Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2014/44 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0217 Naslov programa Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem Vodja programa 19427 Grega Strban Obseg raziskovalnih ur 21250 Cenovni razred A Trajanje programa 01.2009 - 12.2013 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 583 Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta r.a Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 618 znanosti in umetnosti Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.05 Pravo Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.05 Pravo B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Raziskovalni program, katerega predmet je dograjevanje, izboljšanje in utrjevanje slovenske pravne terminologije, posebej tiste s področja evropskega prava, je po svoji naravi večplasten tako glede načina in programa dela, kot tudi glede kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter očitnih, jasnih na eni strani in težje, le posredno izmerljivih rezultatov na drugi. Oblikovanje vsebine programa je sprva narekovala težavna preizkušnja obdobja pristopanja Slovenije k Evropski uniji (EU). Obstajala je potreba hitrega prevoda izjemno velikega obsega evropske zakonodaje in njene umestitve v slovenski pravni sistem. Neredko ni šlo brez okornih ali napačnih terminoloških rešitev. Specifičnosti pravne ureditve EU so zato tudi po vsebinski in terminološki plati izziv, ki se ga ni mogoče lotiti zlahka in ki ga v velikem delu ni bilo mogoče predvideti naprej, vzpostavitev programa pa odraz tovrstne zavesti in prevzemanja dela odgovornosti programske skupine za prizadevanje, da se obsežno opravljeno delo pregleda, morebitne začetne nedoslednosti pomagajo odpraviti in odprta vprašanja razreševati z novimi ali bolj pretehtanimi rešitvami. Praksa delovanja pravnega reda EU in njegov razvoj po pristopu Slovenije k EU, kažeta na to, da terminološka vprašanja tudi desetletje po vstopu naše države v EU ostajajo aktualen del dela in odgovornosti za zagotovitev uspešnega sobivanja domače in evropske pravne ureditve. Kot v državah, se tudi v EU (sekundarna) zakonodaja spreminja hitro, spremembe pa so vse obsežnejše. S tem se v pravna besedila vnašajo novi izrazi in besedne zveze, ki jim je treba dati poseben pravni pomen. EU namreč združuje različne pravne sisteme in ni zmeraj enostavno terminološko opredeliti termine, ki preko prava EU hote ali nehote pridejo tudi v slovenski pravni red, četudi gre za pravne institute, ki zanj niso najbolj značilni. Pomembna značilnost prava EU je, da ga ne razvija le zakonodajalec EU in s svojim sodelovanjem vse bolj tudi nacionalni parlamenti, temveč ga s svojimi razlagami pomembno (so)oblikuje Sodišče EU. Terminološko in vsebinsko pravilno morajo te odločitve upoštevati tudi naša sodišča. Programska skupina se je terminološkega dela lotila z več relevantnih vidikov tega razmerja: tako pri razreševanju konceptualnih razlik med sistemi, ki so posledica nacionalno pogojenih in prilagojenih pravnih ureditev, specifičnosti ureditve pravosodja oziroma mehanizmov delovanja pravne države v posameznih državah članicah in prek vsebinskih, jezikovnih ter terminoloških vplivov na ravni EU (npr. razlike pri institutih procesnega prava in ureditve postopkov sodnega varstva), pa tudi težavnost odločanja o povezovanju in razmejevanju med sorodnimi, a pomensko različno obremenjenimi izrazi. Občasno se je pokazala nuja klesanja docela novih terminoloških rešitev za na novo ustvarjene evropske pravne institute. Delo je zahtevalo previdnost tudi zaradi razvejenosti pravnih sistemov, saj lahko različna pravna področja zavzemajo različne terminološke rešitve. ANG The research programme, whose aim is to upgrade, improve and unify the Slovenian legal terminology, especially in the field of European law, is multilayered both in terms of methods of work and its goals. The creation of content of the programme was originally supported by the difficulties encountered in the period of Slovenia's path towards EU membership, including the need to incorporate the vast EU acquis into the Slovenian legal order, a gargantuan task that Slovenia succeeded to fulfil in formal terms but not without the expense measured in substantive mistakes, i.e. weak or erroneous terminological solutions. This experience was a telling example that specific qualities of EU law also pose a terminological challenge that can largely not be anticipated in advance, and the institution of the programme was a reflection of this awareness and the intention to assume the responsibility on the part of the programme to endeavour to review the large work concluded, help in overcoming the initial difficulties and be involved in meeting new terminological challenges with new and reasoned terminological solutions. On the other hand, the practice of EU law and its development after Slovenia's accession show that terminological questions remain a current part of the work and responsibilities to ensure a successful coexistence of the European and national legal orders. As in member states, the legislation is changing rapidly also in EU. Therefore new terms and complex legal phrases are being introduced in legal acts. Divergent legal systems are in cohabitation in EU legal order. That is why terminological defining of new terms is not always an easy task. The EU law is not being created just by EU legislator with the direct influence of national parliaments, but more and more also by the Court of Justice of the EU. Its interpretation of law and decisions must be respected also by national courts. The programme group has undertaken its terminological work from several standpoints relevant for this relationship: in solving the conceptual differences between the systems (usually the consequence of nationally conditioned and adapted legal systems), the specific issues related to the justice system, i.e. the mechanisms of operation of the rule of law in various Member States and from the point of view of the substantive, linguistic and terminological relevance of the national systems for EU law (e.g. the differences related to procedural rules, the regulation of access to justice and issues of judicial (and constitutional) review), as well as the difficulty of deciding on the linking or distinguishing between the related but varied terms and legal concepts, and finally even the crafting of new terminological solutions for the new EU concepts, a work requiring all the more prudence with the already saturated national systems where different legal areas may adopt varied terminological solutions to an open legal issue. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu2 SLO Nedvomno predstavlja terminološki razvoj eno bistvenih sestavin napredka vsake znanosti v posamezni nacionalni ali nadnacionalni tvorbi in to velja tudi, ali še posebej, za pravno znanost. Je predpogoj nadaljnega razvoja in izgrajevanja pravnega sistema ter spričevalo dosežene ravni hkrati. Raziskovalna hipoteza programa je bila, da pri prenašanju evropskega pravnega izrazja v slovenščino nikakor ne gre za golo prevajanje, ampak za prilagajanje glede na vsebino in pomen pravnega instituta, ki poteka vzporedno z ustvarjanjem slovenskega prava in pravnega jezika in uveljavljanjem prava EU v slovenski pravni teoriji in pravni praksi. Določeni terminološki pojmi zahtevajo prilagoditve in pomenske izostritve, saj preprosto poslovenjenje nekaterih angleških pravnih terminov ni primerno in je treba vsebinsko najti ali oblikovati (natančnejšo) terminološko ustreznico v slovenskem pravnem redu. Pri raziskovanju (novih) evropskih pravnih pojmov in njihovem prenašanju v slovenski strokovni pravni jezik in kritičnem vrednotenju že obstoječe terminologije je bil v ospredju predvsem primerjalnopravni, jezikovno-terminološki in teleološki, pa tudi sistematični raziskovalni pristop. Primerjalnopravna analiza je bila nujna za pravilno razumevanje različnih evropskih pravnih pojmov, ki so pogosto zmes, ki izhaja iz pravnih tradicij posameznih držav ali skupin držav članic tako anglosaškega kot celinskega pravnega izročila, mednarodnega javnega prava in morebitne posebne evropske razsežnosti, ki so jo pojmom dale evropske institucije s svojimi akti. Pravno analizo za opredelitev konkretnega pomena posameznega izraza je bilo treba nadgraditi z jezikovno metodo. Pri iskanju terminoloških ustreznic je bilo treba sem in tja uporabiti tudi sistematično razlago, s pomočjo katere je pravni institut iz tujega državnega ali naddržavnega pravnega reda našel ustrezno mesto ali prevod znotraj slovenskega pravnega reda (npr. geslo equity). ZRC S AZU kot partnerska organizacija v programu nenehno sodeluje, dopolnjuje in dograjuje izdelano gradivo tako, da je izdelek