LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 7-8/99 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal julij-avgust 1999 Letnik 51 {t. 7-8 str. 201-248 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. GARANT Polzela Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Pogled v bli`njo prihodnost Jo`e KORBER 203 Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Podjetje v procesih globalizacije Franc BIZJAK 205 Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Novi ~lani Upravnega odbora in vodstvo GZS - Zdru`enja Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek lesarstva 211 Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), Planiranje zalog z metodo diskretnega detetrministi~nega Denis JELA^I] prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dinami~nega programiranja Leon OBLAK 212 doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Pinija (Pinus pineaL.) Niko TORELLI 215 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 5/98 219 prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Obodna hitrost kro`nih `aginih listov Vladimir NAGLI] 223 Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Strateška partnerstva Mateja DERMASTIA 225 Ustanovitelj in izdajatelj: Les, ~e ga ne bi bilo, bi ga morali izumiti... Fani POTO^NIK 230 Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Sklepi Odbora Dr`avnega zbora Republike Slovenije za Uredni{tvo in uprava: lesarstvo Jo`e ZAGO@EN 232 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija Proizvodnja monta`nih objektov Jelovice na novi lokaciji Ciril MRAK 233 tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Demonstracijsko `aganje furnirja v Tehniškem muzeju Naro~nina: Slovenije Vladimir VILMAN 234 Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Skupina Weinig na LIGNI ‘99 236 Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Poslovanje lesarstva Slovenije Ciril MRAK 237 Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD Kratke vesti 238 @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, Vizija dav~nega sistema 21. stoletja Ciril MRAK 239 50101-678-62889 Posmrtno `ivljenje bukovega lesa v podobi `lic in kuhalnic Paula PONGRAC Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tanja LOVŠIN 241 Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Repub- Je formaldehid res škodljiv Niko TORELLI 242 like Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Sršenov log po stotridesetih letih Marija MEZNARI^ 243 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Mesto oblikovanja v pohištveni industriji Fani POTO^NIK 244 LES po 43. ~lenu Pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Lesariada 1999 Bernarda JERNEJC 245 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Borzne vesti 246 Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 247 LES wood 51 (1999) 7-8 Contents 202 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 7-8/99 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Enterprise in globalisation processes Stock planning with discrete deterministic dynamic programming method Franc BIZJAK Denis JELA^I] Leon OBLAK 205 212 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Razpis priznanja za celovit prikaz dejavnosti lesarskih šol Ob 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki bo od 20. 26. septembra 1999 na Gospodarskem razstaviš~u bo revija LES podelila priznanje srednji lesarski šoli, ki bo na razstavnem prostoru najbolj celovito prikazala šolske dejavnosti. Osnovni kriteriji: *■ urejenost in preglednost razstavnega prostora ^ raznolikost izdelkov - predstavitev 5 izdelkov zaklju~nih izpitov mizarjev (kakovost izdelkov kot celote, predvsem njihove izdelave ^ predstavitev dejavnosti šole. Razstavne prostore in eksponate bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo bo imenoval uredniški svet revije Les. LES wood 51 (1999) 7-8 Uvodnik 203 Pogled v bli`njo prihodnost Slovenski lesarji smo vklju~eni v pet evropskih pano`nih zdru`enj kot enakopravni ~lani, na kar smo ve~krat ponosni. Problem tega v~lanjenja pa se za~ne pri vsebinsko-strokovnem sodelovanju in preizkusu ob~asnega strokovnega uveljavljanja naših specifi~nih interesov v teh zdru`enjih in prek njih v EU oz. Evropi. Preprosto povedano, nimamo dovolj strokovne podpore iz naših vrst, ker nimamo po naših podjetjih mo~nih razvojnih slu`b pa tudi tovrstnih pano`nih inštitucij ne. Ob zadnji generalni skupš~ini evropskih pohištvenikov junija 1999 v Stockholmu so Švedi s svojimi strokovnjaki predstavili kopico njihovih pano`nih strokovnih aktivnosti, ki so usmerjene v prihodnost. Direktor oddelka za strukturno analitiko zdru`enja švedske pohištvene industrije Lars Jagren je prikazal švedsko študijo o podjetjih prihodnosti v proizvodnji pohištva s poudarkom zlasti na: * novih materialih in potrebnih novih znanjih, * nacionalni in globalni ekonomiji, * populacijski ekspanziji in strukturnih reformah, * informacijah brez meja, * mre`ni ekonomiji, * investicijah v raziskovalno-razvojno delo in marketing, * reduciranju števila dobaviteljev, * kontinuiranih racionalizacijah v podjetjih. Konrad Tallman iz Kraljevega instituta za tehnološke raziskave (Center za uporabno usmerjeni design) v Stockholmu je prikazal pristop k študijam in raziskavam, ki so predhodnice dela arhitektov - oblikovalcev. Tovrstne študije oblikujejo funkcije posameznih podro~ij stavbe oz. hiše in prognozirajo spreminjanje na~ina `ivljenja. Direktor marketiga švedskega pohištvenega zdru`enja Carl Johan von Plomgren je prikazal prihodnje aktivnosti za izboljšanje managementa in organiziranosti v proizvodnji pohištva. Eero Koivisto in Ola Rune, progresivna švedska oblikovalca, sta podala pogled na pri~akovani razvoj pohištvenih izdelkov in designa za jutrišnjo pohištveno industrijo. Udele`enci UEA smo si ogledali tudi razstavni prostor švedske pohištvene industrije (trinadstropna velika zgradba na obrobju Stockholma) in tako imenovani Studio B3 (v najo`jem centru Stockholma). V obeh razstavnih prostorih so stalno razstavljeni trenutni in bodo~i izdelki švedske pohištvene industrije. Vsak razstavljen izdelek ima svojega avtorja in pri tem ni improvizacije. Tako delajo na razvojnem podro~ju naši konkurenti na svetovnem tr`iš~u. In mi? Slovensko lesarstvo se je na svojem upravnem odboru GZS-Zdru`enja lesarstva odlo~ilo, da s 1. septembrom 1999 ustanovi pano`ni razvojni center, ki naj bi bil razvojni servis naših lesnopredelovalnih podjetij. Pisno izra`enih ustanoviteljic tega