PRIMORSKI DNEVNIK JtjggVST - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 235 (5009) TRST, sreda 4. oktobra 1961 Še ta teden sestanek Kennedy-Gromiko? Sirsko ljudstvo se s.e V(k(,no upi™ Oi* . , , 11 i . . separatističnemu režimu v Damasku Miri zahodne vlade začele posvetovanja ----------- H, Umphrey o pogajanjih med Vzhodom in Zahodom - De Gaulle pripravlja konferenco med voditelji šestih držav skupnega tržišča - Ameriška letala spet v Franciji 3. — predsednik Kennedy, ki se »O , J vrni V __i. • _ __; _i j „ tainii^i.v Washington, je sprejel danes držav-r,°'gih ra,~a L>®ana Ruska, ki mu je poročal o treh 2?Wkom 11 s sovjetskim zunanjim ministrom ^tanka JL mčiR' v Beli hiši potrjujejo možnost m še , Predsednikom Kennedyjem in Gromi-» Pa, ria .Koncem tedna (omenja se petek), doda-^otidon111 bil dcd°čen še noben datum. kla°nn°c Pr'h°dnji°teden za nica: <čij0 i2mDkom v zvezi letovali ,0n, Berlinom. Po- ^ Doti po dipl°" LoMtl'‘mplireymukratski sena' ^J*ia «»«vni kon- «d?‘w Fran^a a^?fila lea 'Plavil 5«m £ 8aiai da je naklo- £* med vzho- I?111’ toda poga-p. Djih tv:,. blh taka, da bi dati • strani pri-N je ol111. Prejeti«. Kot £**a 2V °">eml, da bi So-v°lio ahko pokazala *SrV tem da bi p°- % Vzh°dnim ga ie z§radlla iilSm si In zahodnim ^Ti” ie dalje iz‘ tfrt amerUk? ,e sPremem- in r1 .politiki glede 'Pte>hjoemClje in da ZUA ie * ^bam enostranskim kervteba <„ .e.r .vztrajajo, da tl iIOj» in £ascititi svobodo % sto Di?r?v?co dostopa v t, !e ziiaru ^e’ da kolikor ’.ameriska vlada ter. *)e in Ppznati Vzhodne •it -e 2dru}Hlen končni smo-!!t»f.Senati • Remeije. Da-otoiPje „ s;.r. rzjavil, da na-;t fl v ,zai latvi jedrskega M n,° Nemčijo ter fefe m °a!f.upno tržišče. Ui^onien , Nemci t ^ritanjM • vkUučitvi Veli- >sk, Nn«,.']e in drugih držav župan W. >hv2Da flpravlia na °d- 5Ni‘' ]jJer bo imel več se eninu- Pred od-'»ievi° PO'novn° sestal s G* Pu-P °sebnim odpo- Navjem. na Zah°dom. Kar se ""itn ' Pravi dopis- prisiljena spremeniti svoje stališče do nemškega vprašanja, toda ne brez pogajanj in ob tesnem sporazumu z bonn-sko vlado«, in zaključuje: «Za-radi tega hoče de Gaulle takoj. po sestavi nove nemške vlade sklicati politični sestanek na vrhu med šestimi evropskimi državami skupnega tržišča. Temu . sestanku pripisuje največjo važnost'.« V Parizu je predstavnik vrhovnega štaba NATO sporočil, da sta prišli v francosko letalsko oporišče Chamblay v Južni Franciji dve skupini bombnih lovcev «F-100 Super-sabre«. Gre za prva ameriška letala, ki se vračajo v Francijo, odkar je general Norstad pred dvema letoma premestil iz Francije vsa ameriška letala. Kakor je znano, se je za to odločil, ker de Gaulle ni hotel dovoliti ZDA skladišč atomskega orožja na francoskem ozemlju, dokler se to orožje ne postavi pod francosko nadzorstvo. Prekinjena pogajanja med OZN in Combejem ELIZABETHVILLE, 3. — Pogajanja med OZN in Čom- bejem o izvajanju sporazuma za ustavitev sovražnosti so se prekinila, ker Combe ni dovolil mešani vojaški komisiji prihoda v Jadotville. Da bi opravičil to svoje dejanje, trdi Combe, da se OZN ni držala sporazuma in da je v Severni Katangi še po ustavitvi sovražnosti ujela nekaj katanških vojakov. Poveljnik Združenih narodov v Katangi 0’Brien je potrdil, da je Combe odklonil dovoljenje vojaški komisiji da b; prišla v Jadotville._ Dodal je, da je v tem mestu še ved- sija ima nalogo pregledati vojaške položaje na obeh frontah v Katangi. 0’Brien je izjavil, da je Combejevo dejanje resna ovira za delovanje te komisije, ki je že pregledala položaje Združenih narodov v Katangi. Combe je zahteval, naj mu sile OZN izročijo 140 katanških policajev in žandar-jev, ki so v ujetništvu v Severni Katangi. Pripomnil je, da so žandarji, takoj ko so bili ujeti, zaprosili za zaščito OZN. Naserjeva zahvala maršalu Titu BEOGRAD, 3. — Predsednik ZAR Naser se je brzojavno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii zahvalil predsedniku Titu za njegovo brzojavko v zvezi z dogodki v Siriji. Predsednik Naser izraža prepričanje, da nasilje v Siriji ne bo prizadelo arabske enotnosti, ker se Arabci ne bodo dali varati po imperialistih in njihovih agentih. Študentje iz raznih arabskih držav, ki študirajo na beograjski univerzi, so na današnjem sestanku izrekli vso podporo ZAR in njeni borbi, da ohrani arabsko enotnost in mir v tem delu sveta. »Skupno z vsemi svobodoljubnimi ljudmi na svetu izražamo svojo odločno in neomahljivo podporo narodu Združene a-rabske republike s predsednikom Naserjem na čelu in posebno narodu sirske pokrajine ZAR v njegovi odločni borbi proti separatističnemu gibanju,* je rečeno v njihovi izjavi. Arabski študentje v Beogradu menijo, da je separatistična politika v Siriji usmerjena ne le proti interesom ljudstva, temveč proti miru in vsem ostalim svobodnim narodom Titovo pismo Aduli LEOPODDVILLE, 3. — Pred. sednik osrednje kongoške vla. de Adula je sprejel danes odpravnika poslov Jugoslovan, skega veleposlaništva v Leo-poldvillu Obradoviča, ki mu je izročil osebno pismo predsednika republike maršala Tita. Številni spopadi v Alepu in v drugih krajih - Izjave Kuzbarija o politiki njegove vlade - ZDA se že pogajajo za priznanje novega režima KAIRO, 3. — Egiptovski tisk še dalje poroča o močni reakciji sirskega ljudstva proti separatističnemu gibanju. «A1 Ahbar» poroča o močnih spopadih med sirsko vojsko in prebivalstvom jugozahodno od Alepa in v drugih krajih. Isti list poroča, da je prebivalstvo Alepa prekinilo zveze z Damaskom, ko se je uprlo proti upornikom. Sirsko ljudstvo se ne ozira na ukaze iz Damaska ter noč in dan posluša kairski radio in «Glas Arabcev«. Kairski radio poroča, da se po vsej Siriji ponavljajo demonstracije in krvavi spopadi. Rauio je še posebej o-menil primer prebivalcev vasi Duma v predmestju Damaska, ki so ubili poveljnika polka, ki je prišel v vas, da bi zatrl demonstracije. Slecur' so spopadi, ki so trajali dve uri, pri čemer je padlo večje število prebivalcev vasi. V nekaterih drugih krajih so se enote vojske pridružile prebivalstvu proti upornikom. Več žrtev miiiimniiiiiiiniiiimiiimiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHHHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinmnintini* Vladna barka plove v razburkanih vodah Kriza vlade še pred koncem oktobra? Stopnjujejo se nasprotja znotraj KB Desnica KD in liberalci se sicer upirajo, a druge možnosti ni: socialdemokrate in republikance je moč zamenjati le s fašisti - Spet dva atentata v bocenski pokrajini - Stavka kanclistov in delavcev v steklarski industriji (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Vladna barka plove po precej razburkanih vodah in spet se širijo glasovi o krizi. Včeraj je bil Fanfani pri Gronchiju, kateremu je sporočil, da KD nasprotuje takojšnji vladni krizi; moral pa je priznati, da bo proti koncu oktobra postal položaj kritičen, ker bodo republikanci odrekli podporo sedanji vladi. Gron-chi pa je baje izjavil Fanfaniju naslednje: če bi proti koncu tega meseca prišlo do vladne krize, bo podprl sestavo vlade levega centra, če bi se izkazalo, da bo taka vlada razpolagala s trdno večino; svoje podpore za tako operacijo pa ne bo dal, če ne bo mogla računati s 11 m "■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiniiini tako večino. V tem primeru se bo odločil za «upravno» vlado, ki bi morala pripraviti volitve v drugi polovici prihodnjega'lera; v primeru pa, da parlament ne bi pristal na tako rešitev, bo Gronchi podal ostavko. Fanianj je nato imel razg2" vore s političnim tajnikom KD Morom in drugimi demokrist- . . janskimi prvaki, da bi proučili no v ujetništvu okoli 200 ir-. položaj, zlasti po odkritem na-skih vojakov. Omenjena komi- | padu Gonnelle, Andreottija Se. 1 *gcete/f zasedanja francoske skupščine v napetem ozračju užena socialistična stranka l?