda do Bruslja. Italijan Carmine Preziosi pa je ohranil prvo mesto v sploš. ni lestvici in tako zaključil dirko kot končni zmagovalec. Vrstni red na cilju zadnje etape je naslednji: 1. Frans Melckenbeeck (Belg.) 5.43’30” (z odbitkom 5.43’) 2. Jan Janssen (Hol.) z odbitkom 5.43T5” 3. Rik Van Looy (Belg.), 4. Bo-ckland (Belg.), 5. Coppens (Belg.), 6 Van Dromme (Belg.), 7. Van Springel (Belg.), 8. Vandenberghe (Belg.), 9. Wright (VB), 10. Huy-smans (Belg.) itd. KONČNA LESTVICA 1. Carmine Preziosi (It.) 21.35T0” 2. Herman Van Springel (Belg.) 21.3512” 3. Jean Janssen (Hol.) 21.35’54”, 4. Joseph Hysmans (Belg.) 21.35’54”, 5. Emile Coppens (Belg.) 21.35’55”, 6. Jan Nolmans (Belg.) 21’35”57”, 7. Ludo Van Dromme (Belg.) 21.36’ 10”, 8. M. Vandensbossche (Belg.) 21.3615”, 9. A. Den Hartog (Hol.) 21.3617” 10. R. Van Looy (Belg.) 21.36’30” itd. za in sicer v prvem kolu z Roiane-se in v nedeljo z nabrežinskimi tekmeci. Ostale tekme pa so pozitivno zaključili, saj je Coop osvojila od 14 točk na razpolago 9. Kot vidimo, je nedeljski nasprotnik Vesne zelo nevaren in prav zaradi tega lahko .»ričakujemo od tega dvoboja tudi najbolj presenetljiv rezultat. Zelo zanimivo se nam obeta srečanje med Gretto in Primorcem, čeprav gre za dvoboj med zadnjima v lestvici, smo prepričani, da bo z agonističnega vidika prav gotovo na višini. Ker le dve točki delita Primorca od Grette, bosta enajsterica dali vse iz sebe, da prideta do zmage. S celotnim izkupič- , kom bi se Trebenci precej oddaljili od direktnih nasprotnikov, v obratnemu primeru pa bi Gretta dohitela Primorca v lestvici. V ostalih tekmah predvidevamo obe točki za Nabrežince, ki bodo nastopili proti proseški Libertas, zmago Roianese nad G. Viani V skupini M bodo v nedeljo Brežani igrali na domačih tleh. Gostili bodo enajsterico Flaminia, ki v lestvici zasleduje nogometaše dolinske občine z dvema točkoma razlike. Po nedeljskem spodrsljaju z Don Boscom ne bodo Brežani smeli napraviti nobenega slabega koraka več, ker bi si s tem močno poslabšali položaj v lestvici. Ker je Fla-minio njihov direktni tekmec, bodo morali z njim kratkomalo obračunati in mu onemogočiti vsakršen podvig. Ker igrajo na domačih tleh, pa čeprav brez diskvalificiranega Bubnicha, jim bo to prav gotovo uspelo, še posebno, ker bodo imeli podporo svojih navijačev. Tudi podlonjerski Union bo 7 nedeljo igral na domačih tleh. Imel bo v gosteh Virtus, ki je trenutno na drugem mestu v lestvici. Prav zaradi tega menimo, da imajo Podlonjerci zelo malo možnosti, da pridejo do točke. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Rosan-dre nad Muggesano ter celotni izkupiček za Campanelle v tekmi z Don Boscom in S. Anne v dvoboju z Esperio. B. R. UFF.FUMLICITI TOTOCALCIO/I - STUDIO «IC polno na zadeneš vedno in vedno več {ORIS VISNOVEC l »M MRH Skakalnica je zanimiva tudi tedaj, kadar ni na njej snežne deje, saj je v bližini nekaj zelo prijetnih izletniških točk i pa smučarski muzej, v katerem so shranjene najstarejše orveške smuči, za katere domnevajo, da so stare okoli 2.500 t. Oddelek iz Finnmarke ilustrira razvoj smuči, v arktični ikciji pa je razstavljena oprema z Nansenovih in Amundse-ovih polarnih ekspedicij. Obala v zalivu Frogner, ki se zaje v obalo med mestnim ediščem m kompleksom muzejev na Bygdoju, je zatrpana z iksusnimi jadrnicami in jahtami. Tu si slede jadralni klubi i najbolj luksusne restavracije. Ob obali, na točki iz katere ) morda najlepši pogled na mesto na nasprotni strani zaliva, ) postavljeni zanimivi muzeji, ki morda najlepše pred-avljajo norveško deželo in njene ljudi. V njih so shranjeni jomini na slavne