razvojnega centra je `e 17. Center bo imel zelo malo zaposlenega osebja, te`iš~e dejavnosti bodo izvajali strokovnjaki iz podjetij pa tudi z BF-Oddelka za lesarstvo, seveda samo tisti, ki bodo imeli naši lesni industriji povedati ali pokazati kaj novega. Razvojni center bo odli~na prilo`nost za uveljavitev mladih kadrov iz BF-Oddelka za lesarstvo. Seveda bo pa lahko ta center tudi nekakšno sito za bodo~e najodgovornejše kadre s podro~ja lesarstva, saj kdor se ne bo mogel uveljaviti prek prikaza svojih strokovnosti v razvojnem centru in ne z objavo strokovnih ~lankov v reviji Les, ta pa~ ne bo mogel igrati pomembnejše strokovne vloge v predelavi lesa. Med UO GZS-Zdru`enje lesarstva in BF-Oddelkom za lesarstvo je bil dose`en dogovor, da se v okviru fakultete zdru`ijo vse atestirne aktivnosti za lesne izdelke v en center. Vodja centra naj bi bil tudi strokovni skrbnik za kvaliteto slovenskih lesarskih standardov in tehni~nih predpisov. Odgovornost fakultete je, da atestirni center ~imprej dobi akreditacijo, tudi v mednarodnem prostoru. Razmišljamo o samostojnem oblikovalskem centru za pohištvene izdelke s stalnim sofinanciranjem dr`ave. Ali je to dovolj, da bomo lahko hodili v korak z našo konkurenco na svetovnih tr`iš~ih? Dovolj zagotovo ni, je pa dober za~etek, le hoditi bo potrebno po tej poti hitro, da ne bomo zgubili razvojnega kontakta z našimi konkurenti in kupci v svetu. dr. mag. Jo`e KORBER LES wood 51 (1999) 7-8 Napovedi 204 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 061/121-46-60, fax.: 061/121-46-64, el.pošta: revija.les@ siol.net http//www.zls-zveza.si Zveza lesarjev Slovenije organizira v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva in Ljubljanskim sejmom na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu naslednja strokovna posvetovanja: Površinska obdelava Torek, 21.9.1999 ob 12. uri Podjetji Helios Dom`ale in Color Medvode bosta predstavili novosti na podro~ju površinskih materialov za pohištvo in stavbeno pohištvo. Srednja lesarska šola iz Ljubljane bo predstavila tehnologijo površinske obdelave lesa in Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, pogoje za vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno znamko. Kakovostna površinska obdelava v pogledu pravilnosti izbora tr`no zanimivih površinskih materialov, barv in barvnih odtenkov, racionalnih tehnoloških postopkov v veliki meri vpliva na lastno ceno in kakovost izdelka. Sodobno oblikovanje in kakovostna površinska obdelava omogo~ata uvrstitev izdelka v višji cenovni razred, vse skupaj pa ob racionalnih proizvodnih stroških na sodobni tehnologiji pove~uje ekonomi~nost poslovanja. Enako velja tudi za lepila in okovje. Promocija nagrajenih eksponatov in oblikovanje pohištva Sreda, 22.9.1999 ob 10. uri Oblikovanje pohištva ima pomembno vlogo pri opremljanju prostorov. Ugodno vpliva na po~utje ~loveka, za lesarje proizvajalce pa ima še posebno te`o cenovni razred, ki ga lahko dose`emo s spremljanjem svetovnih trendov na tem podro~ju. Zveza lesarjev Slovenije zato organizira, tokrat prvi~, sre~anje projektantov nagrajenih eksponatov, predstavnikov nagrajenih podjetij, oblikovalcev arhitektov, zaposlenih strokovnjakov v lesarstvu in širšo javnost, ki jih sodobno oblikovanje pohištva zanima. Na tem sre~anju bomo skupaj ocenili sedanje stanje na podro~ju oblikovanja in nakazali smernice za doseganje višjega cenovnega razreda in u~inkovitejše tr`enje lesarskih izdelkov. Na tem posvetu ra~unamo na aktivno sodelovanje predstavnikov projektantov in podjetij nagrajenih eksponatov, Društva oblikovalcev Slovenije, zaposlenih v lesarstvu na podro~ju oblikovanja, nabave in prodaje, tehnologije in priprave dela ter širše javnosti. Sre~anje revije LES in Lesarske zalo`be ^etrtek, 23.9.1999 ob 10. uri Tradicionalno sre~anje sodelavcev revije Les v ~asu pohištvenega sejma je namenjeno izmenjavi izkušenj in oblikovanju programske vsebine. Strategija razvoja lesarstva Slovenije, tr`enje in ekonomika poslovanja ^etrtek, 23.9.1999 ob 11. uri Planiranje razvoja posamezne dejavnosti je s širšega dru`benega vidika najbolj racionalna in nujna oblika, tudi, in še posebno, v dobi tr`nega gospodarstva in privatne lastnine. Spremembe, ki smo jih do`iveli zadnje desetletje, in ekonomska u~inkovitost poslovanja lesarstva nakazujejo potrebo po usklajenem razvoju panoge. Uvodni ton bodo dali predstavniki z univerze, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, trgovskih podjetij in proizvodnje. Pri~akujemo aktivno sodelovanje udele`encev. Posvet bo zanimiv za direktorje podjetij, komercialiste, finan~nike in ekonomiste, razvojne slu`be, tehnologe, skratka za vse strokovnjake, ki imajo pomembno vlogo pri poslovanju in razvoju podjetja. Namen posveta je sistemati~en pregled sedanjega stanja s poudarkom na vzrokih, ki slabšajo ekonomsko mo~ panoge, in prikaz glavnih usmeritev bodo~ega razvoja. Ra~unalništvo v lesarstvu Petek, 24.9.1999 ob 10. uri Podjetje CSI iz Ljubljane bo predstavilo novosti s podro~ja priprave proizvodne in prodajne dokumentacije za masivno in omarasto pohištvo, Arhinova za strešne konstrukcije in monta`ne hiše, Intertrade ITS pa poslovno informacijski sistem in Planles pripravo in vodenje proizvodnje individualnih naro~il. Ra~unalniška priprava dokumentacije vklju~uje mo`nost oblikovanja še v fazi razvoja izdelkov do celovite izdelave proizvodno prodajne dokumentacije v pogledu potrebnih na~rtov za proizvodnjo, specifikacije potrebnih materialov za nabavo in prodajne dokumentacije z mo`nostjo oblikovanja ambientov prostorov z izdelki prodajnega asortimanenta do vklju~no izpisovanja faktur za od kupca potrjene ambiente. Ra~unalniška baza prodajnega programa posameznih podjetij omogo~a oblikovanje skupne ponudbe celotne lesarske panoge za doma~e tr`iš~e in izvoz, oziroma povezavo med proizvodnimi in prodajnimi podjetji. Informacijski poslovni sistem se nanaša na materialno in finan~no poslovanje podjetja. Posvet je namenjen vodjem marketinga, nabavnikom in prodajnikom, finan~nikom, tehnologom v pripravi dela, oziroma vsem, ki se sre~ujejo s prodajo, nabavo, pripravo proizvodnje in finan~nim poslovanjem. Vsa strokovna posvetovanja in sre~anja bodo v dvorani Forum, hala B2/1, vhod z Dunajske 18. Kontaktni osebi: Zveza lesarjev Slovenije, Ciril MRAK, tel.: 061/121-46-60 Ljubljanski sejem, Majda BLA@I^, tel.: 061/300-26-00 LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 205 UDK: 658:65.012.122 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Podjetje