v skladu s pravili terminološke stroke. V celoti je bil pregledan in potrjen geslovnik angleških terminov, v katerem besedno vrstno prevladujejo samostalniki. Vsi angleški termini imajo slovenske ustreznike, v posameznih primerih pa je aktualen tudi latinski termin, npr. substantial damage (slv. dejanska škoda, lat. damnum emergens). Geslovnik se tudi sproti dopolnjuje. V sodelovanju z ZRC SAZU je bila dogovorjena poenotena struktura slovarskih razlag, ki se oddaljuje od klasične terminološke definicije in se približuje leksikonski razlagi, kar je tudi po mnenju partnerske organizacije smiselno glede na relativno nepoznavanje novih pojmov, npr. early warning system (slv. sistem zgodnjega opozarjanja, sistem za zgodnje opozarjanje). Ti pojmi so zato opremljeni z več informacijami kot samo z nujnimi, tj. uvrščevalnimi in razlikovalnimi, ki pojem umestijo na ustrezno mesto v pojmovnem sistemu. Vloga ZRC SAZU pri vzpostavljanju tovrstne strukture in notranje ureditve gradiva po pravilih terminološke stroke ob upoštevanju posebnosti, ki so lastne pravu, je za programsko skupino še kako pomembna. Sodelovanje članov raziskovalne skupine z uglednimi pravnimi strokovnjaki iz tujine je na Pravni fakulteti UL stalnica, njihovi obiski, srečanja in druge oblike sodelovanja tako predstavljajo odlično priložnost tudi za terminološke razprave v povezavi z določenimi pravnimi področji oz. instituti. Izpostaviti velja plodno sodelovanje z enim najuglednejših profesorjev Evropskega prava v svetovnem merilu, prof. dr. Josephom H. H. Weilerjem, predsednikom Evropskega univerzitetnega inštituta. Anglosaksonsko, kontinentalno in evropsko pravo in z njim povezano terminologijo so nam približali tudi mnogi gostujoči profesorji, npr. dr. Richard Collins (Univerza Sheffield, VB), prof. dr. Arnd Koch (Univerza v Augsburgu), prof. dr. Ingvild Ulrikke Jakobsen (Univerza Tromso, Norveška), prof. dr. Martti Koskenniemi (Univerza v Helsinkih, Finska), prof. dr. Andrea Crismani (Univerza v Trstu, Italija), prof. dr. Julia Gold (Univerza Washington, Seattle, ZDA) itd. Ena od pomembnih ocen programske skupine je, da določeni termini niso bili vsebinsko najbolje prilagojeni našemu pravnemu redu. Pravni strokovnjaki s posameznih ožjih pravnih področij, za katera so še posebej temeljito usposobljeni, lahko zato ne le terminološko, temveč tudi vsebinsko pravilno in prilagojeno našemu pravnemu izročilu pomensko ovrednotijo posamezen pojem in določijo najprimernejšo slovensko ustreznico oz. prevod. Primer je lahko občasno zgolj (nevsebinsko) prevajanje izraza social security z izrazom socialno varstvo, ki se vsebinsko bistveno oddaljuje od pravilnega izraza socialna varnost. Programska skupina pa pogosto tudi preverja in aktualizira prevod in razlago termina glede na njegovo razširjeno ali kako drugače spremenjeno vsebino. Tak primer je npr. geslo advisory procedure. Prvotno se je termin uporabljal predvsem za postopek posvetovanja organov ali agencij Združenih narodov z Meddržavnim sodiščem glede kakšnega pravnega vprašanja. V sodobnem razvoju prava Evropske unije pa pomeni advisory procedure točno določen postopek med Evropsko komisijo in odbori, ki je namenjen sodelovanju držav članic pri tvorjenju aktov, s katerimi komisija implementira zakonodajo EU. Rezultati programa se odražajo tako v odmevnih znanstvenih prispevkih članov programske skupine kot v iskanju konkretnih terminoloških rešitev v stiku s prevajalskimi službami institucij ter širše z deležniki zakonodajnih postopkov v EU in v Sloveniji, v smislu reflektirane skrbi za razvoj pravnega jezika. Posamezni člani programske skupine so redno sodelovali na letnih posvetih sodnikov in sodniških šolah, kjer so na programu zmeraj tudi pravna področja, ki so predmet urejanja prava EU. S tem se tudi v razpravi s sodniki sodišč različnih vrst in stopenj oblikujejo izhodišča za vsebinsko pravilnejšo uporabo evropskega pravnega izrazja, kar je enako pomembno kot pravilna terminološka uporaba v zakonih in drugih predpisih. Tudi v razmerju do posameznika, ki nastopa pred sodišči, je pomembno enotno uporabljati terminologijo, saj pripomore k ustalitvi določenih terminov in njihovi enotni uporabi pred različnimi sodnimi senati. Programska skupina je nadaljevala delo objavljivih oziroma otipljivih končnih rezultatih njenega dela, ki bodo na voljo v obliki slovarja evropskega izrazja. Ta je bil v osnutku zaključen in vsebuje 14.452 angleških iztočnic. Skupina je v fazi leksikografksega pojasnjevanja izbranih najpomembnejših gesel, pri čemer se je občasno pokazala potreba po dopolnitvi slovarskega dela, prav tako se nekatera gesla v slovarski in leksikografski del dodajajo na novo, zato prej navedena številka ni končna. Razvoj pravne terminologije je pomembna prvina pravnega razvoja. Takšna naloga zahteva odgovorno sodelovanje domačih strokovnjakov z vseh pravnih področij v tesnem sodelovanju z leksikografskimi strokovnjaki ter hkrati organiziran pristop k celovitemu in kritičnemu vrednotenju nastajajočega slovenskega izrazja, ki izvira iz evropskega prava. Dosleden pravni jezik in usklajenost vseh pravnih področij sta temelja pravne varnosti, ki izvira iz temeljne vrednote naše Ustave, tj. pravne države. Jezikovno nedorečen predpis ali celo napačno preveden predpis ima lahko v praksi enako pogubne posledice kot predpis, ki je vsebinsko neprimeren ali neusklajen s preostalim pravnim redom. Terminološka dorečenost je v primeru prava EU še toliko bolj nujna spričo pojmovno občutljive pravne ureditve, saj je ob izbiri pojmov, ki naj nosijo nove, evropske vsebine, potrebno zagotoviti konsistentnost obstoječega pravnega sistema in z njim povezano pravno varnost. Povedano velja toliko bolj, če upoštevamo, da se področja delovanja Evropske unije postopoma širijo. Vsako prenašanje evropskih pravnih pojmov v slovensko izrazje odpira vprašanje, ali je bolje ustrezno prilagoditi enega od obstoječih pravnih izrazov, ki naj poleg obstoječih prevzamejo še evropsko vsebino in pomen, ali pa oblikovati nov pravni izraz. Take odločitve ni mogoče sprejeti brez celovitega poznavanja tako evropskega kot slovenskega pravnega reda in pravnega jezika. Novi izraz morata razdelati (in na koncu sprejeti ali zavrniti) pravna doktrina in pravna (predvsem sodna) praksa. Kot je bilo poudarjeno že doslej, poglavitni cilj raziskovanja in s tem namen programa ostaja umeščanje Slovenije v delovanje Evropske unije in delovanje pravnega reda EU v slovenskem sistemu pospremiti z ustreznim razvojem slovenske pravne terminologije. S tem se želi zagotoviti dvoje: po eni strani poskrbeti, da se pravni red Unije v slovenski pravni prostor in jezik umesti na pravilen način in da s tem pravni red Unije tudi v slovenskem prostoru pravilno učinkuje, ne da bi prihajalo do terminoloških in vsebinskih neskladij, po drugi strani pa tudi zagotavljati, da bo slovenski pravni jezik, nedvomno ena od pomembnih prvin slovenske narodne identitete, kljub zahtevam in posebnostim nove realnosti prava EU ohranil svojo celovitost in avtonomnost. Ustavno sodišče je v zadevi Up-1056/11 z dne 21. 11. 2013, Uradni list RS, št. 108/2013 izrecno izpostavilo pomen pravne terminologije v zvezi s pravom EU: »Pri tem mora [sodišče] upoštevati značilnosti prava Evropske unije in posebne težave, ki jih prinaša njegova razlaga, vključno s primerjavo vseh jezikovnih različic besedila, spoštovanjem posebne terminologije prava Evropske unije in umestitvijo razlage v kontekst tega prava«, pri čemer se je sklicevalo na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C.I.L.F.I.T., 16. točka. Eden od končnih rezultatov raziskovalnega dela bo slovar evropske pravne terminologije, ki bo združeval vso pomembno pravno terminologijo prava EU z ustreznimi slovenskimi izrazi. Poleg tega bo terminološko raziskovanje že v času raziskovalnega programa privedlo do predlogov dopolnitev ali sprememb obstoječega oziroma na novo nastajajočega pravnega izrazja, ki jih bo raziskovalna skupina poslala v razpravo zainteresirani strokovni javnosti. Program bo na ta način omogočil sodelovanje tistih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z evropskim pravom in z njim povezanimi vsebinami, saj bo v delo prek zunanjih sodelavcev lahko vključen širok krog slovenskih raziskovalcev in strokovnjakov. Izvirnost predlaganih raziskav se kaže v odpravljanju težav pri povezovanju in razmejevanju med sorodnimi, a pomensko različno obremenjenimi izrazi (kot so recimo socialna zaščita, socialna varnost in socialno varstvo), in še posebej oblikovanju novih terminoloških rešitev, za novo ustvarjene evropske pravne institute, ki morajo ustrezati razvoju slovenske (in EU) družbene realnosti (in nenehno spreminjajočih se razmerij v njej). Tak primer je npr. geslo examination procedure (slovenska ustreznica se glasi postopek pregleda). Program ima gotovo potencial vplivati na razvoj novih raziskovalnih smeri, še posebej na področjih prava in jezika, dveh tesno povezanih področij. Pravo namreč predstavlja specifičen način zelo določnega izražanja in natančnega urejanja pravnih razmerij med različnimi (javno- in zasebnopravnimi) subjekti in ustvarjanja pomembnih pravnih posledic. Rezultati raziskovanja se bodo odražali v kleni, čisti in jasni pravni terminologiji, katere pot uporabe bo tlakovala pravna teorija, potrjevala pa predvsem (sodna, tudi ustavnosodna) praksa. Vodja in člani programske skupine tesno sodelujejo s pravniki v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih in se kot uvodničarji udeležujejo sodniških šol, recimo vodja programa že vrsto let razpravlja o vplivu prava EU na slovenski pravni red, s poudarkom na praksi Sodišča EU, na sodniški šoli, ki jo organizirata Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče RS, ter o razlagi prava socialne varnosti EU pri Evropski pravni akademiji (ERA, Trier). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Znanstveno izhodišče raziskovalnega programa je vseskozi teza, da pri prenašanju evropskega pravnega izrazja v slovenščino nikakor ne gre (in ne sme iti) za golo prevajanje, temveč za ustrezno vsebinsko in pomensko prilagajanje, ki poteka vzporedno z ustvarjanjem slovenskega pravnega jezika in uveljavljanjem prava EU v slovenski pravni teoriji in pravni praksi. Bistvenega pomena je zato ravno kritično vrednotenje obstoječega slovenskega izrazja, njegovega izboljševanja in zastavljanje smernic za nadaljnji doktrinarni razvoj pravne terminologije. Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni red ni niti nepomembno in skromno, niti enostavno opravilo. Ne gre za proces, ki bi ga bilo mogoče opraviti čez noč. Terminologijo je treba oblikovati tako, da bo prestala preizkus pravne znanosti in časa na daljši rok. Da se lahko čim večkrat izognemo napakam in kasnejši potrebi po popravkih, potrebujemo pravočasna dognanja pravno-terminološke stroke. Raziskovalni program izhaja tudi iz teze, da je za utrjeno implementacijo nove pravne terminologije s strani prevajalskih služb državnih organov in mednarodnih institucij, s strani sodišč in njihove sodne prakse in najširše s strani vseh pravnikov, ki v teoriji in praksi uporabljajo terminologija evropskega prava, potreben čas in stalen trud za poenotenje, utrjevanje in izboljševanje terminološkega kataloga. Tu ima pomembo vlogo pravna znanost. Glede na zgoraj navedene predpostavke je mogoče ustrezno različno oceniti stopnjo realizacije programa dela in stopnjo realizacije doseženih ciljev. Poudariti je treba, da je bil zastavljen program dela programske skupine v veliki večini dosežen, ta pa bo ob upoštevanju dejstva, da je bil program podaljšan še za naslednje obdobje financiranja, dokončan v celoti, v pomembnem delu pa tudi presežen. Ne le, da se je (in se še bo) število obravnavanih gesel s področja evropskega, pa tudi širše nekaterih drugih področij prava povečalo, kot posebej koristno ocenjujemo tudi povečano število leksikografsko obdelanih gesel, glede na sprva načrtovan obseg. Programska skupina je uspešno dosegla tudi cilj učinkovite vpetosti članov raziskovalne skupine v procese prenašanja evropskega prava v slovenski pravni red. Vselej, ko so člani raziskovalne skupine strokovno sodelovali pri oblikovanju predpisov ali drugem svetovalnem delu za državne ali mednarodne institucije, so ob tem veliko pozornosti namenili tudi oblikovanju pravne terminologije. Tako je bil prispevek programa dvosmeren. Na eni strani je članom strokovne skupine uspelo neposredno v prakso prenesti dognanja in rezultate dela, ki ga je skupina opravila, na drugi pa je njihovo sodelovanje pogosto pomenilo tudi tisti potreben stik s prakso, ki je dajal pomembne informacije in smernice, katerim področjem in konkretnim vprašanjem velja posvetiti posebno oz. dodatno pozornost. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine4 Do večjih oziroma bistvenih odstopanj in sprememb raziskovalnega programa glede na začrtan program dela ni prišlo. Vsebinska sprememba je le v tem, da bo znotraj raziskovalnega programa obdelanih več gesel (s širših pravnih področij, ki pa so vsa tako ali drugače povezana z evropskim pravom) kot je bilo to sprva predvideno. Ocenili smo tudi, da višjo dodano vrednost in uporabnost izdelka predstavljajo ravno leksikografski opisi gesel, zato skušamo glede na razpoložljive vire čim bolj povečati tudi število slednjih, ki jih bo več, kot je bilo začrtano v izhodišču. V zadnjem letu obdobja, ki je predmet tega poročila, tj. v letu 2013, večjih sprememb v sestavi programske skupine ni bilo. Član programske skupine doc. dr. Matej Accetto je skupino zapustil konec avgusta 2013, saj je nastopil profesuro na najbolj priznani portugalski pravni fakulteti (Univerza Catolica Portuguesa). Njegovo sodelovanje s skupino na občasni in neformalni ravni poteka še naprej, posebej je dragocen njegov uvid v sorodno delo na tuji priznani univerzi in portugalske izkušnje z implementacijo evropskega prava in s tem evropskega izrazja v njihov pravni red ter pravno terminologijo. Odhodu dr. Accetta v tujino je v septembru 2013 sledila vključitev dveh mlajših fakultetnih kolegov v programsko skupino. Do sprememb v programu dela ali v sestavi raziskovalne skupine v letu 2013 v okviru ZRC SAZU kot partnerske organizacije ni prišlo. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 13418065 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Oris sociologije prava ANG The outline of sociology of law Opis SLO Monografija obravnava sociologijo prava kot specialno sociologijo in jo vsebinsko in pojmovno opredeljuje. Avtor obravnava odnos družbenih in pravnih norm, poglede na sociologijo prava, njene temeljne vidike, pa tudi odnos med politiko in pravom ter vlogo civilne družbe v pravodajnem postopku. ANG The work deals with the sociology of law as a special sociology, its content and concepts. The author discusses the relationship between social and legal norms, several views on the sociology of law, its fundamental aspects, as well as the relationship between politics and law and the role of civil society in law making processes. Objavljeno v LAP LAMBERT Academic Publishing; 2013; 147 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Igličar Albin Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 12574289 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Soočanje meja družinskega in dednega prava ANG Confronting the frontiers of family and succession law Opis SLO Delo obravnava problematiko pravnega okvirja za urejanje družinskih razmerij. Sprememba zakona leta 2004 je uveljavila več avtonomije posameznika pri urejanju nekaterih družinskih razmerij. Pomembno je odprla možnosti za sklepanje dogovorov glede skrbništva, vzgoje in varstva ter stikov otrok. Z vidika modernih tovrstnih ureditev je moteče, da je novela postopek sklepanja dogovora med starši opredelila kot obvezen, ne pa kot priložnost za uresničevanje idej staršev, kako naj bodo tovrstna razmerja urejena v konkretnem primeru. Preden je mogoče poseči po sodnem varstvu, je treba namreč v vsakem primeru nujno opraviti postopek sklepanja dogovora pred organi socialnega dela. Delo predstavlja pomemben vir pravne terminologije posebej na področju družinskega prava in predstavlja pomemben terminološki most med angleškim in slovenskim jezikom. The work deals with the issues of framework for shaping family relations. The Slovenian amending act of 2004 established an important framework for the autonomy of the individual in family law. It significantly opened the possibility of concluding agreements in the sphere of maintenance, upbringing and care of children and children's contacts. From the point of ANG view of a modern arrangement, it is disturbing that the amending act of 2004 understood concluding agreements in relation to children as an obligation of parents rather than an opportunity for realising parental ideas on the upbringing and care of children and so a mandatory procedure of reaching agreement in front of the social security services is prescribed before the enforcement of judicial protection. The work is an important source of legal terminology especially in the field of family law and, written by the Slovenian professor, represents an important terminological bridge between the two legal languages. Objavljeno v Intersentia; 2012; 2 zv. ([XLVI] Novak Barbara, Verbeke Alain , 1814 str.); A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 12996433 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Metodološka jasnost ali predmetna čistost prava : ob Kelsnovih in Pitamičevih razpravljanjih ANG NEM: Methodologische Klarheit oder gegenständliche Reinheit des