*iva na antifašistično fronto idr k ***t/ se je končal umik francoskih čet na prvotne položaje A }k f tv ac' S «ht°, šane, Parlameni i* I. S V /Pln n a se t le^iu zajL ?. zela nape- ■;i Oplove dl vceraisnje- * H , a namiga, da S ali Pa "nova uporabil CV'e‘bl' ki kakot ii° ostali se v «81*Si 1? inu Va:Jr. m°ž-da da *2 skuP-na se je j? irtia'1 j ‘S PL mož-c>aii Sednr, Gaulle, »tanje. Mi skh tečenavili lzlavo, \ Ni. 6ni)« ?n°. da sku- »iNial Parla^estan’KU Pred snS8ti °feUrne tl*aH' ča'd0aadalievati svoje p= aatDo Pred- ^S^adl“meSe r resolucije le srw-i ,Tednim za-a »alog0 allst.ična sku- in sn?b,reja o go-za>ava°Cvlalnl Politiki M Jt. ,cela ?Vezi s tem iVAo ^ ijiavi[' Popoldne. varavo ' 3e že' MlT>rihnA**- 1 mora ; ic,8ov iPlai), :dn->e diskusi. % r‘a tvif i® }° >z dveh ^Ip^^etla^,; Sem- ker U Prevlado- vprašanja (proračun, četrti na. čin za modernizacijo, kmetijski zakon itd.), zatem pa zaradi tega, ker «če gospodarstvo ni celotna politika, je jedro sleherne politične akcije«, pa naj si gre za obrambo, za razvoj zunanjega vpliva dežele ali pa sodelovanja z a-iriškimi državami, ki so nastale iz francoske unije. Nnrtel je nato nekatere u-krepe vlade na socialnem področju. Kar se tiče zvišanja mezd je Debre izjavil, da mora to zvišanje biti postopno, trajno in utemeljeno, toda ne sme presegati zvišanja proizvodnje. Fiancoske Čete so danes končale umik s tistih položajev v Bizerti, ki so Jih bile zajedle, ko so začele napad na to mesto. «As Sabah« pise, da «ce se čutijo meščani Bizerte sedaj olajšam, ne bodo kljub temu pozabili bistva vprašanja t j. sovražnega napada«. List dodaja, da gre za umik tujih čet z vsega področja Bizerte, t j iz oporišča m iz vseh drugih vojaških naprav O tem seveda, se bodo se dalje pogajali. «Tedaj bomo videli, dodaja list, ali je Francija 1-skrena, ko govori .0 svojem namenu dekolonizacije in sodelovanja s Tunizijo « Kakor je znano, je tunizijska vlada zahtevala, naj se nemudoma začnejo pogajanja za določitev roka za popoln u. mik francoskih čet. V Parizu se je včeraj končalo dvodnevno zasedanje vse. državnega političnega odbora združene socialistične stranke, ki je pokazalo, da je po mnenju te stranke nujno potrebno ustanoviti »socialistično fronto« m mobilizirati vse ljudske množice Hkrati je zasedanje tud! po- 111 socialna cialistične stranke, ki želi, da bi iz tega pregrupiranja demokratičnih sil izključili francoske komuniste. «Vse predloge v tem smislu,« je rečeno v objavljeni resoluciji, «je treba poslati tudi KP Francije, Vodstvu stranke je bilo naročeno, naj naveže stike z vsemi političnimi formacijami, ki s«) pripravljene začeti boj proti politiki sedanjega režima. V te stike bodo vključeni tudi predstavniki velikih sindikalnih central Francije. Razen tega poudarjajo, da je treba že zdaj jasno postaviti problem ustanovitve protifašistične organizacije za samoobrambo. Ko je generalni tajnik združene socialist, stranke Eduard Depreux komentiral delo političnega odbora, je rekel, da bo stranka v kratkem poslala osnutek gospodarskega in socialnega programa vsem političnim strankam, ki so proti sedanjemu režimu, kakor tudi velikim sindikalnim centralam Francije. Rekel je, da bi ta program zajel nacionalizacijo vseh ključnih gospodarskih panog, demokratično gospodarsko načrtovanje in kontrolo delavcev nad proizvodnjo, reformo, kmetijske strukture, skrajšanje delovnega časa, zvišanje mezd in druge ukrepe. V francoskih političnih kro. gih poudarjajo, da združena socialistična stranka za razliko od Guy Molletove socialistične stranke meni, da je najnujnejšo nalogo — mobilizacijo vseh ljudskih množic — nemogoče izpolniti brez s«)de-lovanja KP Francije. Politični odbor te stranke ni sprejel Mendes - Franceovega predloga o sestavi začasne vlade, katere naloga bi bila, da v dveh mesecih sklene mir v Alžiriji in obnovi demokracijo v Franciji, meni pa, da njegove izja- , Ha se stranka ne stri-,, ve »odpirajo zanimive per-nja » stališčem Molletove so-1 spektive«, gnija in Scelbe na namerava-no operacijo levega centra ko bo zaradi odstopa republikancev vladna kriza postala neizbežna. Jutri ali pojutrišnjem bo Fanfani sklical ministrski svet, da bi si z ministri pogledali iz oči v oči. Vsekakor so socialdemokrati in republikanci povzročili s svojim stališčem razprtije znotraj KD in ostro polemiko med zagovorniki in nasprotniki levega centra; vendar pa se zdi, da manever desnice in doro-tejcev to pot ne more uspeti, ker KD nima druge izbire. Centristični manever desnice je mogel uspevati le, dokler je mogel računati s podporo socialdemokratov in republikancev; čim pa ne more računati na njihovo podporo, more imeti napad na levi center raznih Andreottijev, Gonnelle, Scelbe, Segnija in Tam-bronija en sam pomen: odkrita naslonitev na fašiste, ker so med tem monarhisti skoro povsem izginili- iz javnega življenja. Tega pa KD ne more več požreti, če noče tvegati razkola v svoji stranki. Eno pa je gotovo; vladnih voda ni moč več pomiriti: proti stališču socialdemokratov, predvsem pa republikancev, je desnica KD brez moči, ker nima zanje primernega nadomestila. V četrtek se bodo doro-tejci sestali z Morom, pristaši Fanfanija pa se sestanejo danes ali jutri; levica KD pa je itak za levi center, a zahteva, da pobudo za vladno krizo prevzamejo socialdemokrati ali republikanci. V splošnem so socialdemokrati, republikanci in socialisti še kar zadovoljni. Za PSI pomeni Fanfanijev govor v Caserti ponovno potrditev neuspeha za manever, s katerim se skušajo ustvariti umetne ovire demokratičnemu razvoju sedanjega povsem nevzdržnega položaja, ko se sedanja vlada čudežno vzdržuje s konvergenco v razsulu. V poslanski zbornici so danes začeli z razpravo o proračunu minis*rstva za trgovsko mornarico, v kateri sta se Wondrich (MSI) in Sciolis (KD) dotaknila tudi vprašanj v zvezi s tržaškimi ladjedelnicami in tržaškim pristaniščem. V senatu so nadaljevali z razpravo o proračunu ministrstva Za delo. Danes ponoči so v bližini Bočna spet razstrelili dva 0-pornika električne napeljave visoke napetosti. Druga eksplozija je bila tako močna, da je prebudila vse meščane. Po vsej deželi se je danes vršila stavka sodnih kanclistov, ki se bo nadaljevala še jutri in pojutrišnjem. Spričo tega je dejavnost sodišč prekinjena. V Ferrari pa je predsednik sodišča pozval šest notarjev, naj se javijo na sodišču, da bi zamenjali stavkajoče kancliste. Poziv so izdali na podlagi zakona št. 1196 od 23. oktobra 1960, ki predvideva tako zamenjavo v primeru da kanclisti in tajniki državnega pravdništva ne morejo vršili svoje službe zaradi višje sile. za atomsko energijo. Zanj je Notarji so takoj prevzeli posle in jih bodo vršili do konca stavke. 5., 6, in 7. t. m. bodo ponovno stavkali steklarski delavci CGIL, CISL in UIL zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. StavKali so ze 25., 26. in 27. preteklega meseca. Začenši z jutrišnjim dnem bodo stavkali tri dni tudi nameščenci državne federacije kmečkih bolniških blagajn, ki zahtevajo 20 odst. povišanje prejemkov, priznanje eno mesečnega dopusta in uvedbo neprekinjenega delovnega urnika. Stavkajo proti ukinitvi neprekinjenega delovnega urnika. A. P. glasovalo 46 delegatov, pro‘i 16, pet pa se jih je vzdržalo. Nevezane države in države sovjetske skupine so se odločno uprle imenovanju E-klunda. Voditeij sovjetske de legacije Jemeljanov je izrekel dvcm o znanstvenih sposob rcstih Eklunda, katerega je označil za »orodje ZDA». Obtožil ga je tudi nedovoljenih dejanj (baje je sporočil podatke o neki iznajdbi svojega sorojaka Bergstada Angležu Tayloru v atomskem cen tru v Harwellu). «»--------- Norveški protest proti jedrskim eksplozijam OSLO, 3. — Norveška vlada je sporočila ameriški vladi zaskrbljenost zaradi poročil tiska, da namerava ameriška vlada obnoviti jedrske eksplozije v atmosferi. To jo sporočil norveški zunanji minister. 