ekspedicije, ki so ponesle ime norveške ožele po vsem svetu. Kon-tiki muzej in poleg njega velika etonska zgradba, v kateri se je umirila polarna raziskovalna idja Fram. V manjši zgradbi poleg so razstavljeni ribiški fini iz raznih delov Norveške. Ladje so bile pač vedno del orveškega življenja in zgodovine in so ostale blizu srcem orvežanov. Motive z ladjami in morjem srečamo na vsa-em koraku v vsakdanjem življenju in v umetnosti. Kaže, a so tudi današnji potomci Vikingov podedovali nemirno ri svojih prednikov in če primerjamo trojico muzejev ob obali in pa muzej vikinških ladij, ki je postavljen v bližini, skoro ne moremo verjeti, da ladje v njih loči tisočletje. V notranjosti muzeja vikinških ladij so skozi majhna okna padali prameni sončnih žarkov, ob njih so lebdele žarnice in kot majhni plamenčki začrtali le skromen rumen rob okoli okenca. Oster rob, ki so ga začrtale žarnice okoli okenc je bil kot častna straža vikinškim ladjam. Kot bi v njem lebdele sage, ki govore o časih ognja in prelivanja krvi, ko je zemljo zapustil Odin in odšel vladati v svoje kraljestvo. Na zemlji so ostali samo njegovi sinovi in ko so ti umrli so odšli v Odinovo kraljestvo. Na zemlji je ostala boginja rodovitnosti Freya in prvi kralj-potomec bogov je bil Fjolne. Sage govore o kraljici Aase in o dveh vikinških kraljih — Olavu in Halvdanu. Ta dva pa sta že avtentični zgodovinski osebi, ki sta se pojavila iz meglenega ozadja sag. Saga je govorila, da je imel starejši brat Olav posestva zapadno od Oslofjorda v Geirstadu in je bil znan kot Olav Geirstad-Alv. Bil je visok mož, neverjetno močan, drzen vojščak in pogumen mornar. Toda ni umrl na bojnem polju, temveč ga je ugonobila bolezen na nogi. Njegov grob ob obali fjorda so pokrili z veliko gomilo in pesmi so govorile o mogočnem kralju, ki je pokopan skupaj s svojo ladjo, čez tisoč let so arheologi odkrili gomilo, kjer je bil pokopan kralj s svojo ladjo. Kralj je bil res neverjetno visok in je imel pohabljeno nogo. Sage so torej govorile resnico. Kraj, kjer so našli gomilo se imenuje Gokstad, ladja pa je sedaj razstavljena v muzeju kot «Ladja iz Gokstada«. Ladja je dokaz o spretnosti Norvežanov pri gradnji ladij, saj je bila narejena za plovbo po odprtem morju. Leta 1893 je Magnus Andersen naredil po vzorcu Ola-vove ladje novo ladjo, ki jo je imenoval «Viking» in z njo prešel Atlantik. Bil je opramljen samo s kompasom, brez drugih sredstev za navigacijo, kajti tudi Vikingi so poznali enostaven kompas, kamnito žilo, ki je vsebovala magneten železov oksid. V muzeju je poleg «Ladje iz Gokstada« razstavljena še nekoliko manjša ((Ladja iz Oseberga«, ki ni namenjena za plovbo po odprtem morju. To je luksusna, bogato okrašena obalna ladja z izredno elegantnim sprednjim delom. Najdbišče «Ladje iz Oseberga«, kjer je bila pokopana ženska visokega rodu skupaj s služabnico in s številnimi predmeti vsakdanje rabe, predstavlja najbogatejše arheološko najdbišče na Norveškem. Predmete, katere so našli skupaj z ladjo, so razstavili v muzeju. Domnevajo, da je bila z ladjo pokopana kraljica Aase, o kateri pravijo sage, da je rodila sina možu, ki Jo Je ugrabil iz očetove hiše in je nato zakrivila njegovo smrt. Te ladje prepričljivo govore o slavnih dneh Vikingov, ki so jadrali ob obali na sever dalje od Nord-cappa. Mnogi so se tako naselili ob obali. Dosegli so Island in ustanovili naselbine na Grondlandu ter prvi prišli v Ameriko, katero so imenovali Vinland. Tam so tudi ustanovili naselbine, vendar tega ozemlja niso obdržali in potovanja so bila pozabljena. Norvežani so ustanovili svoje naselbine na Britanskih