Rechts? : Anmerkungen zur Diskussion Kelsen - Pitamic Opis SLO Delo obravnava podobnosti, skupne točke, področja razhajanja in medsebojni vpliv med Kelsnom in Pitamicem glede njunega razumevanja narave prava. Avtor oriše Kelsnovo teorijo prava ter Pitamicev odziv nanjo. Pozornost posveti tudi o ekonomiji mišljenja, ki je ena od izhodišč čiste teorije prava. Vprašanje temeljne norme je tisto, kjer sta šla Kelsen in Pitamic vsak svojo smer. Pomemben poudarek delo namenja ugotovitvi, da si Kelsnovo in Pitamičevo pojmovanji prava ne izključujeta, temveč se lahko dopolnjujeta. ANG The work focuses on similarities, common ground, areas of divergence and interaction between Kelsen and Pitamic regarding their understanding of the nature of law. The author outlines Kelsen's theory of law and Pitamic's response to it. He deals also with the economy of thought as one of the pillars of pure theory of law. An issue of basic norm is a point where Kelsen and Pitamic favour different views. An important focus of the work is on the conclusion that the two conceptions of law of Kelsen and Pitamic are not mutually exclusive, but rather complementary. Objavljeno v Steiner Verlag; ARSP; 2013; Beih. 136; str. 105-129; A': 1; Avtorji / Authors: Pavčnik Marijan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 3907429 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pravo socialne varnosti v Sloveniji ANG Social security law in Slovenia Opis SLO Delo obravnava sistem socialnega varstva v Sloveniji. Vsebuje jasno predstavitev delovanja sistema glede zdravstvenega varstva, poškodb pri delu in poklicnih bolezni, nezmožnosti za delo, pokojnin, nadomestila za brezposelnost itd. Knjiga predstavlja kvaliteten in poglobljen vir za študij prava socialne varnosti v Sloveniji. Njena dodatna vrednost je v prispevku k primerjalni študiji sistemov socialnega varstva. S terminološkega vidika delo služi kot uporabno orodje za identifikacijo ustrezajočih tujih pravnih institutov prava socialne varnosti in za poglobitev njihovega razumevanja. ANG The work describes the social security regime in Slovenia. It conveys a clear working knowledge of the legal mechanics affecting health care, employment injuries and occupational diseases, incapacity to work, pensions, survivor's benefits, unemployment benefits and services and family benefits. The book is a valuable resource for studying the functioning of social security law and policy in Slovenia. It is of special interest as a contribution to the comparative study of social security systems. From terminological point of view the work may serve as a useful tool to identify corresponding foreign legal concepts in Slovenian system and deepen their understanding. Objavljeno v Wolters Kluwer Law & Business; 2012; 238 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Kresal Barbara, Kresal Šoltes Katarina, Strban Grega Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 53641314 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pomen(i) v pravu in jeziku ANG The meaning(s) in law and language Opis SLO Razprava se posveča občutljivemu razmerju med pravom in jezikom, v katerem jezik služi kot neizogibno orodje pravnih razprav in odločitev, ter še posebej njunim na videz nezdružljivim značilnostim: medtem ko pravo temelji na konceptu vladavine prava oziroma načela pravne države (Rechtsstaat), ki zahteva jasen in predvidljiv sistem norm za zagotavljanje enake obravnave, je jezik pogosto nedoločen ali nejasen. Je jezik sploh ustrezno opremljen za izvajanje vloge, ki mu jo namenja pravo? To vprašanje razprava obravnava z orisom in analizo poti od odprte nejasnosti jezikovnih izrazov do brezkompromisne zamejitve njihove pravne razlage, tako v postopku sprejemanja zakonodaje kot v postopku sprejemanja sodnih odločitev o pomenu uporabljenih izrazov. ANG This paper revisits the delicate relation between law and language, with language inevitable serving as the vehicle of legal deliberations and pronouncements, and in particular their seemingly irreconcilable qualities: while law is predicated on the concept of the rule of law (or Rechtsstaat) which in turn calls for a clear and predictable system of norms ensuring equal treatment, language is often indeterminate or ambiguous, the meaning of words unclear or uncertain. Is language even properly equipped to perform the role asked of it by law? This question is addressed by outlining and analysing the path traversed from the open-ended vagueness of linguistic terms to the uncompromising confines of their legal interpretation, both in the course of adopting legislation and in particular in the course of adopting judicial pronouncements on the meaning of linguistic terms employed. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete = Presses scientifiques de la Faculte des Lettres; (Zwischen) Sprache und Recht; Linguistica; 2013; Str. 237-252; Avtorji / Authors: Accetto Matej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 258623744 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Teorija prava : prispevek k razumevanju prava ANG Theory of Law : a contribution to the understanding of law Opis SLO Temeljno znanstveno delo s področja pravne teorije v Sloveniji, ki celovito in poglobljeno obravnava osrednja vprašanja razumevanja in delovanja prava ter s tem tudi pravne terminologije. Delo je izhodiščnega pomena za pravni študij v Sloveniji, nanj se pri svojem delu naslanjajo sodišča in drugi državni organi ter poklicni pravniki. Kot tako ima velik vpliv na razvoj in utrjevanje slovenske pravne terminologije. Poudariti velja, da avtor, prof. dr. Marijan Pavčnik v svojih delih jeziku in pravni terminologiji posveča veliko pozornosti. Zato ni naključje, da so terminološka vprašanja našla svoje pomembno mesto tudi v spremenjeni in dopolnjeni izdaji. ANG The fundamental scientific work in the field of legal theory in Slovenia, providing a comprehensive and insightful account of the central issues of understanding and the application of law, and thereby also legal terminology. The work is of crucial importance for study of law in Slovenia and is also an important source for courts, other state authorities and professional lawyers. As such, it is very influential for the development and strengthening of Slovenian legal terminology. We would like to point out that the author, prof. dr. Marijan Pavčnik dedicates a lot of attention to language and legal terminology. It is no coincidence that the terminological issues found its important place also in the revised edition. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v GV založba; 2011; 603 str.; Avtorji / Authors: Pavčnik Marijan Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 214742016 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Slovenian Law Review ANG Slovenian Law Review Opis SLO Uredništvo (prof. dr. Janez Kranjc) prve splošne slovenske pravne revije z mednarodnim izdajateljskim svetom in postopkom recenzije, ki izhaja izključno v tujih jezikih (angleščini, francoščini in nemščini), s čimer z ustrezno promocijo slovenskih tem pomembno prispeva tudi k umeščanju slovenskih avtorjev in njihovih pravnih dognanj v svetovni pravni skupnosti. ANG Editorial position (prof. dr. Janez Kranjc) of the first general Slovenian law journal with an international advisory board and review process published exclusively in foreign languages (English, French, German), which, through its support for Slovenia-related topics, notably contributes to the dissemination of the Slovenian authors and their legal insights through the international legal community. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Mednarodna znanstvena revija Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 3. COBISS ID 32690989 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Jezikovni vidiki slovenske pravne terminologije ob primerih sodb Sodišča Evropskih skupnosti ANG Linguistic aspects of the Slovenian legal terminology with examples on judgments of the ECJ Opis SLO V disertaciji je predstavljeno, kako se je slovenski jezikovni sistem odzval na sprejetje pravnega reda EU, ki je s pristopom Slovenije k EU postal zanjo zavezujoč. Za ta namen je bila analizirana terminologija v sodbah s področja znamke Skupnosti. Terminologija v teh sodbah se večinoma oblikuje s prevajanjem. Med jeziki dajalci za slovenščino velja izpostaviti zlasti francoščino in angleščino. Angleščina je v EU aktualna skladno s svojim statusom globalnega jezika, francoščina pa je uveljavljena kot delovni jezik Sodišča EU. ANG The dissertation presents the reaction of the Slovene linguistic system to the adoption of the EU legal order, which became binding on Slovenia with its accession to the EU. For this purpose, the terminology used in judgments concerning the Community trade mark was analysed. The terminology used in this judgments is usually formed through translations. Among giver-languages for Slovene, French and English have to be especially highlighted. English is present in the EU in its role as a global language, and French is established as the working language of the European Court of Justice. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [T. Fajfar]; 2010; 225 f.; Avtorji / Authors: Fajfar Tanja Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 4. COBISS ID 11914577 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uporaba prava Evropske unije v Republiki Sloveniji ANG Application of EU law in the Republic of Slovenia Opis SLO Prispevek se posveča teoretičnim in praktičnim vidikom uporabe prava EU v državah članicah in še posebno v Sloveniji. Uvodoma povzame zahteve glede uporabe, kot jih narekuje pravo EU, vključno s sodno prakso Sodišča EU, nato pa analizira izbrana problematična vprašanja z vidika nacionalnih ureditev in sodne prakse, pri čemer se posebej osredinja na prakso slovenskih sodišč. ANG The paper addresses the theoretical and practical aspects of the application of EU law in the Member States and particularly in Slovenia. It begins by outlining the requirements laid down by EU law, including the jurisprudence of the European Court of Justice, and then analyses selected problematic issues from the standpoint of national legal orders and practice, focusing on the case law of Slovenian courts. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v GV Založba; Dnevi slovenskih pravnikov 2011 od 13. do 15. oktobra, Portorož; Podjetje in delo; 2011; 37, [št.] 6/7; str. 1285-1296; Avtorji / Authors: Accetto Matej Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 12452177 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenija : vloga nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ANG Slovenia : the role of national parliaments in the European Union Opis SLO Referat se ukvarja s pravno podlago in okvirjem za vzpostavitev in implementacijo sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in institucijami Evropske unije. Osredotoča se na materialne ustavne določbe, ki zagotavljajo participacijo nacionalnih parlamentov pri sprejemanju zakonodaje na ravni EU; na nadzorno vlogo parlamentov v tem procesu; na demokratično legitimacijo vodenja na državni ravni in ravni EU itd. Avtor posveča pozornost tudi vprašanju nove, poglobljene vloge nacionalnih parlamentov v okviru Lizbonske pogodbe. Z uvedbo novih postopkov in načinov sodelovanja med EU in državami članicami se je pojavila potreba po tvorjenju nove ustrezne pravne terminologije. ANG The lecture deals with legislative framework for establishing and implementing the cooperation between national parliaments and the institutions of European Union. It focuses on materially-constitutional regulation of the parliament's participation in adopting EU legislation, the role of scrutiny of national parliaments, democratic legitimacy of European and national governance etc. The lecture includes also an issue of new, deepen role of the national parliaments under the Lisbon Treaty and the Protocols. With the establishment of new procedures and ways of cooperation between the EU and its member states a need to form a new adequate legal terminology emerged. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Servicio de Publicaciones de la Facultad de Derecho Universidad Complutense; The Role of national parliaments in the European Union; 2010; Str. 411-425; Avtorji / Authors: Cerar Miro l .. 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 Najpomembnejši rezultat programske skupine bo poleg izdaje terminološkega slovarja in leksikona predstavljal dvig zavesti in kvalitete pravnega izražanja. Eden od možnih pokazateljev tega dejstva je citiranje ustrezne strokovne literature v sodni praksi. Navajamo nekaj znanstvenih del članov programske skupine, ki so vanje neposredno vključevali dognanja, ki so nastajala v okviru delovanja programske skupine, ta pa so povzemala sodišča. Galič, Ude: Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2010: U-I-74/12 z dne 13. 9. 2012, Uradni list RS, št. 75/2012 Sklep III Ips 62/2013 z dne 19. 11. 2013 Galič: Dostop do Vrhovnega sodišča v pravdnem postopku v novejši praksi ESČP, Pravna praksa, št. 6-7 (2011), str. 7 in nasl.: U-I-60/11, Up-349/11 z dne 14. 2. 2013, Uradni list RS, št. 19/2013 Pavčnik: Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, 4., pregledana in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2011: Up-635/12 z dne 19. 9. 2012, Uradni list RS, št. 82/2012 U-I-128/11 z dne 14. 2. 2013, Uradni list RS, št. 20/2013 Pavčnik, A. Novak: (Ustavno)sodno odločanje, GV Založba, Ljubljana 2013: U-I-238/12 z dne 23. 1. 2014, Uradni list RS, št. 10/2014 Strban, Bubnov Škoberne: Pravo socialne varnosti, GV Založba, Ljubljana 2010: U-I-287/10 z dne 3. 11. 2011, Uradni list RS, št. 94/2011 VSL sodba IV Cp 1188/2012 z dne 6. 6. 2012 Strban: Vpliv neplačila prispevkov na obseg pravic iz socialnega zavarovanja, Pravosodni bilten, št. 2 (2010), str. 145-161: U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011, Uradni list RS, št. 105/2011 Strban: Pravica do zdravljenja v drugi državi članici EU, Pravna praksa, št. 11/2009, str. 54-56: Zbirka odločb : 2011-2013 / Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Delovno-socialni oddelek, str. 45 (v: Sklep VIII Ips 295/2011 z dne 4. 12. 2012) 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Razvoj znanstvene terminologije je ena bistvenih sestavin, v skrajnem pomenu pa celo predpostavka razvoja določene znanosti. Dosleden pravni jezik in usklajenost vseh pravnih področij je hkrati osnova za poglobljeno razumevanje pravne teorije, pravnih institutov in njihove pravne sistematike. Ravno zmožnost jezika za tenkočutno niansiranje in označevanje določenih pravnih pojmov je tisto, ki omogoča napredek v pravni znanosti. Napredek znanosti tudi na terminološkem področju je v veliki meri odvisen od izbrane metodologije dela. Definicije terminov prispevajo ožji področni pravni strokovnjaki, kar zagotavlja strokovno neoporečnost dela. Slovenske ustreznice se ne prevajajo dobesedno in zgolj jezikovno tehnično, temveč se s pomočjo primerjalnopravne, teleološke in sistematične metode za iskani pojem poišče že uveljavljen termin. Če ta ni ustrezen, se opozori na pojmovne nedoslednosti definicij, s čimer se skrbi za koherentnost terminološkega sistema. Če je dosedanja raba termina v bistvenem napačna ali če slovenska ustreznica še ne obstaja, strokovnjaki oblikujejo izboljšano oz. novo ustreznico. Pred dokončnim izdelkom se izvede natančni usklajevalni pregled s strani področnih pravnih strokovnjakov in terminografov. Navedena metodologija je v skladu z dognanji terminološke vede in je kot takšna strokovno predpisana s strani ZRC SAZU. Pravo je od prosvetljenega absolutizma naprej specifičen fenomen vsake države. Zaradi tega je pravna znanost praviloma omejena na to državo, kjer velja njeno pravo po t. i. teritorialnem principu. Tudi pravo nadnacionalnih organizacij živi pretežno v pravnih redih držav članic, na katere vpliva neposredno prek nadnacionalnih institucij in neposredne veljave in posredno kot del domačega pravnega reda. Obstoječa raziskava bo nujno razširila pogled pravne znanosti, ki je pretežno usmerjena na domače pravo. Slovenski jezik je postal z vstopom v Evropsko unijo eden od njenih uradnih jezikov. Rezultati raziskave bodo zato nujno vidni in uporabni tudi v institucijah Unije, kjer se bo uporabljala slovenščina. Hkrati pa bodo rezultati naše raziskave zanimivi tudi za druge države kandidatke, ki se na področju harmonizacije pravnega reda soočajo s podobnimi ali enakimi problemi kot Slovenija. Poudariti je treba tudi, da je terminološka dorečenost v primeru prava EU toliko bolj nujna spričo pojmovne občutljive pravne ureditve in medsebojne povezanosti pravnih redov, saj je ob izbiri pojmov, ki naj nosijo nove, evropske vsebine, treba zagotoviti konsistentnost obstoječega pravnega sistema in z njim povezano pravno varnost. Terminološka veda z določenega področja in znanost istega področja sta neločljivo povezani. Prenašanje evropskih pravnih pojmov v slovensko izrazje zato odpira mnoga strokovna vprašanja, vezana na samo vsebino na eni, in na vprašanja s področja terminološke vede na drugi strani. Na ta vprašanja zato ni mogoče odgovoriti brez celovitega poznavanja tako evropskega kot slovenskega pravnega reda in pravnega jezika. V tem pogledu gre na nek način za interdisciplinarno in med seboj zelo tesno povezano raziskovalno delo. Napredka v znanosti zato dolgoročno ne gre pričakovati le na področju prava Evropske unije in prava širše, temveč tudi v obravnavanem delu slovenskega strokovnega jezikoslovja. Za