14. septembra je norveška vlada napravila podoben korak pri sovjetski vladi. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je norveška vlada posredovala v Moskvi in v Washingtonu v enaki obliki, da na ni mogoče govoriti o Impero 16.30 «Suzy svet«. Prepovedano Italia 16.00 «Ti si 131 pei^ Peter Finch, Mary grajen v Berlind-no mladini. ____________ d a Massimo 16.30 « Roza Davvn Adams, mladini. preP1 Moderno 16.00 UUtl UU 1VJ.V/V TO (JU- Technicolor. Alan tj ^j Astoria 17.00 «P°4 Heflin. Astra - 16.30 «Salamt> color- Vittorio Veneto Viaft/1*' •dan* Ventura. prepove' Zadnji dan. ,-jiii Ideale 16.00 «Kn'olo,c - Technicolor. Audie^ A Marconi 16.00 «VenepeijniU nee». Technicolor. . Jacques Sernas.^f vtiild I ion* Abbazia 16.00 «P®4 A10' Technicolor. Chc p c^-i oSTi .»»ir »0 Sim -3 S°lskega !re« čisto i5love.nci v Italiji °ii kot i» trugacnimi vpraša-11,1 Prodih rnmer pri dru' !tIlvs za k' iTre Slcer vedno !**« šole^Vaobst°i sl°' tfavno nri, sedaj, ko Woi obliki ana’ le v dru- Slovencl!amreC Za bor' .Ka® VdkJc ?a °troka. ka? To ie s slovenskega o t. J® še vedno osnovno za omahl”-;vs,',aza_°Plašene "•sanic „„ - Mile 2a a omahljive in ne- -ln bojaz’ v..v®liki spekulant- !' 'o vPvckŠ?° nerazgledane. 'eri. še žalost-šistične dobe „5abovanji, ki so tudi' ^ m Pr“?adu fašizma,^ko M -K „ v kosteh. “ni nevese' ° Propadu :u«°Ci ibnj!ne,m imenu vsi . ele»enti Jaaski šovinistič- 1 1U ^VOli n!c° nikd3r j3V-iJe fašizrmi Sno P°kazali, !» in lina njegovim meto-S m lj»d?em odklenkalo. 2 opravi - sai ne mi-Sta M-V1 hojazljive il» 8ledanpD? ega’ Pogosto vcka! __ g?. ln nevednega >JPr(|sto rcav .k°nčno tudi fi? kitično ’ da ne tl* ilo n P.ro?esi> talto da tt ,°?°V S K -reb.a pouličnih in v fa»i» Jcaniem «a moril, ‘aterih’ fVezega spomina, ktv nazadnje pri- thjS čutj^Prost človek še telo *’ če tnH-sa stiku z kij. Pkižnem 1 rahlem ali «tLetl Prert ’: neko nejasno % ‘a?aho pd^ ,'zraženo ali le kT.sltol^njo, ki „BVBC-#t H dejši ...vsaki, poseb- 181 priliki, le skoči fr?ia Vscmo 0 slovenski šo-'V0r Prei«menieno-■'tl k'dakt !nja leta so tudi kit .f^ih šrd4 ravnateljstva ^ '“vensifc narai i!iV°ie starše W"r‘ naravnost va- °ie OtrcUarŠe’ da Vpk k;10, vfm.ke v italijan-f^lh kazni Z vnavaianjem ',Jto ^eda el’ ce tega ne \KVarUipin ,Pri tem P32' *i) 2°rili j’ da bi pošte-*v°jo ' , a ljudje napra-nolznost tudi če ?trok; la bito priznana. Po- je h" » v slovensko šo-zako*Pes končno tudi * ii" Da i- kak erc0li stopijo i^Sa.nki druga> sicer a se ob n,9 Pristaifozvano progla-N-Ptiahl?;, ’ . da vpliva-> Po» ? star- ln nevedne H ?L'ali nfa- Letos, kot so t*1' c, ivnei« sti’ so pre-Sd?estni 1° vl°go na pr. k !?. tjal anagrafski uradi. ?WjJ?Jni jjOrujo vsi starši i kolcb spričevalo o Sj»Urad „ ltd-> skratka, ,starš’j ^la katerega se '..o bhrnoati ob mno-. _ da °sSetlb. Tu torej ra-10 *b6riti. *,?'* starši noče- če jim vpi-S fPlo ^ ?troka v ita- 4P'08enh°št leetUHdi i.e jn^i- t,Jo dokUn! ’ . da izdajo '* raka ’ ln ie vse S>rua bhlnsti. V ka-il>(' ŠMrezplaA;0 staršem tudi t(CSke knb° kosilce' da' ^ v^e in zvezke, Š0ln1Se;1-0 0trok^ V V?nih in nen lzkoriščajoč ^o, J star.e®Poucenost ne- Mff PO^et V0le. maPrnv.llegil itali- Č-iil ‘»rej tru ac Yseh iav’ il’le . Pop0t„ i slovenske. ~ Polnosti argumen- A zavi •ni ‘ ®St \ fovi0lbbaSknh staršev,' na h> >ke c?a vrtu zgraditrašeta^a drn ne Matice na ate ga tašistična nje š]kc‘la> kot noč-t-dJ'! č Sv. jP na slovenski na Ivanu „u še kje Preveč pre- S.jPri ,;6iVSPerstd seb°i ze-NŽ ■nistetb od hansko pre' « zY8anja °d žganja lju- "!hil>8ičhra'1e ohim°v do na' Wno ^ ob »»ti: Vse to ‘cne5; zločin , njuje vrsta zbačaja , e-ian-i fa- • ln prostori SMO ARiv'sta men- Pr« jc^nno m. n. hVR. C>1 Roma. U E CoLEuHATt RE Firenze. <1, 6l-Oh- '■ 24- ........... kago. tS . “""n..., SSSl 2>-3- Julij- dušnemu človeku z ulice, ki gleda kritično le zunanji videz (ob okolnosti, da se storilci nasilnih, celo zločinskih dejanj proti Slovencem nikdar ne odkrijejo, medtem ko se najmanjši poskus, niti ne ilegalnih dejanj slovenskega ali antifašističnega dejanja, takoj z vso točnostjo odkrije in istoveti) prihaja na pamet sam po kebi, čuden, za objektivnost oblastev gotovo ne laskav zaključek. Najtežje in v vsakem pogledu osnovno vprašanje za naše ljudi, kot tudi vse staroselske Tržačane pa so seveda gospodarsko-socialne skrbi za zaposlitev in stanovanjsko vprašanje, ki so, poleg drugih na pr. vprašanje vseh mogočih oblik dovoljenj, obrt-nic, potnih listov, propustnic. do vprašanja državljanstva, stalnega bivališča in drugih obveznosti, na vsak korak o-snova in vzrok vsem oblikam bojazni, negotovosti, se razume da v prvi vrsti v okrilju levičarsko-opozicijskih, slovenskih krogov. Ne bomo se spuščali v podrobnosti dokazovanja za obseg in upravičenost takih bojazni, vendar bo to vsaj približno jasno tudi laiku ob nekaterih bežnih podatkih. Naj opomnimo najprej, da ima Trst največji odstotek brez> poselnih v primerjavi z drugimi italijanskimi pokrajinami: okrog 14.000 registriranih, da niti ne upoštevamo neregistriranih, delno ali začasno zaposlenih in žensk ter mladincev, ki še nikdar niso bili zaposleni, z odgovarjajočim številom istrskih priseljencev, ki so po zakonih in po vsem upravnem aparatu prvi na vrsti za vsako upravno mero (in teh priseljencev je skoro 90.000, t. j. skoro eno tretjino na tržaškem ozemlju), kar ie imelo že doslej silne posledice za domorodno tržaško prebivalstvo, v prvi vrsti slovensko, namreč za nujnost množičnega izseljevanja, ki je že doseglo, prvič v zgodovini Trsta, desettisoče duš v druge italijanske pokrajine z manjšo brezposelnostjo in z bolj uspevajočim gospodarstvom, ali preko oceanov v Avstralijo, Ameriko itd. Mislim, da sem z navedenim zadostno dokazal, četudi le v splošnih potezah, da je bila letos' rasistična ofenziva proti slovenski šoli še silovitejša kot prejšnja leta. In če dodamo še razočaranje zaradi ponovnega oživljanja fašizma s tolikšnimi sredstvi kot se to spet dogaja v Trstu, posebno, ko so na dnu temne podzavesti še vedno močne in mračne usedline spominov na fašistično strahovlado, povezane z mislijo skoro v vsaki družini na padle, umrle, trpeče po zaporih, konfinacijah itd., je pač lahko v polni meri razumeti nazadovanje števila slovenskih učencev. Ce se je borila «zapadna demokracija« v svoji veliki «svobodoljubnosti» med drugim, kakor se na vso sapo hiti zatrjevati in ponavljati na vse vetrove, tudi za osvoboditev narodov od strahu za_ go-spodarsko-socialno bodočnost in gotovost, (in je s tem tudi zmagala nad fašizmom, tedaj moramo za Trst 1® ugotoviti, da je tu doživela svoj popoln polom, ker je položaj v jedru še vedno tam, kjer je bil, če ni v kakem pogledu še slabši. Nočemo načenjati vprašanja fašizma in tkzv. defašistizacije javne uprave, in v kolikšni meri v Trstu ni bila izvršena Vendar na vsak korak zadenemo na to vprašanje, tudi na 'šolskem področju, posebno ko je govora o raznih zastraševalnih in zavaje-valnih metodah nekaterih šolskih oblasti, metodah, ki tako sumljivo diše po tej nelepi preteklosti. Zoprna so osebna vprašanja, posebno v javni diskusiji, vendar pa so posebno, ko je govora 0 vrhovih, nujna. Tako