v procesih globalizacije Enterprise in globalisation processes Franc BIZJAK* Izvle~ek: ^udna so pota podjetij! Za razvoj, ki pomeni pogoj za pre`ivetje se morajo podjetja neprestano prilagajati in boriti, zaradi konkurence, zaradi dru`benih sprememb, zaradi razvoja tehnologij, v zadnjem ~asu še posebej zaradi razvoja informacijskih tehnologij in informatizacije dru`be, globalizacije sveta. Procesi globalizacije so zastrašujo~i, `e sama teorija o enopetinski dru`bi, po kateri bo ena petina ~loveštva zadostovala za obvladovanje vseh potrebnih procesov in dela je grozljiva. Kaj bodo delale in od ~esa `ivele ostale štiri petine prebivalstva? Podjetja bodo pre`ivela ~e bodo sposobna pravo~asno spoznati te spremembe in se jim prilagoditi, izrabiti te mo`nosti za inovacije, racionalizacije, rein`eniring in razvoj podjetja. Dr`ave bodo u~inko-vite, ~e bodo obvladovale procese globalizacije in sposobne zagotavljati sredstva za socialne regulative, mi, ljudje pa bomo pre`iveli, ~e bomo znali ohraniti zdravo okolje. La`je se bo prilagajati, ~e bomo pravo~asno spoznali te procese. Zato v prispevku posve~amo tem problemom in procesom pozornost. Kako bo to mogo~e dose~i, se prilagoditi in pre`iveti? Klju~ne besede: globalizacija, prestrukturiranje, rein`eni-ring, nestalna delovna mesta, mobilnost kapitala, transpa-rentnost linearnih tokov, vitko podjetje Abstract: Strange are the ways of enterprises. To develop, which means condition for survive, the enterprises must constantly adapting and fighting because of competition, social changes, technology development and especially because of latest development of informational technologies and informatisation of society, globalisation of the world. Processes of globalisation are frightening, especially the theory of one-fifth society, which says that one fifth of human race will be suffice to manage all necessity processes and work. What will work and what will live from the other four fifth of human race? Enterprises will survive if they will be capable to know those changes and to follow them, if they will use those capabilities for innovations, rationalisations, reengeeneering and the development of enterprise. Governments will be effective, if they will command prcessses of globalisation and will be capable to raise money for social regulatives. We will survive only if we will know to keep our environment healthy. It will be easier to adapt if we will know those processes in time. For that reason we take care of those problems and processes in this article. How can we reach that, adapt to that and survive? Keywords: globalisation, prestructuration, reengeneering, inconstant work places, mobility of capital, transparency of linear flows, lean enterprise 1. PROBLEM V kakšnih razmerah se sodobna podjetja razvijajo, kakšni so pogoji za to, kakšni so vplivi informatizacije dru`-be za podjetja in dru`bo. To so problemi, ki so predmet našega zanimanja. prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 2. OSNOVNE TE@NJE V PROCESU GLOBALIZACIJE Kdor te~e po~asneje kot drugi, nazaduje; kdor stoji, nazaduje! To spoznanje ne dovoljuje kompromisov, tempo razvoja in tekmovanje zato vsiljujejo najuspešnejši, najboljši! Kakšen je ta razvoj? Kakšne so te`nje v tem, svetovnem razvoju? Ali je tudi dolgo-ro~no tak razvoj najboljši? Poglejmo najprej, kako Martin in Schuman opisujeta pomembnejše te`nje v tem raz-voju.1) Menimo, da ugotovitve ne po- trebujejo dodatnega komentarja. Kako se mora takemu razvoju prilagajati podjetje? 2.1. Enopetinska dru`ba “Mi si, povsem preprosto, jemljemo najboljše. Z našo u~inkovitostjo smo lahko promet od za~etne ni~le pred 13 leti pognali na ve~ kot 6 milijard dolarjev.” Gage se samozadovoljno obrne k enemu izmed sosedov za mizo in se namuzne: “Ti nisi niti pribli`no tako hitro uspel, David.” V sekundah, LES wood 51 (1999) 7-8 ki so mu ostale do table z napisom stop, Gage u`iva nad svojo bodico. Nagovorjeni je David Packard, soustanovitelj high-tech, visokotehnološke-ga velikana Hewlett-Packard. Sivi self-made milijarder je videti neprizadet. Popolnoma priseben raje zastavi poglavitno vprašanje: “Koliko zaposlenih v resnici potrebuješ, John?” “Šest, morda osem, “odgovori Gage suho.” Brez teh bi bili izgubljeni. Pri tem pa je popolnoma vseeno, na katerem koš~ku Zemlje stanujejo.” Zdaj podreza še voditelj razprave, profesor Rustum Roy s pensilvanske State University: “In koliko ljudi dela trenutno za Sun Systems?” Gage:” 16.000. Razen majhne manjšine so ti raciona-lizacijska rezerva.” Nobenega šepeta ni v prostoru, nav-zo~im je pogled na doslej neslutene armade brezposelnih samoumeven. Noben od visokopla~anih kariernih managerjev iz panog in de`el prihodnosti ne verjame ve~ v zadostno število spodobno pla~anih slu`b na tehnološko zahtevnih rasto~ih trgih v dosedanjih dr`avah blaginje-vseeno, na katerem podro~ju. Pragmatiki v Fairmontu prihodnost skrajšujejo na nekaj številk in en pojem: 20 proti 80 in tittytainment. 20 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva bo v prihodnjem stoletju zadostovalo za ohranjanje zagona svetovnega gospodarstva. “Ve~ delovne sile ne bo potrebne, “meni magnat Washington SyCIP. Nem~ija leta 1996: ve~ kot šest milijonov delavoljnih ne najde nobene stalne zaposlitve - ve~ kot kdajkoli od ustanovitve zvezne republike. Povpre~-ni ~isti dohodki zahodnih Nemcev padajo `e pet let. In to je, naznanjajo vede`evalci iz vlade, znanosti in podjetij, samo za~etek. Samo v industriji bo v naslednjem desetletju šel po zlu še najmanj poldrugi milijon slu`b. Napoveduje vodilni svetovalec za podjetništvo v republiki Roland Berger, “povrh pa še vsako drugo delovno mesto v srednjem managementu.” Herbert Henzler, vodja nemške podru`nice svetovalne dru`be McKinsey, gre še Raziskave in razvoj dlje: “Industrija bo šla po poti kmetijstva,” prerokuje. Proizvodnja blaga naj bi v prihodnje nudila mezdo in kruh samo nekaj odstotkom pridobitno sposobnega prebivalstva. Tudi avstrijske oblasti poro~ajo o nazadovanju zaposlenosti, industrija vsako leto izgubi 10.000 slu`b. Leta 1997 naj bi bilo 8 odstotkov brezposelnih, skoraj dvakrat toliko kot leta 1994. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 1. Stalna in nestalna delovna mesta 2.2. Mobilnost kapitala in transparentnost finan~nih tokov Pri tem pa je luksemburška razli~ica eden izmed na~inov za puš~anje krvi dr`avnemu prora~unu. Upoštevaje vsa pribe`ališ~a, znaša izpad dav~nih prihodkov, previdno ocenjeno, kakšnih 50 milijard mark na leto, pribli`no toliko, kot se na leto nemška dr`ava na novo zadol`i. Izgube vseh dr`av v seštevku pomenijo nenehno finan~no katastrofo. Po statistiki IMF je pod zastavo brezštevilnih off-shore pal~kov - in s tem zunaj dosega dr`av, v katerih je bil denar prigospodarjen - skupaj ve~ kot 2.000 milijard dolarjev. Kajmanski otoki imajo `e ve~ kot desetletje ve~ vlog iz tujine kot vse denarne ustanove v Nem-~iji skupaj. Pa vsi pobegli denarji še zdale~ niso zajeti. Leto za letom izkazuje mednarodna pla~ilna bilanca dvomestni milijardni primanjkljaj. To pomeni, da je odtok denarja resda registriran, vendar - statisti~no gledano -nikamor ne pride, ker številne banke v off-shore zato~iš~ih podatkov ne objavljajo niti za statisti~ne potrebe. Izvedenci OECD in IMF so `e leta 1987 premo`enje, skrito v tej ~rni luknji svetovnega gospodarstva, ocenili na nadaljnji bilijon dolarjev. 206 “O tem ni nobenih konkretnih podatkov,” priznava Michael Findeisen, ki naj bi pri nemškem nadzornem uradu za posojilni sistem usklajeval bolj oblasti proti pranju denarja. Švicarska zvezna policija ocenjuje, da je bilo samo iz Rusije po letu 1990 iz nezakonitih virov na Zahod prenesenih ve~ kot 50 milijard dolarjev. Finan~no-tehni~-no mostiš~e razli~nih ruskih mafij je offshore središ~e Ciper, kjer ima 300 ruskih bank formalne podru`nice s prijavljenim letnim prometom 12 milijard dolarjev. Te banke imajo tudi dostop do elektronskega pla~ilnega prometa v Nem~iji, zagotavlja Findeisen. Za kriminalni denar so vrata na široko odprta, ~eprav nemški notranji minister in ban~ni lobi trdita druga~e. Isto velja za Avstrijo. Dunajski varnostni izvedenci premo`enje iz mafijskih krogov, nalo-`eno v bankah alpske republike, ocenjujejo na 200 milijard šilingov, pre-ra~unano nekako 19 milijard dolarjev. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 2. Mobilnost kapitala in fina~ni tokovi 2.3. Sprememba virov davkov in dajatev Odkar je na ta na~in dobila antiso-cialno usmeritev, se nekdanja vzor~na dr`ava `e spet lahko veseli nad visoko cenjeno valuto in razmeroma ugodnimi obrestmi. Gro`nja pa kajpak ostaja. Socialdemokratski ministrski predsednik Gran Persson je to dal jasno vedeti januarja 1996. V predvolilni kampanji je javno predlagal, da bi podporo brezposelnim in bolnim znova dvignili na 80 odstotkov njihovih prejšnjih dohodkov. Dva dni kasneje je Moodys objavil poro~ilo, po katerem naj stabilizacija švedskega pro-ra~una še ne bi bila znosna. Nasprotno, “verjetno bi bilo treba socialne LES wood 51 (1999) 7-8 blaginjske programe še bolj skr~iti.” `e naslednji dan so te~aji obveznic in delnic padli za 30 oziroma 100 to~k, zunanja vrednost krone se je zamajala. Po istem scenariju tudi v Nem~iji poteka razgradnja dr`avne blagajne, ki je s progresivnim obdav~evanjem svoj-~as bla`ila socialne neenakosti. Rez za rezom je konzervativno-liberalna koalicija sledila zahtevam iz industrije in bank, naj preobrazi dav~ni sistem. Kar dvakrat v dveh letih je zni`ala stopnjo davka na pravne osebe, kar pomeni posnemanje dobi~ka pri velikih podjetjih. Tudi najvišja dav~na stopnja je bila za pet odstotkov zni`ana. Hkrati se je skokovito pove~alo število dav~-nih olajšav pri amortizaciji oziroma odpisu za samostojne podjetnike in poklice. Na drugi strani pa so bile obratno vse dodatne obremenitve zaradi nemške zdru`itve s splošnimi davki prevaljene na ple~a vseh, predvsem prek davkov na mezdo in dodano vrednost. Rezultat je zgovoren: ko je Helmut Kohl leta 1983 postal kancler, so podjetja in samostojni poklici nosili še 13,1 odstotek dav~nih bremen; 13 let kasneje se je ta dele` zmanjšal za ve~ kot polovico, na 5,7 odstotka. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 3. Davki in socialne dajatve Raziskave in razvoj 2.4. Sprememba pla~ v strukturi zaposlenih Svoj~as je lahko John. F. Kennedy, predsednik v zlatih šestdesetih letih, pri~akovanje rasto~e blaginje strnil v preprost obrazec: “S plimo se dvigujejo tudi vsi ~olni na vodi.” Toda libera-lizacijski in deregulacijski val je v Rea-ganovih ~asih spo~el gospodarski model, za katerega metafora ne dr`i ve~. Resda se je tudi v letih med 1973 in 1994 kosmati dru`beni proizvod na glavo ameriškega prebivalca realno pove~al za tretjino, toda hkrati so povpre~ne kosmate mezde zaposlenih brez vodilnih funkcij, se pravi skoraj treh ~etrtin zaposlenega prebivalstva, padle za 19 odstotkov - na le še 258 dolarjev ali prera~unano 380 mark na teden in to je le statisti~na pov-pre~na vrednost. Za spodnjo tretjino na dohodkovni piramidi je bil padec mezd še bolj dramati~en: milijoni prebivalcev dobijo celo 25 odstotkov manjšo mezdo kot pred 20 leti. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: 2.5. Sprememba zaposlenih in delovnega ~asa Groze~e so izgube delovnih mest v pomembnih storitvenih panogah. Kot primer navajamo le primer odve~nih delavcev v telekomunikacijah v primerjavi z amariško dru`bo Pacific Telesis. Nad-številni zaposleni v evropskih telefonskih podjetjih, glede na storilnost amariške telefonske dru`be Pacific Telesis leta 1994 (269 samostojnih zunanjih pri-klju~kov na zaposlenega je standard, po katerem so izra~unani potrebni in od-ve~ni delavci v evropskih podjetjih). Seštevek obeh številk pri posameznih podjetjih pomeni skupno število zaposlenih leta 1994. 207 Preglednica 1. Odve~ni delavci evropskih telekomunikacijskih dru`b ob upoštevanju ameriške storilnosti Pacific Telesis-ZDA 51.600 delavcev prese`ni delavci Deutsche Telecom 132.264 delavcev -92.736 British Telecom 91.512 delavcev -45.988 Telia - Švedska 20.150 delavcev -12.443 PTT - Avstrija 12.433 delavcev -5.607 Evropa (leto 1995) 597.498 delavcev -322.102 Podobne so razmere na podro~ju bank, zavarovalnic in letalskih dru`b. Hkrati pa se pove~uje število delavcev na “odpoklic”, to je delavcev, ki delajo, ko potrebe podjetij to narekujejo. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 5. Zaposleni in delovni ~as 2.6. Sprememba mo~i dr`ave in mednarodnih podjetij Veliko je dokazov, da mo~ multina-cionalnih podjetij naraš~a. Pogosto so gospodarsko mo~nejše kot dr`ave, kapital selijo na podro~ja, kjer so do-bi~ki manj obdav~eni, gradijo v nerazvitih dr`avah na komunalno urejenih zemljiš~ih, ki jih je uredila dr`ava. Kot pogoj novim delovnim mestom izsiljujejo olajšave pri davkih... Mo~ dr`ave v odnosu do multinacionalk torej pada. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 6. Mo~ dr`ave in multinacionalk LES wood 51 (1999) 7-8 2.7. Prerazdelitev akumulacije 358 milijarderjev je skupaj tako bogatih kot poltretja milijarda ljudi, skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Izdatki industrijskih dr`av za tretji svet, nerazvite dr`ave, se kar naprej zmanjšujejo. Leta 1994 so v Nem~iji znašali še 0,34 odstotka dru`benega proizvoda, leta 1995 z 0,31 odstotka desetino manj (Avstrija leta 1995: še 0,34 odstotka). Podatki so znani, a zaradi osvobojenih sil globalizacije se bodo v kratkem pokazali v povsem novi lu~i: najbogatejša petina vseh dr`av razpolaga z 84,7 % svetovnega kosmatega dru`-benega proizvoda, med njihovimi dr-`avljani potekata 84,2 % svetovne trgovine in v njihovi posesti je 85,5 odstotka vseh doma~ih prihrankov. Od leta 1960 se je razlika med najbogatejšo in najrevnejšo petino ve~ kot podvojila - to je s številkami izra-`en polom razvojne pomo~i, ki je obljubljala biti korektna. ^eprav je interes za vprašanja okolja trenutno v senci skrbi za delovna mesta in socialni mir, pa manj aktualnih naslovov v ob~ilih nikakor ne pomeni, da se je ekološko stanje Zemlje izboljšalo. Globalni vzorec trošenja naravnega bogastva je po spektakularni konferenci OZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 ostal nespremenjen. Premo`nih 20 odstotkov dr`i zase 85 odstotkov svetovnega izkoriš~anja lesa, 75 % predelave kovin in 70 % energije. Posledice tega so banalne, vendar brutalne: vsi zemljani ne bodo nikoli mogli skupaj do`iveti tolikšne (za okolje tako obremenilne) blaginje. Zemlja postavlja ~loveštvu meje. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 7. Prerazdelitev akumulacije Raziskave in razvoj 2.8. Konkuren~nost valut V svetu šibkih valut, ki jih pestijo inflacije, dolarju samemu grozi visoko zvišanje vrednosti (revalvacij), ~e mu washingtonski varuhi valute z besedami sami zni`ujejo vrednost, “prelagajo problem na druge dr`ave.”45 Tako so to o~itno razumeli tudi gospodarski svetovalci Helmuta Kohla. V nasprotju z njegovo obi~ajno zadr`anostjo do velikega brata onstran Atlantika je Kohl osebno protestiral proti obstruktivni washingtonski valutni politiki in jo javno ozna~il za “povsem nesprejemljivo” - brez posebnega uspeha. Vsaj na finan~nih trgih je bila global-izacija doslej komaj kaj drugega kot amerikanizacija. Za poklicne trgovce, kakršen je Mritz, je to vsekakor logi~-no: “Morda je to cena , ki jo moramo pla~ati za ameriško intervencijo na Balkanu.” Zaradi dramati~nega neravnote`ja pa je velik del svetovnega gospodarstva odvisen od ameriškega notranjega razvoja. Trgovci in ekonomisti od leta 1990 opa`ajo, da konec koncev samo stanje dolarja odlo~a o višini obresti po vsem svetu. Spomladi leta 1994 je denimo v Nem~iji vse kazalo na nazadovanje gospodarske rasti. Po veljavnih ekonomskih pravilih bi to -zaradi manjšega povpraševanja po posojilih - moralo povzro~iti zni`anje obresti, kar je nujna podmena za o`i-vitev nalo`b. Ker je ameriško gospodarstvo raslo, pa so obresti na ameriškem trgu obveznic nenadoma posko-~ile. Nemudoma so se obresti tudi v Evropi povzpele na ve~ kot sedem odstotkov, kar je v `argonu gospodarskih vede`evalcev “strup za konjuktu-ro”. Poldrugo leto kasneje je Nem~ija spet zdrsnila v recesijo, enaka igra pa se je ponovila, ko so ameriške tovarne objavile, da so njihove zmogljivosti polno izkoriš~ene. Tudi najni`je vodilne obresti Bundesbanke v zadnjem desetletju tega niso spremenile. Nemški varuhi valute so bankam resda posodili ve~ denarja kot kdajkoli in podjetjem omogo~ili, da so leta 1995 najela za sedem odstotkov ve~ posojil kot leto prej. Toda poceni kapital je takoj odtekel na tuje, bolj donosne trge. Helmut Hesse, ~lan centralnega 208 ban~nega sveta Bundesbanke, je stvarno ugotovil, da je “sposobnost narodnih bank za samostojno zni`e-vanje obresti” na `alost “izginila”. Tudi nemška vlada je lahko samo ne-mo~no opazovala, ko so morala nemška podjetja februarja leta 1994 zaradi zvišanja vodilnih obresti v ZDA in kolapsa ameriškega trga kapitala nenadoma pla~evati krepko višje obresti za svoja posojila, ~eprav je bila inflacija nizka in ~eprav je Bundes-banka z nizko diskontno obrestno mero bankam pravzaprav dala na voljo dovolj poceni denarja. Prav tako ne-mo~no sta se svojim volivcem predstavili nemška in japonska vlada, ko je spomladi leta 1995 dolarski te~aj padel na zgodovinsko nizko raven 1,35 marke oziroma 73 japonskih jenov in s tem izvozno industrijo spravil na kolena. Odkar so jih nedosegljivi trgovci stisnili v kot, številni predsedniki vlad na dolgo in široko ponavljajo rotitvene obrazce in otopele zmerljivke. Saj vendar ne gre, se je recimo aprila 1995 prito`eval britanski premier John Major, da dogodki na finan~nih trgih “potekajo s tolikšno naglico in v takšnem obsegu, da so povsem zunaj nadzora vlad in mednarodnih ustanov”. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 8. Konkuren~nost valut Na sre~o smo prav v sedanjem ~asu `e pri~a uvedbi evropske valute eura, ki bo, tako je na~rtovano, postal zadostna konkurenca dolarju v tekmi za prevlado valut. 2.9. Globalizacija informacij v razvoju LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 209 Ford optimira online z ra~unalniki v svetovnem merilu in se izogiba podvajanju dela do ravni najbolj oddaljene pode`elske podru`nice. Rezultat so global cars, svetovni avtomobili, s katerimi Ford spet enkrat postavlja svetovno veljavni standard za to, kako se da kar najbolj u~inkovito proizvajati avtomobile. Prehod na ta model pri-hranja milijardne stroške in verjetno ve~ kot tiso~ visokousposobljenih, dobro pla~anih managerskih, in`enirskih prodajalskih slu`b. Za zadnji, po vsem svetu tr`eni model mondeo, so Fordovi konstruktorji še potrebovali dva meseca in 20 mednarodnih delovnih konferenc, preden je bil projekt nared. Za najnovejši model taurus je bilo potrebnih 15 delovnih dni in trije kontrolni sestanki, preden je upravni odbor pri`gal zeleno lu~ za za~etek proizvodnje - skok u~inkovitosti za nekaj sto odstotkov. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 9. Globalizacija informacij v razvoju 3. KAJ LAHKO STORI PODJETJE? Razvoju se ni mogo~e izogniti, lahko se mu le prilagodimo ali propademo! Prav zato menimo, da mora podjetje procese globalizacije sprejeti kot izziv, se jim prilagoditi in izrabiti v svojo korist. Prav zato iš~emo rešitve v smereh kot jih ka`e slika 10. 