slovensko pravno znanost ima nastanek pravnega terminološkega slovarja z izbranimi leksikografskimi opisi tudi neposreden pomen, ki ni zanemarljiv. Znano je, da je primerjalnopravna metoda zelo pomembna za pravno raziskovanje. Tovrsten slovar oz. leksikon je zato lahko zelo uporaben pripomoček za premagovanje jezikovnih preprek, toliko bolj pa tudi za uvid v obstoj in rabo posameznih pravnih institutov in pojmov v drugih pravnih sistemih, v našem primeru predvsem v evropskem pravu. ANG Development of professional terminology is one of the essential elements of - and in some cases even a prerequisite for development of a science itself. Coherent legal language represents also the basis for an in-depth understanding of legal theory, legal instruments and their systematics. It is precisely the ability of language to subtly distinct and identify certain legal concepts that allows progress in legal science and its further deepening. The advancement of science is largely dependent on the chosen methodology. Legal scholars of specific fields of law contribute definitions of terms. This ensures a professional integrity of our work. If already established term turns out as inappropriate or inadequate, the attention focuses on the conceptual inconsistency of definitions in order to ensure coherence of terminological system. Also new terms are formed. Before finalizing the work a detailed coordination review by legal and terminological experts is carried out. Such methodology is consistent with the rules of terminology science and is prescribed by ZRC SAZU. From the times of enlightened absolutism onwards the domestic law that replaced the ius commune has been a particular phenomenon of each European state. Because of that legal science at the present time is more or less limited to the state of its origin in which, according to the territorial principle, the legal system is in force. Even the law of supranational organisations lives to an important extent in the legal systems of member states. It influences them in a direct way through supranational institutions and by the validity of the international law itself, and indirectly as a part of domestic law. The present research programme will necessarily broaden the scope of legal science predominantly focused on the domestic law. Full membership of Slovenia in the European Union changed also the status of Slovenian language. The results of the research will necessarily influence the use of Slovenian legal language in the institutions of the European Union. The results of the research may be interesting also for other countries waiting to become members of the European Union facing similar problems in the process of harmonisation of their legal systems with the legal system of the EU. The terminological consistency in the field of law of EU is of crucial importance not just because of effects of EU legislation, but also due to strong interaction and integration between legal orders. Terminology of a certain science and the materia of this science are inextricably linked. Transferring of european legal notions into the Slovenian terminology therefore raises several specialized issues, linked to its substance on the one hand, and to the issues of terminology science on the other. These issues can not be resolved without full knowledge of both European and Slovenian legal order and legal language. In this respect, interdisciplinary and very closely related research work is necessary. The development of science is not to be expected only in the field of law of EU and the law more broadly, but also in the work of Slovenian professional linguistics. The formation of legal dictionary with lexic definitions will have also direct effects on Slovenian legal science. It is generally accepted fact, that comparative legal method is very important for legal research. Such a dictionary and lexicon, therefore, can be a very useful tool to overcome the language barrier and can serve as a first insight into the existence and use of specific legal concepts and institutions by other legal systems, especially EU. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Vprašanje ustrezne pravne terminologije je tesno povezano z avtonomnostjo slovenske pravne znanosti in kulture ter vsebinskega vidika enakopravnosti in polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Če naj Slovenija še naprej ohranja svojo nacionalno in kulturno identiteto, je skrb za lep (in ustrezen) slovenski pravni jezik ena od prioritetnih nalog pravne znanosti in države. S pravno terminologijo se tudi oblikuje pravna kultura, kultura argumentov, kjer ima vsak termin vsebino, ki jo je treba pravno ovrednotiti, še posebej ko so pravna sporočila navdahnjena z izrazi iz drugih pravnih redov in prava EU. Razvoj slovenske pravne terminologije, posebej s področja evropskega prava, ima zato na razvoj slovenije srednje in dolgoročno vsaj dvoplasten učinek. Z ene strani je nastajanje, razvoj in usklajevanje slovenske pravne terminologije v prostoru Evropske unije ključno za ohranjanje položaja enakopravne in zrele članice EU. Slovenski pravni jezik brez dvoma ima kapacitete za kvalitetno implementacijo evropskega pravnega izrazja v svoj terminološki katalog. Pri tem slovenski jezik ni le pasiven član evropske družine, ki sledi razvoju in dogajanju znotraj EU, temveč je lahko iz pravnega ter v tem smislu tudi terminološkega vidika tudi aktiven dejavnik nadaljnjega razvoja, soustvarjanja in utrjevanja evropskega pravnega izrazja. Vse to seveda ni mogoče brez ustrezno začrtanega in v te cilje usmerjenega raziskovalnega soprispevka pravne znanosti. Na drugi strani izpostavljene dvoplastnosti pa je v drugo večjo skupino srednje in dolgoročnih učinkov mogoče šteti pozitivne vplive, ki jih ima razvoj slovenske pravne terminologije s poudarkom na vključevanju evropskega pravnega izrazja doma, znotraj Slovenije. Najbolj neposreden rezultat raziskovalnega programa bo prvi slovar evropskega pravnega izrazja v slovenskem jeziku. Tudi leksikografski opisi izbranih gesel bodo uporabnikom v veliko pomoč pri spoznavanju pomena določenih terminov. Pričakovati je, da bo izdaja uporabljana v zelo širokem spektru vseh pravnih poklicev. Pričakovati je, da bodo rezultati raziskovalnega programa prinesli tudi mnoge srednje in dolgoročne učinke, predvsem glede dviga stopnje razvoja slovenske pravne terminologije: tako v teoriji kot v praksi. V pravni teoriji je pričakovati dodatno utrjevanje zavesti o pomenu razvoja in utrjevanja pravnega izrazja. Raziskovalni program tako ne bo ponudil le pripomočka za znanstveno delo, temveč bo hkrati eden od dejavnikov, ki vzpodbujajo nadaljnjo analizo in raziskovanje na področju evropskega prava, z njim povezanega izrazoslovja in pomena pravnih institutov in širše prava, ki ga utemeljuje. Predvsem pa je pričakovati tudi, da se bo na daljši rok pokazal tudi praktični učinek pri uporabi in razvoju pravne terminologije. Omenili smo že sodno prakso, ki je temeljnega pomena za uveljavljanje, utrjevanje in razvoj slovenske pravne terminologije, kar velja tudi za ustrezno vključevanje evropskega pravnega izrazja v slovenski pravni red. Na tem mestu naj omenimo tudi vlogo Državnega zbora. Kot članica EU je Slovenija zavezana k spoštovanju pravnega reda Unije. Državni zbor je po zakonu dolžan izraziti svoja stališča do predlogov zakonodajnih aktov EU. Državni zbor in Vlada pri teh zadevah odločata oziroma sodelujeta v postopkih na način, ki ga določa Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU). V naravi tovrstnega sodelovanja Državnega zbora in Vlade je, da se v vse večjem obsegu pri svojem delu neposredno srečuje s terminologijo, ki je za slovenski prostor nova. Tu imajo omenjeni organi dvojno vlogo. Ena je, da se pravo EU ustrezno tolmači, predstavi doma ter vključi v slovenski pravni jezik. Druga pa je, da (predvsem) Državni zbor o tej vsebini poda svoja stališča in mnenje. V tem okviru ima torej nalogo, da to vsebino tudi aktivno sooblikuje. Iz tega vidika ima pomembno mesto tudi uporabljana pravna terminologija. ANG The problem of adequate legal terminology is closely connected with the autonomy of Slovenian legal science and culture as well as with the substantial aspect of equality and full membership of Slovenia in the EU. If Slovenia wants to retain its national and cultural identity it should, among other things, take care of the adequate and well-designed legal language. Legal terminology also shapes legal culture, culture of arguments, where each expression holds a specific meaning, especially when legal messages are inspired by the terminology from other legal systems and the EU legal order. The development of the Slovenian legal terminology, especially in the field of European law, effects on the development