smo videli, da si je tudi demokrščanski režim taktično zavaroval hrbet vsaj s tem, da je z najbolj vidnih mest odstranil preveč kompromitirane osebnosti. Nasproti Slovencem v Trstu, vsaj na šolskem področju, očitno, ne smatra za potrebno niti to elementarno politično previdnostno mero. Ako pomislimo na ravnanje, ali bolje, na popolno odsotnost tržaških šolskih oblasti, ko je predvsem srednješolska in druga tržaška mladina pet dni čisto v fašističnem stilu prirejala pogrom proti Slovencem po tržaških _ ulicah, pod vodstvom fašističnih in nacistično-kolaboracionističnih ljudi, tedaj nam je vedno bolj jasno kakšni duhovi prevla* dujejo v vodstvu tržaške šole. In to v brk ustavi in mednarodnim dogovorom, ki prepovedujejo zločinsko ideologijo, v brk zakonu Scelba iz leta 1952, kljub okrožnicam zbo-rovanjem itd. odporniških or-ganizacij. ki so reševale po fašizmu umazano ime Italije. Ne bi hoteli iti dalje po tej poti, vendar se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje v zvezi z onim pismom dosedanjega vladnega komisarja dr. Pa-lamare zunanjemu ministru Segniju, preden se je imel sestati z jugoslovanskim zunanjim ministrom Kočo Popovičem, za poglobitev prijatelj- skih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Kakor znano je v njem dr. Palamara ostro nastopil proti priznanju jugoslovanskih študijskih naslovov z utemeljevanji, ki so v celoti povzeta iz katekizma fašistične statolatrije in ki so pokazala avtorja z nameni, ki jih je slovenski univerzitetni profesor dr. R. Kušej označil kot kulturno genocidne. Dr. Palamara je pravnik, zato nikakor ni verjetno, da so bile vsaj tehnične podrobnosti onega dokumenta, morda niti ne celotna pobuda za ono pismo njegove, marveč, da izhajajo — kar je po administrativnem postopku kompetenc samo ob sebi razumljivo — iz najvišjih šolskih uradov vladnega komisariata, in morda podrejeno še deloma iz Šolskega skrbništva. Duh in nameni, ki prevladujejo v onem pismu, vladajo torej suvereno v omenjenih uradih oz. vsaj pri vodilnih osebnostih!? Sicer pa pojdimo še korak dalje po znanstvenem heuri-stičnem načelu: po učinkih lnhko sklepamo na vzroke — ah bolj preprosto rečeno, kar po svetopisemskem izreku: po delu jih boste spoznali. Z. JELINČIČ (Se nadaljuje) Vsemirski prostor vedno bolj naseljen ; m Ipli sit <- * Sovjetska zveza in ZDA so izstrelile okoli Zemlje 66 umetnih satelitov. Od teh jih kroži še 32, ki pa niso vsi «živi». Nekaj jih še oddaja znake na Zemljo, drugi pa onemiii krožijo svoji smrti naproti. Na sliki nekaj vrst umetnih satelitov Krepitev mornarice «socialističnih držav» | Ladjedelnice y 23 državah grade ladje za Sovjetsko zvezo Finska ■ glavni dobavitelj ladij SZ ■ Angleške ladjedelnice postavile nesprejemljive pogoje - Tudi Trst in Reka angažirana Sovjetska zveza je pred kratkim razposlala vrsto naročil za gradnjo novih ladij ladjedelnicam iz 23 različnih držav. Glavni dobavitelj ladij Sovjetski zvezi bo ostala še vedno Finska, ki stalno izročuje SZ okoli polovico svoje ladjedelske proizvodnje V okviru trgovinskega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Finsko, bo ta izročila v letu 1961 SZ za 85.000 bruto registrskih ton novega ladjevja. Od datuma, ko je bil omenjeni sporazum podpisan, je moskovsko podjetje SUDOIMPORT naročilo ladjedelnici WARTSILA 0/Y dve suhotovorni ladji po 8.500 brt in devet suhotovornih ladij po 12.200 brt. Vse te ladje bodo morale doseči trgovinsko hitrost 17 vozlov. Do leta 1964 bo Finska izročila Sovjetski zvezi 28 petrolejskih ladij po 4.000 brt. Vred- nost teh ladij se suka okrog 175 milijonov rubljev. Na Danskem je Sovjetska zveza naročila dve suhotovorni ladji po 14.140 brt, ki naj dosežeta hitrost 19 vozlov. Ladji bodo zgradili v ladjedelnici BURMEI-STER Z WAIN. Kakor poročajo iz Moskve, «kljub najboljši volji« ni bilo mogoče naročiti nobene ladje na Angleškem. SZ je imela namen zaupati del svojih naročil angleškim ladjedelnicam, toda ponudbe niso bile sprejete iz več razlogov. Sovjetska zveza je umaknila naročila zaradi previsokih zahtev angleških ladjedelnic; V posebnem obvestilu, ki je.bilo objavljeno v Moskvi pred nekaj dnevi, so tudi zanimivi podatki o cenah, ki so jih posamezne ladjedelnice postavljale za sovjetska niniiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiinniiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiinniiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiitiiiiiHUiiiii(i(iitiiiiiiiiii*n*iiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiMHiiiiiiiiiiii ŠTIRI LETA VELIKANSKIH V§eh pel «kvalitativnih skokov« je treba priznati Sovjetski zvezi Čeprav se za bližnjo bodočnost ne napoveduje nič posebnega, se da iz sovjetskih poročil marsikaj sklepati - Kaže, da postaja problem človeka najtežavnejši problem Ko danes ob četrti obletnici izstrelitve prvega umetnega satelita — sovjetskega sputnika — okoli Zemlje delamo kratek obračun o doseženih uspehih v teh štirih letih, moremo in moramo reči, da je ta kratka doba štirih let glede tehničnih in znanstvenih uspehov fantastično bogna, kajti kako bi mogli drugače označiti dejstvo, da je stari zemljin spremljevalec Luna samo v štirih letih dobil kar 64 «tovarišev», umetnih satelitov, ‘ ki so ali ki še z njo krožijo okoli našega planeta. Mnogi teh umetnih satelitov so sicer že prenehali krožiti okoli Zemlje, dobršen del pa jih še vedno drvi po njihovi vsemirski poti. Majhen številčni obračun: Ze kratek prikaz tega, kar je bilo doslej storjenega na področju astronavtike, nam daje izrazito sliko intenzivno, sti in uspešnosti, ki jo kaže ta znanost in tehnika v zadnjih štirih letih. Od 4. oktobra 1957. leta, torej v štirih letih so po uradnih podatkih AKTUALNI PORTRETI Henri Alleg Včerajšnji dnevni listi so zabeležili z velikimi naslovi vestr, da je iz jetniške bolnišnice v Pontchaillouju v bližini hennesa ušel Henri Alleg, bivši direktor komunističnega dnevnika vAlger Republicain» in avtor avtobiografske knjige «La Que-stion» o mučilskih metodah Massujevih padalcev in o barbarskih metodah nekaterih francoskih oficirjev v Alžiriji. Alleg je bil aretiran 12. junija 1957 skoraj istočasno kot Maunce Audin, mladi komunistični profesor, katerega so zverinsko ubili med zasliševanjem, nato pa vrgli v svet nesramno vest, da je ušel med prevozom v neki zapor. Oba sta bila skupaj mučena v zloglasnem taborišču El Bair. En mesec po škandaloznem procesu, ki ga je Graham Green označil ................. «kot tragikodemijo nedopusl-nega cinizma» in na katerem je bil obsojen na 10 §|gg||| let zapora pod obtožbo atentata na varnost države tn neke skupine v Katangi, ki povezave z «Alžirsko fronto nastopa proti oddelkom za neodvisnost» je bil ju- OZN, in še drugi. lija 1960 prepeljan v zapore v Rennes. V svoji autobiografski knjigi «La Questions» pripoveduje Alleg kako je bil sa»n skupno z drugimi tovariši Knjiga «La Question», ki je kot prva opozorila javnost na grozote francoskih kolonialistov v Afriki, je bila razširjena v 170.600 izvodih čeprav je bila v Fran- doige dneve podvržen naj- ciji zaplenjena in prevedena bolj sadističnim mučenjem v 17 jezikov ter je prejela vodo. ognjem, elektroda- nagrado Omega za odpor- ni, poskuzi zadušitve ter ništuo v višini 1 milijona moralni,n pritiskom z grož- lir, ki pa jih prefekt ni ho- njami svojcem, spodbuja- tel odobriti iz občinskega nju k samomoru in drugimi proračuna in so jih^ potem ponižanji razne vrste. Bilo meščani je tn v času aalžirske bitke« seboj, med katero so bila vsa sredstva smatrana za legalna, sami zbrali med Dokazi v tej Allegovi knjigi so tedaj vzdramili in na- samo da bi Massujevi tero- redili najgloblji vtis na vso napredno javnost po svetu in posebno v Franciji, kjer r isti izsilili od jetnikov priznanja o aktivnosti FLN tn njen ib pristašev. Med muči- so najvidnejši pisatelji kot ulji, ki so se sami progla- Mauriac, Sartre in Malraux, šali’za «gestapovce» so bili ki tedaj še ni bil minister, nujbelj krvoločni poročnik pozvali predsednika republi- - ; I. T.. 7.