3.1. Prilagajanje konceptov poslovanja novi konkurenci Podjetja so se v preteklosti prilagajanja z razli~nimi poslovnimi koncepti. Za vsak koncept poslovanja so zna-~ilne razli~ne filozofije vodenja podjetja. Ker smo o tem `e ve~krat podrobneje pisali, naj na tem mestu opozorimo le na rein`eniring in osnovno izho- Slika 10. Mo`nosti prilagajanja Razvoj dejavnikov konkuren~nosti Rein`eni ring ' Koncept " vitkega podjetja Koncept poslovne logisitke Proizvodni koncept ? Koncept-marketinga Razvoj poslovnih konceptov Čas' Slika 11. Razvoj konceptov poslovanja diš~e rein`eniringa podjetja. Ta je predvsem v tem, da je zaradi razvoja informatizacijske tehnologije mogo~e dela ponovno zdru`evati, kar ponovno pomeni revolucijo v razvoju storilnost, podobno kot je to zagotovil skoraj pred sto leti nasproten proces, to je delitev dela. 3.1.1. Rein`eniring v razvoju podjetja2) Podjetje se razvija, ~e se u~inkovitost podjetja raste vsaj tako intenzivno, kot se razvija povpre~na dru`bena u~inko-vitost okolja, v katerem je podjetje. Pri tem lahko razlikujemo o`je in širše okolje, dr`avno ali svetovno gospodarstvo. Ko podjetje ustanavljamo, praviloma te`imo, da podjetju zagotovimo nadpovpre~no u~inkovitost. To omogo-~a sodobna tehnologija, organizacija, boljši delavci ipd. To je prikazano v to~ki 1 na sliki 12. U~inkovitost lahko po ustanovitvi tudi nadalje naraš~a, vzroke za to je mogo~e najti v izboljševanju organizacije, izpopolnjevanju delovnih postopkov, priu~itvi delavcev ipd., do to~ke “a”, ko so te mo`nosti izrabljene in u~inkovitost pri~ne stagni-rati. Od tu naprej pa imamo ve~ mo`-nosti: lahko nadalje dvigamo u~inko-vitost podjatja ali pa se zadovoljimo z dose`eno stopnjo razvoja. Opisani model razvoja predpostavlja sorazmerno rast dru`bene u~inkovitosti. Dejstvo pa je, da ta naraš~a ekspo-nen~no. Na primer, storilnost naraš~a za okoli 3 % letno, tako naraš~a tudi dru`beni proizvod pa tudi drugi kazalci razvoja. To pomeni, da so v daljšem ~asovnem obdobju potrebne ve~je spremembe u~inkovitosti, ~e ho~emo biti nadpovpre~no uspešni. To pa praviloma omogo~a rein`eniring. Razvoj pa poteka po tem modelu tako kot ka`e slika 12. LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 210 Slika 12. Rein`eniring v razvoju podjetja) Poglejmo na kratko, kakšne mo`nosti nudi rein`eniring. 3.1.2. Model rein`eniringa Iz opisanega izhaja, da je rein`eniring podjetja za dolgoro~en razvoj podjetja nuja, saj bodo podjetja, ki ne bodo prilagodila na~ina dela novonastalim zahtevam, neu~inkovita. Na ta na~in torej lahko pri~akujemo razvoj po modelu, ki je prikazan s poudarjeno puš-~ico. Bistvo razvoja po tem modelu pa je: - korenite spremembe in ne po~asno prilagajanje, - spremembe v na~inu razmišljanja, - zdru`evanje dela in ne delitev dela, - obravnava procesov kot celote, - povezovanje procesov, - velike spremembe v u~inkovitosti. To pomeni, da se poskušamo pri razvoju podjetja po tem modelu znebiti konvencionalnega na~ina razmišljanja, ki temelji na klasi~ni organizaciji in delitvi dela, iš~emo pa nove na~ine dela. 3.1.3. Pomen rein`eniringa za razvoj podjetja Da bi izboljšali poslovne procese predvsem v proizvodnji, so v nekem podjetju, kooperantu avtomobilske industrije v ZDA, oblikovali številne projekte. Rezultate teh projektov ka`e preglednica 2.4) 3.2. Prilagajanje podjetja procesom globalizacije Spremljanje razvoja podjetij v svetu in Projekt Prihranek Pove~anje Zmanjšanje Letni porizvodnih storilnosti obratnih prihranki površin %% sredstev % 1000 $ A 58 44 99 99 B 71 7 99 202 C 24 20 97 50 D 37 32 99 80 E 41 56 99 220 F 5 9 98 46 G 5 15 90 50 H 20 8 96 82 I 34 31 99 50 J 17 55 86 170 K 33 38 96 87 L 85 29 99 62 M 44 21 99 94 N 46 44 99 74 O 25 42 82 85 P 36 14 99 122 Q 17 21 86 125 R 36 44 89 65 S 51 52 98 290 3 Prihranek površin ok. 334.000 m Prihranek obratnih sredstev 390.000 $ Letni prihranki 2.100.000 $ Preglednica 2. U~inki razli~nih projektov doma dovoljuje grupiranje naporov za dosego razvoja na dve temeljni podro~ji: - prilagajanje zahtevam nove konkurence in novim pogojem, - prilagajanje zahtevam globalizacije sveta. Na~ine prilagajanja tem spremembam lahko strnemo v preglednico št. 3. Preglednica 3. Pregled na~inov prilagajanja podjetij spremembe v strukturah podjetij zahtevam zahtevam zahtevam zahtevam zahtevam zahtevam racionalne proizvodnje razvoja podjetja celovite kakovosti stabilnosti in zanesljivosti kakovosti `ivljenja in dela globalizaciji sveta spremembe tehni~nih struktur -”vitko” podjetje oblikovanje razvojne kakovost izdelka zanesljivost dobav humanizacija dela deluj globalno strategije podjetja kakovost izdelka in poslovnih odnosov in odnosov in ne le lokalno spremembe organizacijskih struktur npr. uvajanje metode razvoj z ni`anjem stroškov, servisiranje stabilnost poslovanja ekologija dela internacionalizacija 20 klju~ev rne z ekonomiko obsega in vzdr`evanje in zaupanje med partnerji in okolja podjetij in kapitala spremembe finan~nih struktur primerjava z boljšimi spoznavanje spremeb recikla`a, stabilnost, image individualne metode informatizacija, konkurenti v razvoju regeneracija in odnosi z javnostjo rekreacije in sprostitve transparentnost tr`iš~ spremembe stroškovnih struktur inovacije in izobra`evanje skrb za partnerstvo z dobavitelji izobra`evanje zdru`evanje in ne nove tehnologije za razvoj odrabljene izdelke in kupci za prihodnost delitev dela in procesov 42 8825 LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 211 4. KAJ LAHKO STORE DR@AVE ? Viri: Verlag, München, Wien, 1986 Ali bo zadostovalo samo prilagajanje podjetij novim razmeram konkurence, da mo~ ne bo še naprej prehajala v roke `e sedaj najmo~nejših? Zagotovo ne. Potrebne bodo dru`bene spremembe, ~e ~loveštvo `eli obdr`ati raven demokratizacije, ~love~nosti, solidarnosti in socialnosti... Kaj torej lahko storijo dr`ave? Na to seveda ne znamo odgovoriti. 