of Slovenia as a country at least in two manners. First, emerging, advancing and unifying of the Slovenian legal terminology is crucial for preserving the position of Slovenia in EU. Slovenian legal language certainly has the capacity for quality implementation of European legal terminology into its own terminological catalog. Slovenian language is not just a passive member of European family that follows the progress and activity inside of the EU. It has all the potential to be an active factor in the further development of European legal terminology. However, this is not possible without adequate outlined and objective-oriented research work. Secondly, the other significant medium- and long-term effects consider the development of Slovenian legal terminology with a focus on integration of European legal terminology at home. The most direct result of the research programme will be the first Slovenian dictionary of European legal terminology. The lexicographic descriptions will be very helpful for learning about the meaning and usage of certain legal terms. Wide use of the edition by various legal professions is expected. Additional medium- and long-term effects of the programme, particularly with regard to raising the level of development of the Slovenian legal terminology, are expected, both in the field of theory and practice. The programme wishes to encourage and spread higher awareness regarding the importance of consolidating and improving the legal terminology among legal scholars and researchers. This goal will not be achieved only through publishing tools for ease the research work, but also by encouraging further efforts in the field of European law, the related terminology and content of its legal institutions. Above all, also practical, every-day effects are anticipated to appear regularly in the long run. We have already mentioned the case law, which is one of the essential factors for advancement of the Slovenian legal terminology. At this point we would like to mention the role of the National Assembly. As an EU member, Slovenia is committed to respecting the acquis of the Union. The National Assembly is legally obliged to express their views on the proposals of EU legislative acts. The National Assembly and the Government participate in the proceedings in the manner provided for by the Act on Cooperation between the National Assembly and the Government in matters of the European Union. It is not a surprise that this type of cooperation leads to the direct transplantation of new terminology in Slovenian legal order. Authorities have a dual role regarding this issue. One is to properly interpret, introduce and include the terminology of EU law into Slovenian legal language. The second is especially in the delivering the observations, opinion and position of the National Assembly, which plays an active role in shaping the EU legislation. Creation and use of adequate terminology is therefore of great importance. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.2013— 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program - I. stopnja 19 bolonjski program - II. stopnja 2 univerzitetni (stari) program 147 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 0 Klavdija Erjavec © O □ 0 Renata Cerar © O □ 0 Irena Jeraj © O □ 0 Jana Petrič 0 o □ 0 Mateja Böhm 0 o □ 0 Petra Plesec 0 o □ 0 Nana Weber 0 o □ 0 Jasmina Adem Grujič 0 o □ 0 Alenka Oven 0 o □ 0 Jaka Slokan 0 o □ 0 Aleksandra Hočevar Vins 0 o □ 0 Primož Krapenc 0 o □ 0 Urša Klemenčič 0 o □ 0 Franci Ježek 0 o □ 0 Bernarda Hari 0 o □ 0 Barbara Petrič 0 o □ 0 Joško Pavkovic 0 o □ 0 Marjetka Urbančič 0 o □ 0 Zlatko Herceg 0 o □ 0 Urška Klakočar Zupančič 0 o □ 0 Mojca Strašek Dodig 0 o □ 0 Tina Slapar 0 o □ 0 Andrejka Dvornik 0 o □ 0 Rok Hudovornik © o □ 0 Kristina Lipovec © o □ 0 Simon Umek © o □ 0 Sonja Jelen 0 o □ 0 Urška Steblovnik 0 o □ 0 Janja Muhvič Patafta 0 o □ 0 Janez Obreza o 0 □ 0 Peter Rudolf O 0 □ 26126 Bojan Vavtar O 0 □ 0 Aleksander Pavšlar o 0 □ 29283 Aljoša Dežman o 0 □ 23042 Luka Ti čar o 0 □ 20512 Benjamin Flander o 0 □ 16387 Katarina Kresal Šoltes o 0 □ 29372 Tilen Štajnpihler o 0 0 0 Helena Devetak o 0 □ 0 Marko Petek o 0 □ 30695 Gregor Dugar o 0 0 Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 29372 Tilen Štajnpihler O 0 A - raziskovalni zavodi ^J 30695 Gregor Dugar o 0 A - raziskovalni zavodi ^J Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2013 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 0 Avni Mazrreku D - podoktorand iz tujine 9 Juan HE C - študent - doktorand 10 0 0 Simone Benvenuti D - podoktorand iz tujine^J 9 0 Petra Eszter Deli C - študent - doktorand 4 0 Dragana Kiprijanovska C - študent - doktorand 6 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.2013 z vsebinsko obrazložitvijo porabe dodeljenih sredstev iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja mednarodnega sodelovanja na podlagi pozivov za EU vpetost.15 SLO Člani programske skupine po posameznih področjih aktivno sodelujejo v drugih programih, projektih in nalogah ter se strokovno udejstvujejo v zadevah, ki se neposredno ali posredno osredotočajo na pravno terminološka vprašanja. Sem spada npr. sodelovanje s prevajalskimi službami pri institucijah Evropske unije (predvsem ob konkretnih odprtih vprašanjih, težavah in prošnjah za sodelovanje s strani prevajalskih služb in institucij, vključno s spletno konferenco na daljavo s predstavniki prevajalskih služb evropskih institucij itd.). Sodelovanje je več let potekalo tudi v okviru nacionalnega mehanizma za verifikacijo strokovne terminologije EU, Evroterm itd. Vpetost članov programske skupine v druge sorodne aktivnosti se kaže pogosto tudi na mednarodni ravni (bodisi v obliki sodelovanja v mednarodnih strokovnih skupinah, bodisi v obliki izvedbe predmetov in gostujočih predavanj na tujih institucijah, mednarodnih konferencah ipd.). Leta 2012 je bila Pravna fakulteta na ravni institucionalnega vključevanja koordinator prijave raziskovalnega projekta o problematiki državljanstva EU (EUPATRID - Reconciling EU standards and national autonomy in citizenship proceedings) na razpisu Evropske komisije v okviru konzorcija z osmimi evropskimi partnerji (International Centre for Migration Policy Development, T.M.C. Asser Institute, British Institute of International and Comparative Law, European Legal Studies Institute na Univerzi Osnabrück, Centre for European Constitutional Law v Atenah, Univerza v Sevilli, Univerza v Trstu in Univerza v Zagrebu kot pridružena članica). Projekt je bil v zahtevnem postopku izbora ocenjen kot formalno popoln in vsebinsko kakovosten ter uvrščen na rezervni seznam za financiranje. Vodji prijavljenega projekta sta prof. dr. Janez Kranjc in doc. dr. Matej Accetto. Programska skupina ni bila deležna dodatnega letnega sofinanciranja mednarodnega sodelovanja na podlagi pozivov za EU vpetost. 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki v so obdobju trajanja raziskovalnega programa (1. 1. 2009 - 31. 12. 2013), potekali izven financiranja ARRS16 SLO Programska skupina kot taka ni bila vključena v projekte za uporabnike, ki so potekali izven financiranja ARRS. Kot že rečeno, pa so v drugih tovrstnih projektih sodelovali njeni posamezni člani. Najbolj vsebinsko soroden in relevanten je v tem pogledu nacionalni mehanizem za potrjevanje oziroma verifikacijo strokovne terminologije EU. Član programske skupine je bil vpet tudi v delo Komisije za pravno redakcijo pri Službi vlade za zakonodajo, ki skrbi za terminološko in pravnostrokovno potrjevanje prevodov sodb Sodišča Evropske unije iz časa pred pristopom Slovenije k Evropski uniji. Več članov sodeluje tudi pri pripravi Pravnega terminološkega slovarja. Člani programske skupine sodelujejo še v vrsti drugih strokovnih domačih in mednarodnih projektih in aktivnostih, ki pozornost tako ali drugače namenjajo tudi strokovnemu in ustreznemu pravnemu izrazju. 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO Program zaradi svoje narave in področja preučevanja in dela nima neposrednih tehnološko uporabnih rezultatov, prinaša pa za slovensko pravno stroko zelo pomembne neposredne in posredne učinke in rezultate. V izogib ponavljanju naj na tem mestu poudarimo, da je dopolnjevanje slovarsko obdelanih gesel v zaključi fazi, poteka leksikografsko obdelovanje gesel, čemur bo sledilo strokovno redakcijsko delo. Rezultat bo slovarska in leksikografska izdaja, ki bo v pravni praksi neposredno uporabljiva. Nadejamo se, da bo delo nepogrešljiv pripomoček za prevajalske službe v raznih institucijah, leksikografski del pa prinaša pomembno dodano vrednost za sleherni pravniški poklic in delo v praksi, služi pa lahko kot izhodiščni pripomoček tudi pravni teoriji. Terminološka dognanja in rezultati dela programske skupine bodo zato v največji meri neposredno uporabni v praksi, na ta način pa bodo prispevali k temeljnim in izhodiščnim ciljem, ki ga zasleduje programska skupina: kvalitetno vključevanje izrazja evropskega prava v slovenski pravni red, dograjevanje in izboljševanje slovenske pravne terminologije, odstranjevanje terminoloških nedoslednosti in pomanjkljivosti v dosedanji rabi pravnega izrazja ter učinkovito sobivanje slovenskega pravnega reda v evropskem pravu in obratno. 