« O« ^ 1 sr /1 — 1 I' A /s L o Charbonnier, poročnik qnet, kapetan Falgues Ja- ke Cotgja, naj razišče te ki metode, ki ne delajo časti je sedoj še vedno poveljnik francoski vojski. S,!'......... •'",l"'ni,.i„,lllllulI,tlllllll, m ................................... d0 20.4 ) Kar S>fe*kt°rtienV NtiCe' ho u- taanakuDe uC spuSiai<® A ie V pa N boJ° 20-5') Vaše \klsf {i>i ?e,DomaSale. da veliko na- PtNl(V Dtlil«natr(ll!‘l PdUrtaj-SS& <o camiliji; 17.00: Program za najm.ajSe; 18,30: TV dnevnik; 18.45: Simfonični koncert; 20 30: TV dnevnik, s športnimi poročili; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Enodejanka Gina Rocce: «Tut-to», od konci; TV dnevnik. Jug. televizija Ljubija..a 18.00: .viali vrti- ljak — Mladinska oddaja 18.30: Novinarka — TV film iz serije Cannonball; 19.00: Ekspedicija v Rdeče morje — Poljudnoznanstvena oddaja; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnev- ■ nik. Beograd 20.15: TV reklame; 20.30: Zmenek pri fontani — Glasbeno-baletna oddaja. Zagreb 21.30: Na daljnih plavib potih — TV reportaža PRIMORSKI DNEVNIK — 4 * A U* t*. UUiVV*®- uorisko-lieneslu dnevni Bi Po poletnih počitnicah V torek prva seja goričkega obe. sveta Goriški župan dr. Poterzio je sklical po daljšem poletnem presledku prvo sejo občinskega sveta, ki bo v torek 10. t, m. ob 21. uri v občinski sejni dvorani. Dnevni red obsega 23 točk. Po običajnih sporočilih župana bodo na vrsti nekatere interpelacije in resolucije, ki so jih med tem časom vložili občinski svetovalci. Nato bodo svetovalci morali odobriti vrsto ukrepov, ki jih je v tem času že sprejel občinski odbor. Med temi ukrepi je tudi plačilo članarine državnemu združenju italijanskih občin, dalje potrdilo popravil na raznih šolah, med katerimi so tudi osnovna šola v Podgori in otroški vrtec ter osnovna šola v Standrežu. Na dnevnem reau ]e tudi zamenjava svetovalca Nicola Battista, ki je podal ostavko, z Giovannijem Podbersigom, dalje unifikacija električnih pristojbin, imenovanje občinskih zastopnikov v razne odbore in imenovanje novih članov v upravni odbor proste cone. Med drugim bodo imenovali občinskega zastopnika v odbor za dodeljevanje ljudskih stanovanj (IACP), občinskega zastopnika v pokrajinskem šolskem svetu in v u-pravnem odboru šolskega patronata, upravno komisijo za občinska podjetja ter upravno komisijo za civilno bolnišnico. Pri zadnji točki pa bodo imenovali tudi nadzorni od- bor za občinski Dom onemoglih pri Ločniku. Zaradi padca v bolnišnici Zaradi padca okrog 16.4(1 ure so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico S. Giusto v Gorici 65-letnega Andreja Laurentija iz Gorice, Ul. S. Giovanni 9. Pri svojih cpravkih po hiši je tako ne-lodno padel, da se je ranil na levi rami in nad desnim ctesom. Zdravniki so ga pridržali na zdravljenju. V petek v Prosvetni dvorani v Gorici Zanimivo planinsko predavanje s številnimi barvnimi slikami Šahovski turnir na Bledu tik pred zaključkom Ze lani in predlanskim je Slovensko planinsko društvo v Gorici organiziralo vsako leto po eno planinsko predavanje, za katero so povabili predavatelje iz Ljubljane. Tako je pred dvema letoma prof. Kambič predaval v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli o ameriških kanjonih in o lepotah doline Krke na Dolenjskem. Predavanje so spremljale lepe skioptične slike v barvah in številnim udeležencem je prav gotovo še v najboljšem spominu, saj se je zdelo, kot da bi bili pri film- iiiiiiiimiiiiiiiiiiii n mn milnimi miHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii n V ponedeljek 9. t. m. ob 21. uri Obširen dnevni red seje pokrajinskega sveta ski predstavi. Zato je SPD povabilo tudi letos prof. Kambiča, ki se je rade volje odzval. Tako bomo imeli v petek 6. t. m. ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, na Korzu Verdi 13, zopet lepo planinsko predavanje z naslovom «Po gorah in dolinah«. Tudi tokrat nam bo prof. Kambič s prijetno besedo in lepimi barvnimi slikami prikazal lepote planinskega sveta. Zlasti opozarjamo na to prireditev šolsko mladino, ki ji bo prav gotovo ugajala, saj ji bo nudila priložnost, da bolje spozna lepote naše slovenske domovine in planinski svet na splošno. Vstop je prost'. Imenovanje pokrajinskih zastopnikov v razne odbore - Črtanje dolgov občinam, ki so prišle pod Jugoslavijo - Tri interpelacije Včeraj so razposlali pokra-1 seja, če ga bodo hoteli izčr- jinskim svetovalcem dnevni red za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki se bo vršila v ponedeljek 9. t. m. ob 21. uri v sejni dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia. Dnevni red je precej obširen, saj obsega kar 36 točk, od teh štiri za tajno sejo in bo verjetno potrebna več kot ena .................................. Vesti iz Doberdoba Telefonska govorilnica ne služi vsem vaščanom Občinski svet naj zanjo poišče prikladnejše mesto V gostilni Ferfolja v Doberdobu so že pred leti s sklepom občinskega sveta postavili javni telefon, da bi služil celi vasi. Zaradi svoje oddaljenosti od večjih središč kot sta Tržič in Gorica, je ta telefon nujno potreben. V zadnjem času pa so se nam potožili, da ta telefon ne služi potrebam vaščanov, zlasti ne, kadar jih kdo pokliče od zunaj. V takšnem primeru v gostilni ne pošljejo poklicat osebo, s katero bi kdo rad go- •liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiii OD VČERAJ DO DANES ‘) ( KINO v GORICI CORSO. 17.00: »Častihlepne ženske«, M. Merlini, M. Ca-rotenuto in R- Pisu. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Gola Lavra», G. Moll in T. Milion. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: »Robin Hood iz črne grofije«, K. Michell In A. Corri. Cinemascope v barvah, ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Domino Kid», R. Calhoun in C. Miller. Ameriški črnobeli film. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRI-STOFOLETTI, na Travniku št. 14 - tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,2 stopinje ob 11.15, najnižjo 13 stopinj ob 5.20. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 50 odstotkov. voril, niti je ne obvestijo, da bi kdo rad govoril z njo in naj mu zaradi tega telefonira. Takšno ravnanje upraviteljev javnega telefona povzroča med vaščani nezadovoljstvo in so se na ta račun že pojavile kritike. Vaščani želijo, da bi javni telefon res deloval. Zato se nadejajo, da bo občinski svet razpravljal o tem vprašanju in poiskal boljšo rešitev od sedanje. Nekateri so mnenja, da bi morali telefon postaviti bolj na sredo vasi, v kakšno gostilno blizu prosvetne dvorane, kjer je veliko laže najti ljudi, če je treba koga obvestiti, da ga kličejo po telefonu. pati. Po običajnih uvodnih poročilih m potrdilu nujnih sklepov pokrajinskega odbora, bodo morali svetovalci imenovati pokrajinske zastopnike v razne ustanove in odbore, med drugim tudi tri zastopnike in tri namestnike za pokrajinski upravni odbor na prefekturi; dalje zastopnike pri okrajnih-volilnih odborih v Gorici, Gradiški, Tržiču in Krminu itd. Na dnevnem redu je tudi črtanje kreditov, ki jih ima pokrajinska uprava napram občinam goriške pokrajine, ki pripadajo po mirovni pogodbi Jugoslaviji; ti krediti so še izpred vojne in se