1.) Hans-Peter Martin, Harald Schu- 4.) D. Gorupi}, Poslovna politika po-man, Pasti globalizacije, CO LIBRI, duze}a, Visoka škola za vanjsku tr-1997 govinu, Zagreb, druga izdaja 1975 2.) F. Bizjak, Rein`eniring in razvoj Opombe: podjetja, EDUKA, Nova Gorica, 1997 1) Vsi citati v poglavjih od 2.1-2.9 so povzeti po: Hans-Peter Martin, 3.) K. Suzaki, Modernes Management Harald Schuman, Pasti globalizaci-im Produktionsbetrieb, Carl Hanser je, CO LIBRI, 1997 Slika 13. Kaj lahko store dr`ave? 2) Ve~ o tem v delu F. Bizjak, Rein-`eniring in razvoj podjetja, EDUKA Nova Gorica 1997 3.) Osnovni model razvoja povzet po: D. Gorupi}, Poslovna politika po-duze}a, Visoka škola za vanjsku tr-govinu, 1975, druga izdaja 1975 4) K. Suzaki, Modernes Management im Produktionsbetrieb, Carl Hanser Verlag, München, Wien, 1986, stran 67 Novi ~lani upravnega odbora in vodstvo GZS - Zdru`enja lesarstva Na konstitutivni seji UO GZS-Zdru-`enja lesarstva so ~lani upravnega odbora: Stanislav Škali~ - Murales Ljutomer, Bojan Pogorelc-Lesna Slovenj Gradec, Jakob Repe_LIP Bled. Franc Zupanc - Alples @elezniki, Ne-deljko Gregori~-Lipa Ajdovš~ina, Peter Tomši~-Javor Pivka, Zvone Novina - Novoles Stra`a, Janez Zalar - LIK Ko~evje, mag. Andrej Mate - Inles Ribnica, mag. Miroslav Štrajhar - Svea Zagorje, Danijela Rus - KLI Logatec in Jo`e Bobi~ - Mizarstvo Bobi~, Novo mesto, dne 22.6.1999 ponovno izvo- lili za predsednika UO GZS-Zdru`enja lesarstva Petra Tomši~a, dipl. oec, za podpredsednika mag. Miroslava Štraj-harja, Svea Zagorje in za sekretarja dr. mag. Jo`eta Korberja. ^lani upravnega odbora in vodstvo imajo štiri letni mandat. Desno: ponovno izvoljeni predsednik UO GZS-Zdru`enja lesarstva, Peter Tomši~, dipl. oec., Javor Pivka, podpredsednik mag. Miroslav Štrajhar, Svea Zagorje, in dr. mag. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 212 UDK: 674.093:65.012.2 Pregledni znanstveni ~lanek - Preview Scientific Paper Planiranje zalog z metodo diskretnega deterministi~nega dinami~nega programiranja Stock planning with discrete deterministic dynamic programming method Denis JELA^I]*, Leon OBLAK** Izvle~ek Abstract V ~lanku je prikazana optimizacijska metoda diskretnega In the article the discrete deterministic dynamic programming opti-deterministi~nega dinami~nega programiranja, ki jo lahko misation method is described, which may be used for solving difficult uporabimo tudi za reševanje zahtevnih proizvodnih proble- production problems also. On the case of hipotetical sawmill the mov. Na primeru hipoteti~nega `agarskega obrata je method for stock managing problem is presented. metoda predstavljena za problem upravljanja z zalogami. Klju~ne besede: zaloge, planiranje, diskretno determi- Keywords: stock, planning, discrete deterministic dynamic pro-nisti~no dinami~no programiranje, lesna industrija, `agar- gramming, wood industry, sawmill ski obrat 1. UVOD problem obravnavati z vidika maksi- dalo optimalen učinek oziroma rezul- miranja dobička v nekem časovnem tat. Izbrani proces ima končno število Planiranje zalog je vedno aktualen obdobju. Za reševanje takih proble- faz, vse množice, ki v procesu nasto- problem v industriji. Z njim se srečuje- mov je potrebno uporabiti ustrezno pajo, pa so diskretne in končne (imajo jo tudi slovenska lesnoindustrijska optimizacijsko metodo. Ker je prob- končno število elementov). Tako bo podjetja. V zadnjem času je bilo slišati lern zalog dinamičen problem, hkrati izhod iz ene faze vhod v naslednjo veliko ‘pro et contra’ argumentov, ko pa mu lahko definiramo končno šte- fazo. Vsako fazo določajo [3]: se je razpravljalo o prednostih in sla- vilo faz, smo se v obravnavanem hi- bostih upravljanja z zalogami pri tra- patetičnem primeru odločili za meto- * množica vseh možnih stanj (zaloga v dicionalni proizvodnji in tako imeno- do diskretnega determinističnega di- količinskih enotah) na začetku faze: vani ‘just-in-time’ proizvodnji. namičnega programiranja. X|_i = {Xi_i i,Xi.-| 2 , ••• , x,.-, } Tradicionalna filozofija pravi, da zalo- 2. DISKRETNO DETERMINISTI- ge varujejo proizvodni proces pred ČNO DINAMIČNO PROGRAMI- * množica vseh možnih stanj na koncu defekti in drugimi problemi. Pomanj- RANJE faze: kanje delov, zapoznele dobave in drugi problemi namreč lahko prekinejo Z diskretnim determinističnim dina- X,- = {x; }, xi2, ■■■ , X; p} delovni proces. Zaloge so kot mazilo, mičnim programiranjem lahko rešuje- ki procesu omogoča, da kljub teža- mo probleme optimalnosti pri zveznih * v vsakem stanju x, } ■ , j=1, ... , m vam deluje nemoteno. Po filozofiji in diskretnih procesih. Tako lahko gle- ... in množica vseh možnih odločitev: ‘just-in-time’ proizvodnje pa zaloge ne de na izbrani kriterij poiščemo opti- le zavzemajo prostor in povzročajo malno vodenje procesa (v našem pri- D(x, } ■) = {d; , : ,, d, } ■ 2, ... , d, } ■ n}. stroške, ampak pogosto tudi povzro- meru je to upravljanje z zalogami), ki čajo prikrite probleme [2]. poteka v več fazah, etapah ali ko- Iz te množice je potrebno izbrati od- rakih. V vsaki fazi posebej se je po- ločitev in na podlagi te odločitve pro- Zelo zanimiv pogled na planiranje trebno odločiti, kako bo potekal na- ces pripeljati iz nekega začetnega zalog pa je lahko tudi ta, da skušamo daljnji proces. Odločanja v posamez- stanja x, ] ■ faze i v neko končno stan- nih fazah niso med seboj neodvisna, je x, s faze i oziroma začetno stanje pač pa odločitev v neki fazi vpliva na faze'i + 1. * d d Šuki fkl . odločitev v poznejših fazah. Odločitve drvnoj r., ndustriirSve au šimunsk avod 25 za o a r gr ga e n b izaciju proizvonjeu je torej potrebno sprejemati dinamič- Korist oziroma izguba, strošek, dobi- ** dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, no (drugo za drugo), pri tem pa išče- ček ali kaj podobnega, pri diskretnem C. VIII/34, Ljubljana mo tako zaporedje odločitev, ki bo determinističnem dinamičnem pro- LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 213 gramiranju imenujemo donesek in ga označimo z: n-i (i,k). Tako definirani donesek je odvisen samo od začetnega stanja x, } ■ iz množice XM in izbrane odločitve d'k(xj. 1(j) = cdj_n f k iz množice D(xj_1(i). Tako nam odločitev dM , k e Dfx, ] ,) v stanju Xj.^jeXj.! da donesek r^ p). Transformacija Tj_-,, prevede stanje Xj. ] : iz množice X,.-, v stanje x, s iz množice X, pri odločitvi d, ! ik iz množice D(xi-l,j)- Velja torej: Xi = T^ (X^, D^) za vsak element iz množic X| }, X| in D| }. Ta enačba se imenuje enačba prehoda. Prehod iz ene faze v naslednjo fazo je korak. Število vseh korakov se imenuje horizont, ki ga označujemo s črko N. l-ti rep procesa je del procesa, ki mu manjka do konca še N-i korakov. V začetku procesa, ko je i = 0, manjka do konca procesa še N korakov ter rep obsega še celoten proces. če pa je i = N-l, obsega rep procesa samo še en korak. Ko pa je i = N, je proces končan. 