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek Ta je odvisen od podrobnejše preučitve poslovne ideje in načrta, ki še nista bila pripravljena ocena potrebne infrastrukture in opreme18 Potencialno možnost za ustanovitev spin-off podjetja vidimo v zagonu dejavnosti podjetja, ki bi se ukvarjalo s poglobljenimi, specializiranimi strokovnimi storitvami prevajalskih in drugih pravno jezikovnih storitev na področju pravne terminologije. Kot tako bi lahko izvajalo storitve za državne in naddržavne ter mednarodne institucije ter zasebne prevajalske in pravne službe ter poklicne pravnike z mnogih področij. Tako ozko in poglobljeno specializirano podjetje bi lahko nudilo strokovne storitve ne le deskriptivnega, temveč tudi preskriptivnega in raziskovalnega značaja (svetovalno delo pri pripravi zakonodaje ipd.). Podrobnejša ocena potrebne infrastrukture in opreme v tej fazi še ni bila izdelana. 17.Izjemni dosežek v 201319 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Poglavja knjige Oris sociologije prava so zbrana okrog glavnih tem te posebne sociologije kot družbeni odnosi in pravne norme, interesna osnova prava, politika in pravo, družbene funkcije prava itd. Sociologija prava se je ločila od obče sociologije in dobila položaj samostojne znanstvene discipline v začetku 20. stoletja. Zato ne preseneča dejstvo, da je njen razvoj zahteval tudi oblikovanje ustrezne terminologije. Navedeno delo je prvo tovrstno delo slovenskega avtorja v angleškem jeziku, zato je neprecenljivo tudi iz vidika uporabe vpeljane pravne terminologije v angleškem jeziku in njena pomensko ustrezna raba v slovenskem jeziku, avtorjevem maternem jeziku. V tej luči je prof. Igličar ob svojem delovanju v programski skupini prispeval pomembno dodano vrednost tudi glede vključitve in obravnave z navedenim delom vsebinsko povezanih in sorodnih gesel. Objava monografije v delu, ki se nanaša na pravno terminologijo, predstavlja pomembno povezanost z raziskovalnim programom. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek I Vidni družbeno-ekonomski dosežki se kažejo predvsem v utrjevanju, pravilni rabi in v | uveljavljanju ter implementaciji raziskovalnih dognanj ter izboljšanega, v določenih primerih pa tudi novo ustvarjenega pravnega izrazja. Dvig zavesti in kvalitete pravne terminologije se lahko kaže na različne načine: bodisi z njeno rabo v zapisanih ali izvedenih delih, ko služi kot sredstvo za strokovno sporazumevanje, bodisi z nastajanjem del, ki so neposredno usmerjena v področje terminologije in je slednja predmet preučevanja oz. obravnave. V okviru raziskovalnega programa ustvarjeno znanje na področju pravne terminologije se redno implementira ne le v teoriji, temveč tudi - kar je zelo pomembno in kaže na učinke s širšim dometom v družbi - v vsakodnevni praksi. V tej smeri zgovorno je dejstvo, da sodišča v zadnjem času v svojem razlogovanju vse pogosteje uporabljajo ustrezno, izdelano pravno terminologijo (in se pri tem tudi sklicujejo na strokovna dela članov naše programske skupine). C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba JRO in vodja raziskovalnega programa: in/ali RO s koncesijo: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta Grega Strban ZIG Kraj in datum: Ljubljana |14.4.2014" Oznaka prijave: ARRS-RPROG-ZP-2014/44 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki -približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1. 1. 2009 - 31. 12. 2013), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času trajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času trajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite MR. Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2013), ustrezno označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Točko izpolnijo tudi izvajalci raziskovalnega programa, prejemniki sredstev iz naslova dodatnega letnega sofinanciranja raziskovalnega programa zaradi mednarodnega sodelovanja (sodelovanja v projektih okvirnih programov Evropske unije). Izvajalec, ki je na podlagi pogodbe prejel sredstva iz navedenega naslova, vsebinsko opiše porabo prejetih sredstev za financiranje stroškov blaga in storitev ter amortizacije, nastalih pri izvajanju tega raziskovalnega programa. V primeru, da so bili v okviru raziskovalnega programa prejemniki sredstev različni izvajalci, vsak pripravi vsebinsko poročilo za svoj delež pogodbenih sredstev. Vodja raziskovalnega programa poskrbi, da je vsebinsko poročilo, ločeno za vsakega izvajalca, vključeno v navedeno točko poročila. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2014 v1.00a 22-D0-5B-6A-C0-BB-84-69-27-60-AD-7F-BE-7F-F1-A7-46-68-E1-A6 Priloga 1 Pravnafakulteta facultasluridicR Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana www.pf.uni-li.si Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem Predstavitev izjemnega znanstvenega dosežka v letu 2013 Pravnafakulteta facultasluridicR Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana Albin Igličar: The Outline of Sociology of Law LAP LAMBERT Academic Publishing, Berlin 2013 Sociologija prava se je ločila od obče sociologije in dobila položaj samostojne znanstvene discipline v začetku 20. stoletja. Vsaka doba oblikuje svoj pogled na pravo in razvija svoje načine njegove uporabe. Poglavja knjige Oris sociologije prava so zbrana okrog glavnih tem te posebne sociologije kot npr. družbeni odnosi in pravne norme, interesna osnova prava, politika in pravo, vloga civilne družbe v pravodajnem procesu, družbene funkcije prava, zakonodajna dejavnosti in družbeno dojemanje sodnega odločanja. Ob navedenem ne preseneča dejstvo, da je razvoj sociologije prava kot samostojne discipline zahteval tudi oblikovanje ustreznega strokovnega, terminološkega kataloga izrazov. Svojo pozornost ji posveča tudi slovenska pravna teorija, med njenimi vidnejšimi sodobnimi nosilci pa je prof. dr. Albin Igličar. Sociologija prava je obvezen predmet v prvem letniku dodiplomskega študija prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo delo The Outline of Sociology of Law je prvo tovrstno delo slovenskega avtorja v angleškem jeziku, zato je neprecenljivo tudi iz vidika uporabe vpeljane pravne terminologije v angleškem jeziku in njena pomensko ustrezna raba v slovenskem jeziku, avtorjevem maternem jeziku. V tej luči je prof. Igličar ob svojem delovanju v programski skupini prispeval pomembno dodano vrednost tudi glede vključitve in obravnave z navedenim delom vsebinsko povezanih in sorodnih gesel. Da v raziskovalnem programu ustvarjena dognanja in znanja člani skupine uspešno vnašajo v svoje delovanje na ostalih področjih, je jasno po naravi stvari in ni treba na daljše ponavljati. Objava znanstvene monografije zato v delu, ki se nanaša na pravno terminologijo, predstavlja pomembno povezanost z raziskovalnim programom. PC The Outline of Sociology of Law JT Prav i la fakulteta Ta cu /to 11lridi oa The works of Comte, Spencer, Durkheim,Marx and Weber and a number of more or less famous names has marked the freeing of he general theory of the society from philosophy. history,jurisprudence and theology into sociology. Numerous distinguished sociologists of the 19 th and 20 th century were lawyers by their basic university education, so that they built their views on the juristic thinking and legal logic, and the same time they were interweaving the interpretation of the whole society also with legal phenomena. This is thrue e. G. Of Marx and Weber and even of Dürkheim, who was however a philosopher, but along with morals and religion paid great atention also to the law. So sociology of law was originating simultaneously with the origination of general sociology in the middle of the 19 th century and remained in its frame. It wa separated grom general sociology and besame an independent scientific discipline only later. When the general sociology was already etablished and got the status of an academic discipline, i. e. at the beginning of the 20 th century. Nv lJC.1 The Outline of Sociology of Law Albin Igličar Albin Igličar was born on May 2, 1947 in Ljubljana. After the elementary school and high school (grammar school) in Škofja Loka, he graduated at the Faculty of Law in Ljubljana in 1970. He was elected in 1988 as full professor on Faculty of Law, University of Ljubljana (Slovenia). 978-3-659-45578-0 9783659455780