tičejo uslug laboratorija za zdravstvo in profilakso, središča za profi-lakso in krediti za paciente v umobolnici. Svetovalci bodo razpravljali tudi o proračunih za leto 1961 in 1962, ter o treh resolucijah, ki so jih predložili komunistični in socialdemokratski svetovalci. Svetovalca Bergo-mas in Selli sta predložila resolucijo o sredstvih za opremo bolnišnic, Marizza in Pa-pais o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za pomoč oškodovancem po toči in svetovalec Zorzenon o avto cesti Pal-manova-Gorica. Na tajni seji pa bodo imenovali novega ravnatelja pokrajinske umobolnice in določili nagrado za predsednika pokrajine ter za pokrajinske odbornike llllllllllllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIHIIHMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII 78 milijonov je šlo po vodi zaradi usodne Mladenič iz Števerjana je slabo prepisal stavo za Totocalcio Zaradi napake pri prepiso- vanju nogometnega stavnega listka je neki mladenič iz Ste-verjana zapravil trinajstko, s katero bi bil dobil kar 78 milijonov, ker bi delil dobitek 156 milijonov s sicilskim železničarjem. Mladenič je pregledal stavni listek, ki ga je igral pretekli teden, šele včeraj in u-gotovil, da je zadel trinajstko. Na vrat na nos je tekel v Gorico v bar, kjer je stavil in vprašal Alfreda Basaglio, ki mu je listek izstavil, naj ga spravi v stik z deželnim središčem Totočalčia. Tamkajšnji funkcionar je našel prepis temeljnice igranega stavnega listka ter ugotovil, da je mladenič pri prepisovanju prvih treh rezultatov namesto 1-2-2 prepisal 2-2-1 m tako zgubil tudi dvanajstko. Ko je mladenič zvedel za svoje napako, je izginil kakor kafra. Preden se je izmaknil številnim radovednim očem je še pikro m v žalostno u-sodo vdan vzkliknil: «Tega spodrsljaja se bom pa res vse življenje sramoval*. Slab začetek šole Kot drugi šolarji, ki so začeli včeraj s poukom, se je tudi 6-letni Mario Massari iz Ul. Piave št. 9 odpravil neka4 pred 9. uro od doma. Ni pa .prišel daleč, ko mu spodrsnilo na cesti ter je padel in se porezal z nekim steklom na desnem stegnu Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreva bo v 10 dneh. Uspeh praznika grozdja v Gorici Letošnji praznik grozdja v Gorici, ki se je vršil preteklo nedeljo in ponedeljek, se je v glavnem omejil na prodajo grozdja in drugega sadja na pokritem trgu. Vsekakor pa je ta prodaja še kar dobro uspela, saj so v obeh dneh prodali 160 stotov raznega sadja. Na pokritem trgu je postavila tudi občinska uprava svoj paviljon, kjer so prikazali pridelke nekaterih najboljših sadjarjev in vinogradnikov, Tu sta razstavila svoje sadje tudi Anton Stekar z Valerišča (grozdje, hruške in jabolka) ter Ivan Ciglič iz Steverja-na (jabolka). Zimski urnik trgovin S 1. oktobrom je pričel ve-, ljati naslednji urnik: Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18. Mlekarne: od 7 do 12.30 in od 16 do 19. Trgovine z jestvinami: od 8 do 12.30 -n od 15.30 do 19. Drogerije: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine z oblačili, industrijskimi izdelki in ostale neimenovane trgovine; od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Železnine: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s kurivom in gradbenim rnaterialom: od 8 do 12 in od 13 do 17. Avtomobilski nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Kolesa in nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Cvetličarne: od 8 do 12.30 in od 15 do 19. Kmetijski pridelki: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Slaščičarne, ki nimajo dovoljenja PS, in tiste, ki so poleg pekarn; od 7.30 do 21.30. Rajonski pokriti trgi in trgi na prostem poslujejo na podlagi urnika, ki ga določa občinska uprava. Mesnice: v ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih: od 7.30 do 12.30; ob sobotah in na dan pred prazniki, ko so zaprte, poslujejo od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure Ob nedeljah so zaprte. Papirnice se lahko skozi vse leto, ko je šolski pouk, odprejo ob 8 namesto ob 8.30. Ob nedeljah in praznikih je v veljavi naslednji urnik: Ob nedeljah bodo odprte v dopoldanskih urah: Pekarne — od 6.30 do 12.30. Mlekarne — od 7. do 12. ure. Cvetličarne od 8. do 13. ure. Slaščičarne — kakor vse delavnike. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Vse morebitne spremembe bo zveza trgovcev sporočila prizadetim trgovcem po časopisju. Zmagovalec še ni znan Gligorič deli 3. mesto Krasna uvrstitev svetovnega mladinskega prvaka Parme, ki je pustil za seboj sedem velemojstrov Odigrati je treba še dve prekinjeni partiji V zadnjem kolu šahovskega j 7,5 (1), Pachman 7, Bertok 6,5, veleturnirja na Bledu so nocoj dosegli naslednje izide: Ivkov - Fischer prek., Talj-Najdorf prek., Olafsson-Portisch 1:0, Gelier-Pachman remi, Ma-tanovič-Germek 1:0, Bertok-Bisguier remi, Trifunovič-Dar-ga remi, Udovčič-Parma 0:1, Keres-Donner 1:0, Petrosjan -Gligorič 1:0. Za nocojšnji zaključek tega turnirja, ki ga lahko prištevamo med največje v zgodovini šaha, je bilo med ljubitelji turnirske igre na Bledu izredno zanimanje. V turnirski dvorani se je namreč zbralo nad tisoč gledalcev, ki so seveda z največjim zanimanjem sledili partijam, ki so odločale o prvih mestih, to je: Talj-Naj-dorf, Petrosjan - Gligorič in Ivkov - Fischer. Po treh urah igranja sta bili nocoj končanj le dve partiji, in sicer so remizirali Geller in Pachman ter Trifunovič in Darga. Pachman in Geller sta remizirala v dvajseti potezi po zamenjavi večine figur, medtem ko je Trifunovič na splošno presenečenje ponudil remi v boljši poziciji. Partije, ki so odločale o prvih mestih, so imele zelo razburljiv potek. Ivkov je proti Fischerju zaigral ostro na zmago. Rokiral je na damskem krilu in z žrtvijo kmeta nevarno napadel črnega kralja. Toda zapletena pozicija je Iv-kovu pobrala mnogo časa za razmišljanje in v časovni stiski sj je pokvaril položaj. Kljub vsemu menijo, da ima še vedno možnosti, da reši pol točke. Talj je imel proti Najdorfu od vsega začetka pobudo v svojih rokah. Uspelo mu je blokirati slabega črnega kmeta na b-liniji ter ohraniti aktivnejšo igro figur. Po prekinitvi jt Talj izjavil, da je njegova pozicija dobljena. Jugoslovanski, prvak Gligorič je nocoj razočaral številne gledalce. Zapravil si je namreč skoraj povsem zagotovljeno tretje mesto in ga bo moral deliti s Keresom in Petrosja-nom. Z netočno igro je Gligorič dopustil Petrosjanu, da si je ustvaril lovski par in osvojil kmete. Da bi razbremenil svojo pozicijo, je Gligorič nato žrtvoval še enega kmeta, toda Petrosjan je s precizno igro z lahkoto realiziral svojo premoč in zadal Gligoriču prav v zadnjem kolu prvi m edini poraz na turnirju. Keres je imel razmeroma lahko delo z Donnerjem, prav tako kakor tudi Matanovič z Germekom. Zmagovalca sta si ze v srednji igri zagotovila odločilno prednost. Bertok in Bisguier sta igrala ostro za zmago. V 110. potezi pa je nastala zapletena pozicija z obojestranskimi možnostmi, v kateri sta se igralca sporazumela za delitev točke.. Svetovni mladinski prvak Parma je le z žrtvijo skakača premagal v napadu Udovčiča Parma je tako zasedel odlično osmo mesto in se z nad 50 odst. možnih točk uvrstil med zmagovalce turnirja. Za seboj je pustil kar sedem velemojstrov. V partiji Portisch-Olafsson je Portisch spregledal trdnjavo in se takoj udal. Stanje po zadnjem kolu ob nekaterih prekinjenih partijah: Talj 13,5 (1), Fischer 13 (1), Gligorič, Keres in Petrosjan 12,5, Trifunovič in Geller 10,5 Parma 10, Bisguier in Matanovič 9.5, Najdorf 9 (1), Darga 9, Olafsson 8,5, Portisch 8, Ivkov Germek 5,5 in Udovčič 4 točke. Jutri