otokih. Otoki Orkney, Shetland in Faroe so bili Norveški. Znani so vikinški pohodi v južne kraje, bitke v Angliji in Franciji in Sredozemlju. V bližini Muzeja vikinških ladij Je še Norveški ljudski muzej, ki daje obiskovalcem vpogled v življenje na Norveškem v zadnjih stoletjih. Muzej na prostem vsebuje 150 lesenih poslopij, pripeljanih iz raznih delov dežele. Veliko zanimanja vzbuja kmečka hiša iz Setesdala iz 15. stoletja in pa lesena cerkev iz leta 1200. Večina zgradb pa izhaja iz sedemnajstega, osemnajstega in devetnajstega stoletja. Norvežani so, kot se spodobi za narod graditeljev ladij, pravi strokovnjaki pri izdelovanju lesenih zgradb. V notranjih prostorih muzeja pa hranijo Mestno zbirko, ki vsebuje tudi studio Henrika Ibsena in pa sekcijo Norveške dekorativne umetnosti ter oddelek laponske kulture. V poletju se vrše v muzeju predstave narodnih plesov. Oslo je resnično nacionalno, kulturno in upravno središče dežele. Istočasno pa Je tudi vodilno umetniško središče severne Evrope. Dovolj je, da omenimo Munchov muzej — darilo svetovno znanega slikarja mestu Oslu in pa ime kiparja Gustava Yigelanda. Obiskovalce Osla pa ne očarajo samo zgradbe in ceste, ampak predvsem način kako se mesto prepleta * okolico, kako se brez prave meje izmenjujejo hiše, morje« parki, gore in gozdovi. Preseneti vas to mirno, bogato mesto s svojim živahnim utripom ulic in s soncem. Da ste h® severu vas pa prepriča način, kako se sončen dan v trenutki sprevrže v hladno, sivo, deževno jesensko popoldne. Iz oblakov prši hladen dež. V Frognerpark, kjer so ra*-stavljene Vigelandove skulpture, pa še vedno prihajajo turi* sti. Stal sem na vrhu parka pod stolpom v katerega Je vkl®* sanih 121 človeških teles. Stolp obdaja šestintrideset grup skulptur. Spodaj na mostu pa oseminpetdeset figur predstav* lja različne faze človeškega življenja. Iz velike kupe sred* vodnjaka, ki jo nosi šest figur vre z močnim šumom voda-Ob robu vodnjaka je postavljenih še dvajset grup bronasti*1 ljudi in dreves. Na zunanji steni vodnjaka, si sledi še šest1 deset bronastih reliefov, ki predstavljajo življenjski ciklus-Po stezah parka tečejo med skulpturami atleti. Koščen®« mišičaste postave, se z mehkimi, neslišnimi koraki prelivaj0 po stezah med cvetličnimi gredami. V daljavi se vidi zaletiš# skakalnice v Holmenkollmu. Strehe mestnih hiš komaj gl®-dajo iz zelenja. Stal sem pod stolpom življenja na vrhu pl0" ščadi sredi parka. Grupe skrčene v nasladi, bolezni, starosti« otroški radosti. Celo življenje Je kipar pisal reportažo 0 nekem mestu, o ljudeh, ki jih je srečal na postajnih P slopjih, v šolah, tovarnah, pristaniščih in kavarnah. SpoiD** njal se je obrazov iz mladosti. Njegovi kipi so posejani P° mestu. Pripovedujejo o mestu in o kiparju, čeprav se sain0 sprehodite skozi park in ostanete v Oslu samo en dan, s® vam zdi, da se preleteli knjigo življenja o nekem mestu in istočasno knjigo življenja o vseh mestih na svetu. In k® stopite iz parka ujamete na sebi prvi, drugi pogled; začutit« da ste znova med ljudmi. (Nadaljevanje sledi) REDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur —vnaprej' ■trtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Z* -1; aDIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — (KiLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravm 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglaai 40 Ur beseda — Oglasi tržaške goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — T- vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletk Pubbllcith Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaške««a tiska, Trst