bodo odigrali prekinjeni partiji, nato pa bo slovesen zaključek turnirja. za današnje tekme MILAN, 3. — Za prvenstvene tekme serije A v sredo -1. oktobra so določeni sledeči sodniki: Bologna - Atalanta, Giusep-t.ie Adami; Internazionale ■ Spal, Bruno De Marchi; Ju-ventus - Catania, Francesco Francescon; Lanerossi Vicen-za - Mantova, Antonio Di Terno; Lecco - Roma, Gino Rigato; Palermo - Fiorentina, Giorgi Genel; Sampdoria - Padova, Gennaro Marchese; U-dinese - Torino, Antonio Sbar-della, Venezia - Milan, Cesare Jonni. # * # RIM, 3. •— Tekma Italija Izrael v okviru eliminacijskin tekem za svetovno prvenstvo bo v Turinu 4. novembra z začetkom ob 14.45. Določene so že tudi cene: od 4.000 lir navzdol. TENIS MILAN, 3. — Rezultati drugega dne na turnirju profesionalcev v Milanu: Osmina finala: McKay (ZDA)—Davies (Angl.) 6:4, 6:3, Hoad (Avstralija)— Nielsen (Dan.) 6:0, 7:5, Gonzales (ZDA)—Ayala Pokrajinsko lahkoatletsko prvenstvo Medesani in Dentesano najuspešneje Deset zmag so si osvojili Viden# Mazzoli 47,85 m v metu diska, Tomaello 22 2 na 200 & Danellutti 4'7"8 na 1500 m V soboto in nedeljo je bilo na občinskem stadionu deželno atletsko prvenstvo. Pokrajinski organizacijski komite je hotel manifestacijo na visoki tehnični ravni in pred tekmovanjem določil minimalne norme za skoraj vse discipline. V teku na 100 m so bili dopuščeni atleti z najmanj U”5. na 200 m je bila norma 23”9, na 400 55”9, na 800 2’08, v skoku v višino 1.70, v metu krogle 11 m, v disku 32 m itd. Kot vsakdo lahko vidi, so bile minimalne norme pretežke in nastopilo je seveda malo tekmovalcev. Prireditev je z rezultati popolnoma zadovoljila, naravno pa je, da se je vsem tistim, ki niso imeli pravice do nastopa, nova formula zamerila in mnogi voditelji klubov, predvsem manjših, so predlagali nov način tekmovanja. V prihodnji sezoni 1962 bo prvenstvo v treh dneh, kot so predlagali že omenjeni športni delavci, in na prireditvi, ki je v naši pokrajini najvažnejša, bo lahko nastopil vsakdo, tudi brez norme. Letošnje prvenstvo je dalo po pričakovanju zelo dobre in za naše razmere tudi izredne -tzuhate Na sporedu je bilo 20 atletskih disciplin in tržaški atleti so doživeli pravo katastrofo- do zmage so prišli ie Schiia v kopju, vendar s slabim metom, Barovina in Got-tardo v hitri hoji oziroma na 10.000 m (ti dve panogi pa sta bolj zapuščeni), in državni rekorder na visokih ovirah Švara, katerega pa šibka do- j Loru pa sta se (Čile) 6:4, 9:7, Lepa prireditev v Čedadu VERA OTRIN junakinja dneva V tekmi strelskih reprezentanc Furlanije in Slovenije so gostje osvojili prvih šest mest Na čedadskem strelišču je bilo v nedeljo tekmovanje med strelsko reprezentanco Slovenije in Furlanije. Prireditev je dosegla zelo lep uspeh, pri čemer gre vsa zahvala čedad-ski sekciji strelcev z Dinom Comugnerom na čelu. Gostje so zmagali nad domačini s 4792 točkami pro-ti 4507. Toda posebnost tega tekmovanja je v dejstvu, da je dosegla največ točk in s tem zmago komaj 17-letna Vera Otrin. Njen rezultat pa je tudi boljši od jugoslovanskega in italijanskega rekorda v treh stavili — v ležečem,, klečečem in stoječem. Vera Otrin je dosegla 525 točk, kar pomeni težko dosegljiv rekord. Prireditve se je udeležil tudi gen. Giovanni Gatta, ki je vsedržavni predsednik združenja strelcev in ki je bil potem navzoč tudi pri razdelitvi nagrad. Slovesnosti so se udeležili še Comugnero, predstavnik župana sen. Pelizza dr. Giuseppe Bernardi, predsednik društva »Pro Cividale« Vanni Zuliani, komisar javne varnosti dr. Patarino in drugi. Gen. Gatta in Comugnero sta izročila pokal ter zlato, srebrno in bronasto medaljo tekmovalcem iz Slovenije, ki so si osvo-■ili prva mesta. Comugnero je imel tudi zelo prisrčen govor, v katerem je gostom dejal, da sicer jezik, navade in lahko ločijo narode, toda šport je trdna vez, ki jih bratsko druži. «Sprejeli smo vas, je govornik zaključil, s preprostim toda iskrenim prijateljstvom. Upam, da boste odpotovali s prijetnim spominom na Furlanijo in njene ljudi in da se bo naš prijateljski «na svidenje« čimprej uresničil.« Vsi so po teh besedah burno ploskali. Potem je imel kratek nagovor še gen. Gatta, ki je pozdravil strelce in organizatorje ter se jim zahvalil za lepo prireditev. Posamezniki so se uvrstili talo-le: 1. Otrin Vera (Slov.) 525 točk, 2. Mikolič Lojze (Slov.) 505, 3. Lombar Jože (Slov.) 494, 4. Dobravič Edi (Slov.) 493, 5. Bizjak Franc (Slov.) 485, 6. Ra-mov Anton (Slov.) 471, 7. De Franceschi Adriano (Furl.) 466, BOKS TORONTO, 3. — Boksarski dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med seda-rj:m prvakom Floydom Pat-tersonom (ZDA) in izzivalcem rojakom Tomom McNeeleyem bo v Torontu 4. decembra letos. BRUSELJ, 3. — Dvoboj za evro -sko prvenstvo kategorije bantam bo 1. novembra v Cagliariju. Sedanji prvak je Belgijec Pierre Cossemyns, ki bo branil naslov proti Italijanu Pieru Rollu. Po pogodbi nobeden ne bo smel nastopiti v kakem dvoboju pred meje njunim srečanjem. mača konkurenca ni prisilila na požrtvovalen tek; čas 15”1 preustavlja namreč le formalnost za osvojitev pokrajinskega naslova po državnem, katerega je Švara osvojil v Turinu prejšnji teden. Največ uspeha so imeli atleti iz Vidma z 10 zmagami (kar štirikrat je bil prvi Dentesano), Goričani so osvojili 5 pivih mest z zmagami Mede-sanija v vseh štirih skokih in Savina na 100 m, CKDA iz Tržiča pa je poleg dobrih plasmajev dobil tudi prvo mesto v disku z Mazzolijem. Omenili smo že štirikratnega zmagovalca Medesanija iz Gorice; kot dober mnogobojec (v deseteroboju je že oblekel državni dres na mitingu v Parizu) se je pomeril prav z vsemi skakalci in jih tudi premagal, naletel pa je na dobro konkurenco, če izvzamemo troskok. S palico je skočil 3.75 in premagal Rossetti-ja le zaradi manjšega števila napak, v skoku v daljino je njegova zmaga presenetljiva, ker je le veljal Blason za absolutno najmočnejšega, v višini je kljun 1.85 razočaral (osebni rekord 1.97), dobro pa se je odrezal v troskoku, saj je le za 20 cm zaostal za o-sebnim rekordom. Mazzoli je zopet prišel v izredno formo in pognal disk skoraj 48 m aaieč; v tej panogi presenečata drugo in tretje mesto veteranov Bonifacia in Delli Compagnija, katera sta krepko premagala Morenija in Castellarina. Dobre rezultate so dosegli tekači na 800 m. Odlični državni mladinski reprezentant Dentesano je močno premagal ostale z i'562 Ž9, drugo in tretje mesto sta si priborila tekmovalca iz Tržiča Furlan in Loru, četrti pa je bil na cilju Passaglia. Poleg Dente-sana je napravil zelo lep vtis še mladi Loru, ki je za sekundo popravil svoj najboljši Jas. Tomaello je odlično tekel na 200 m z 22”2 pred Švaro in Savinom. Danelutti :n Oria pa sta dosegla zelo dobre čase na 1500 m, kjer je uspešno tekel tudi mladi Cae-nazzo iz Trsta. Met kladiva je po zaslugi videmskega jiredstavnika dal zadovoljiv rezultat 46.23, medtem ko je bil Sedmak z 41.78 tretji. Ker pravila atletske zveze ne dopuščajo gojencem nastopa med člansko konkurenco, je naslov v metu krogle osvojil Castellarin s 13./6. sicei bi bil 16-letni Buffon z meti med 14.50—15 m gotovo prvi Na 400 m je ponovno slavil zmago Dentesano z 49”4, Za-non je bil z zanj povprečnim 50'’8 drugi, solidna Furlan in uvrsti'* sleanja mesta. J1®*? feta ASU v P°staV1 Mattioni, Degar-3 no je bila v 43 < pet1 V’7 dal«' tie^ša' S pokrajinski® P -ji* so lahkoatleti ko"c v m.jša tekmovanja.^ ^ .ie še nekaj nastoP0^ so te mamfestacij nega značaja m, , -jjit tes ne bomo veC * rednih rezultatov-1. Hoja 10 km: n w Giacomo) 56125 • „ Disk: 1. Maž«111:. I™ 47,8» m, 2. Bon®Sif 43,15, 3. Delli CofflP JA Medeji V ma) 41,23. Palica: 1. _ na 3,75 m, 2. 3,75, 3. Barbieri G eilo 200 m: 1- 1 cvat> Friuii) 22”2, 2- gavii Triestina) 22”6. »• riziana) 22”6, 800 m: 1-Udinese) T'56, (CRDA) 2’00 2, (CRDA) 2*00'6. ,Gi»’V Kopje: 1. Sch:ir 51.53 m, 2. BrigaO pjl.U1 51,52, 3. Zanon L Dentfp 50.65. 4C0 m zapreg: 57”d,, (Pol. Friuii) “• 3. (Li bertas) 38 1 (CUS) 58”7. , Daljina: 1. ziana) 6.71 m, • 0n bertas) 6 62, 3. ** stica) 6.50. T)anellt>,!‘ 5090 m: E VA-Friuii) 15*27’ 6. 2. Jo«' nastica) 16’47 4, Giacomo) 17’0i1 • C, 4x400 m: 1- Anria. 1 mini, Vassallo, V r,as no) 3’29’’l, 2. Llbe 3. CUS 3’37”3. 2- df SV*«, 110 m ovire: upeJ1.i nastica) 15”1, ^ hj8l ziana) 16 6, «*• 17”!. . 1500 m: 1. Poriši Friuii) 4’07”8, 2. z, se) 4’08”9, 3; 4 Višina: 1. Vff; ziana) 1,85. 2. po«*1 tas Videm) R ori bertas Videm) h ‘ Kladivo: i. . 46,23 m, 2. PeC,fAV 42,06, 3. SEDMA* 4 400 m: 1. Dente^ff d? se) 49”4, 2. ZanonJJ (C' li) 50”8, 3. Fu R liadV Itt 51' ’ 3 Krogla: n —9 Friuii) 13.76 m. N 3-p to (Udinese) 1"’. ’ . ((jjt (Pordenone) It Troskok: 1. GeS,4(» ziana) 14,45 m, bertas) 13,76, 3. 13.12. 100 m: 1- S8VJ“?di#es»k 11T, 2. Comini. a) > (U 3. Barbieri (Fl£j?otta^ 10.000 m- 1 u nastica) 38’32”7-4x100 m: 1- An^V mini, Mattioni. 0 v’u'i sano) 43"7 (atleti (t riincil 2. L>ber VSI? dinci), 2. Fiamma 45”2. BRUNO * N ■ . iŠSSsSSi: MEDESANI IVAN CANKAR ud Idait Za voz V dolini je bilo hladno in tiho; temnozelena voda potoka je bila mirna kakor ribnik; samo od daleč se je začulo časih zamolklo šuštenje; tam je tekel potok preko belega kamenja, ob razritem bregu, napravil si je spodaj okroglo, globoko kotanjo, iz katere se je odtekal trudno in pokojno v dolino. Ob poti se je dvigal tu pa tam visok jagned; vršički so se časih nalahko zazibali v vetru in listje je tre- petalo enakomerno. Ko je Francka opazila, kako je bila razdalja med njo in med vozom zmerom večja, jo je obšel iznova strah, da hi pozabili nanjo in bi jo pustili zadaj. Noge so ji bile že težke in dihala je hitro in naporno; na levi nogi jo je žulil čevelj in peklo jo je, kakor da bi stopala po žerjavici. Malin ni bil več daleč; konec ceste se je videla gruča dreves, voda je šumela glasneje. Francka je videla, kako je zavil voz počasi na levo, slišala je, kako je ropotal zamolklo preko mosta ter se ustavil na oni strani, kjer se je svetil -lo v o pobeljen zid. Tekla je in merila z očmi pot, ki je bila pred njo zmerom enako dolga; zdelo se ji je, da premika noge kakor v sanjah in se ne more ganiti z mesta. Grlo se ji je začelo stiskati in jokala je — toda brez solza, tiho in skoro mimo, kakor da bi tekel zraven nje nekdo drug in bi zamolklo in pritajeno jokal, ona pa da bi samo poslušala. Dvoje ljudi je prišlo iz malina, mož in ženska: kobacala sta se počasi in nerodno na voz, drugi so vstajali in premikali deske, ki so bile položene preko rdeče pobarvanih lestvic. Naposled je skočil na voz tudi voznik, zavihtel bič, zaklical je in konja sta potegnila. Nihče se ni ozrl; govorili so med sabo in so se smejali in se niso spomnili nje. Francka je zakričala; krik je prišel sam in nenadno iz prsi, nezavedno. Skočila je preko ceste na drugo stran, kakor da bi bilo tam bliže. Sklonila se je še bolj, odprla je usta in je tekla. Cižmi so se ji bili odvezali in so peketali kakor cokle, že je prišla do mostu, do malina. Tam pa se je cesta spet dvignila in spet je bila grapava in kamnita; vili so se navzgor še bolj strmi klanci nego na drugi strani. Hrib je bil poraščen z redkim bukovjem; gladkokožne krev-ljaste veje so segale časih preko ceste. Konja sta bila krepka in spočita in voz je drdral zmerom enako, dasi je šlo navzgor. Po posebno strmih ovinkih sta stopala konja korakoma in grivasti glavi sta kimali. Kadar je Francka opazila, da se pomika voz nalahko, je skočila, kakor da bi jih hotela dohiteti z enim samim korakom; toda život se je spenjal naprej, noge pa so ostajale zadaj in so bile težke in nerodne, časih se ji je zdelo, da se je nekdo ozrl, in pred motnimi očmi je nekdo pokimal in je zamahnil z roko in voz se je ustavil. Ali kakor je tekla, je tekel tudi voz; ni se bil ustavil in nihče ni bil zamahnil z roko. Francka je začela klicati, toda glas je bil šibak in hripav in, ker je voz ropotal, je pač niso mogli slišati. Noge so se premikale zmerom počasneje in koraki so bili zmerom manjši Časih se ji je celo zdelo, da se pomika nazaj, da ji uhaja pot izpod nog, kakor da bi hodila po vodi s tokom in bi valovi pod njenimi nogami hiteli pred njo v daljavo. «čakajte! čakajte!* Kamenje jo je oviralo in tako je poskakovala s te strani ceste na drugo, ali pot je bila povsod razrita in posuta z velikim ostrim kamenjem in voz je bil zmerom enako daleč. Kadar je zavil za drevje, jo je izpreletel mraz in obšlo jo je, da ga ne ugleda nikoli več in da izgine po hribu navzdol za zmerom. Domislila se je, da bi presekala ovinke in da bi tekla naravnost skozi gozd po bližnjicah. Skočila je preko jarka, na travo. Ali komaj je tekla deset korakov, jo je zgrabil strah, da bi izgrešila pot in da bi se izgubila; vrnila se je na cesto in dolga robida jo je prasnila po licu. Ko je skočila, je stopila na trakove desnega čižma in trakovi so se odtrgali. Francka je postala, zajokala je naglas in je tekla dalje. Dospeli so že vrh hriba; tam je držala pot po grebenu v dolgi črti, ki se je samo tu pa tam nekoliko nagnila ali se zbočila, kakor da bi se hotela ogniti skupini starih dreves. časih se je zasvetilo skozi listje in se je videlo daleč po ravnini, ki se je lesketala v sonou. Najprej je prišel voz po klancu gor; konja sta bila že malo trudna; stopala sta trdo, da se je tri pesek pod kopiti, in nagibala sta glavi skoro do tal. Romarji so bili veseli in kričeči ženski glasovi so odmevali po gozdu. Za vozom je prišla Francka, sopla je daleč zadaj; z voza se je videla majhna in drobna kakor da bi se pomikala po cesti smešno narejena, vsa zaprašena in posvaljkana punca iz cunj. Tudi njen glas je bil tako tenak in slab — kakor da bi jo nekdo v svojo zabavo stiskal za prsi in bi cvilila. Tako je teklo za vozom, teklo venomer in jokalo s tistim tankim, cvilečim glasom. Obrnila se je na vozu debela in nerodna ženska, da bi se pepravila na sedežu, in ko se je obrnila, Je po cesti in je opazila Francko. «Poglejte no, še zmerom teče za nami tisti škina Francka!... H6, dekle, kaj si znorela?* ^ j° Francka se je pognala naprej; slišala Je’ poT"jlj, in da jim je hudo, ker so bili pozabili nanJJij je naprej in je tekla hitro in lahko; vsa h1 V* minila in solze so se posušile, kakor da bi J° ^ f sal po licih s hladnim robcem. - * Tudi drugi so se obrnili in so gledali. v j, «Glej, pa res še zmerom teče... dekle neiR111^ SJ Zirovec, ki je bil vesel človek, je zaklical: g «Sliš, dekle, kaj pa hodiš; stopi gor!- : d9 za vozom; stavim, če bi jo z bičem podil naZ ’ prišla za nami!* g * Druga romarica, suha in gubasta žensk ji naročju, se je usmilila in je zavpila: .. icš^ «Tak ne bodi neumno, dekle, pa ne teci* umno! * Pogledala je jezno in je pljunila z voza- ^ -Pogovori so utihnili; vsi, romarji in rorrl3^ nazaj na tisto smešno in zaprašeno punco jj-. je pomikala za vozom. Voznik je gnal. v(jf j f. Francki se je bilo izprva zazdelo, da se da da stopajo konji samo še korakoma in T je »jV zavili malo v stran ter čakali nanjo. Skaka ^ pj ki A« veselo preko kamenja, preko blatnih luz, izza poslednjega dežja v senci košatih bu » j je zapazila, da ni razdalja med njo in ml0- v'°* g manjša, in postala je, da bi videla natan ^ v kakor prej in voznik je sedel sključen spre držal vajeti, v desnici bič. (Nadaljevanje sledi).