3. PROBLEM ZALOG KOT PRIMER DISKRETNEGA DETERMINISTIČNEGA DINAMIČNEGA PROGRAMIRANJA Za ponazoritev metodologije reševanja takih problemov bomo prikazali enostaven hipotetični primer. Podjetje (manjši žagarski obrat) skuša optimi-rati nabavo hlodovine v smislu maksimalnega dobička v naslednjih treh tednih, pozna pa nabavne in prodajne cene ter povpraševanje po žaganem lesu za to obdobje. Ključno vprašanje, ki se zastavlja, je: kdaj in koliko m3 hlodovine naj žagarski obrat nabavi, da bo lahko zadovoljil povpraševanje po žaganem lesu in ob znanih nabavnih in prodajnih cenah dosegel največji dobiček? Podatki o povpraševanju po žaganem lesu (v m3) v naslednjih treh tednih, o prodajni ceni za m3 žaganega lesa, nabavni ceni za m3 hlodovine in ceni transporta na 100 m3 hlodovine v posameznih tednih so podani v preglednici 1. Pri kalkulaciji moramo upoštevati izkoristek `aganega lesa za izbrano drevesno vrsto in na~in raz`agovanja. Normalni izkoristek se giblje od 50 do 80 %, lahko pa je tudi ve~ji ali manjši, odvisno od razli~nih dejavnikov kot npr. dimenzije hlodovine, na~ina `a-ganja, obdelave `aganega lesa in drugih dejavnikov [1]. Zaradi la`je ponazoritve bo izkoristek hlodovine v našem primeru kar 50 %. Na za~etku tritedenskega ciklusa je na skladiš~u 300 m³ hlodovine, vrednost m³ hlodovine na koncu tretjega tedna pa bo 12.000 SIT. Obrat se zaradi organizacijskih in transportnih stroškov lahko vsak teden odlo~a le med štirimi alternativami nabave: 1. ne nabavi ni~ hlodovine, 2. nabavi 100 m³ hlodovine, 3. nabavi 200 m³ hlodovine, 4. nabavi 300 m³ hlodovine. Pri tem je potrebno upoštevati povpraševanje v posameznih tednih. @agar-ski obrat namre~ lahko izbira samo Preglednica 1. Podatki, potrebni za reševanje problema zalog med tistimi alternativami, ki zadovoljijo povpraševanje po `aganem lesu (preglednica 1). Problem rešimo z uporabo metode diskretnega deterministi~nega dinami~-nega programiranja, kot je prikazano na sliki 1. S pravokotniki so predstavljena stanja. Na za~etku prvega tedna je na skla-diš~u 300 m³ hlodovine, kar glede na predvideni 50 % izkoristek zadostuje za izdelavo 150 m³ `aganega lesa. Zato je za~etno stanje v to~ki Xi,j, kar pomeni i=1, j=300. di(j,k)=di,j,k pomeni odlo~itev, ko se v stanju Xi,j odlo~amo za eno od štirih mo`nih alternativ (naro~il): k=0, 100, 200 ali 300 in je odvisna od obstoje~e zaloge in povpraševanja. Ker je povpraševanje po `aganem lesu v prvem tednu 100 m³, bi teoreti~no lahko izbirali med vsemi štirimi alternativami, vendar pa bi nas prva odlo~itev (k=0) pripeljala v polo`aj, ko v tretjem tednu na bi bili v stanju zadovoljiti povpraševanja. Zato jo izlo~imo, v grafu pa izpustimo. Podatki Teden Enote 1. (I=1) 2. (I=2) 3. (i=3) Povpraševanje po žaganem lesu m3 100 200 200 Prodajna cena žaganega lesa SIT/m3 40.000 41.000 43.000 Nabavna cena hlodovine SIT/m3 14.000 15.000 16.000 Transportni stroški SIT/100 m3 200.000 200.000 220.000 Novo stanje zalog hlodovine Xi-1,s je torej dolo~eno s številom obstoje~ih m³ hlodovine (j), številom naro~enih m³ hlodovine (k) in povpraševanjem po `aganem lesu x 2 (p) v teko~em tednu: s = j + k - p. Slika 1. Iskanje optimalnih zalog z metodo diskretnega deterministi~nega dinami~nega programiranja LES wood 51 (1999) 7-8 Pri nabavni količini hlodovine moramo upoštevati 50 % izkoristek, zato povpraševanje po žaganem lesu množimo z 2. V prvem tednu ima žagarski obrat tako na voljo tri alternative: 1. nabavi 100 m3 hlodovine ^ s = j + k - p ^> s = 300 + 100 - 200 = 200, 2. nabavi 200 m3 hlodovine => s = j + k - p => s = 300 + 200 - 200 = 300, 3. nabavi 300 m3 hlodovine => s = j + k - p => s = 300 + 300 - 200 = 400. Možna (nova) stanja zaloge hlodovine v prvem tednu so torej 200 m3, 300 m3 in 400 m3. Na enak način računamo tudi stanja v drugem in tretjem tednu. Vedno upoštevamo samo alternative, ki zadovoljijo povpraševanje po žaganem lesu v naslednjem tednu. Donesek (dobiček) rT k) je določen s prodajno ceno za m3'žaganega lesa, nabavno ceno za m3 hlodovine in ceno transporta na 100 m3 hlodovine v posameznem tednu. Izračunamo ga po enačbi: x = (povpraševanje po žaganem lesu x prodajna cena žaganega lesa) - (nabavna količina hlodovine x nabavna cena hlodovine) - transportni stroški x, = (100 m3 x 40.000 SIT/m3) - (100 m3 x 14.000 SIT/m3) - 200.000 SIT = + 2.400.000 SIT, x2= (100 m3 x 40.000 SIT/m3) - (200m3x 14.000 SIT/m3) - 400.000 SIT = + 800.000 SIT, x3 = (100 m3 x 40.000 SIT/m3) - (300 m3 x 14.000 SIT/m3) - 600.000 SIT = - 800.000 SIT, x4 = (200 m3 x 41.000 SIT/m3) - (300 m3 x 15.000 SIT/m3) - 600.000 SIT = H- 3.100.000 SIT, x5= (200 m3 x 41.000 SIT/m3) - (200m3 x 15.000 SIT/m3) - 400.000 SIT = + 4.800.000 SIT, x6 = (200 m3 x 41.000 SIT/m3) - (300 m3 x 15.000 SIT/m3) - 600.000 SIT = H- 3.100.000 SIT, x7 = (200 m3 x 41.000 SIT/m3) - (100 m3 x 15.000 SIT/m3) - 200.000 SIT = + 6.500.000 SIT, x8 = (200 m3 x 41.000 SIT/m3) - (200 m3 x 15.000 SIT/m3) - 400.000 SIT = + 4.800.000 SIT, Raziskave in razvoj x, = (200 m3 x 41.000 SIT/m3) - (300 m3 x 15.000 SIT/m3) - 600.000 SIT = H- 3.100.000 SIT, x10 = (200 m3 x 43.000 SIT/m3) - (300 m3 x 16.000 SIT/m3) - 660.000 SIT = H- 3.140.000 SIT, x,, = (200 m3 x 43.000 SIT/m3) - (200 m3 x 16.000 SIT/m3) - 440.000 SIT = + 4.960.000 SIT, x12 = (200 m3 x 43.000 SIT/m3) - (300 m3 x 16.000 SIT/m3) - 660.000 SIT = H- 3.140.000 SIT, x13 =(200 m3 x 43.000 SIT/m3) - (100 m3 x 16.000 SIT/m3) - 220.000 SIT = + 6.780.000 SIT, x14 = (200 m3 x 43.000 SIT/m3) - (200 m3 x 16.000 SIT/m3) - 440.000 SIT = + 4.960.000 SIT, x15 = (200 m3 x 43.000 SIT/m3) - (300 m3 x 16.000 SIT/m3) - 660.000 SIT = H- 3.140.000 SIT. Kot je razvidno iz slike 1, ima žagarski obrat tri možna stanja ob koncu tretjega tedna - končna stanja (O, 1.200.000 SIT in 2.400.000 SIT). Vrednost stanj je določena s številom m3 hlodovine, ki ostanejo na zalogi (skladišču), vsak m3 hlodovine pa je vreden 12.000 SIT. V procesu diskretnega determinističnega dinamičnega programiranja idealno strategijo (pot) iščemo tako, da doneske (v našem primeru dobičke) računamo iz končnega proti začetnemu stanju. Izračunamo doneske za vse možne strategije, v pravokotnike pa vpišemo tistega z največjo vrednostjo. Na primer: v stanje X, ; (i=2, j=300), kar pomeni 300 m3 hlodovine na skladišču v drugem tednu, lahko pridemo po treh poteh, in sicer s strategijami x13, x14 in x15. Strategija x13 da vrednost 6,78 mio SIT (O + 6,78), strategija x14 vrednost 6,16 mio SIT (1,2 + 4,96), strategija x15 pa vrednost 5,54 mio SIT (2,4 + 3,14). Največjo vrednost (dobiček) da strategija x13, zato to vrednost vpišemo v pravokotnik, optimalno pot do njega pa poudarimo z odebeljeno črto. Na enak način računamo optimalne poti do vseh narisanih pravo-kotnikov (stanj) in tako dobimo optimalno pot procesa (na sliki 1 je označena z odebeljenimi puščicami), ki hkrati pomeni optimalno strategijo upravljanja z zalogami, z vidika stroškov in prihodkov, za ta žagarski obrat. 214 Maksimalni dobi~ek torej dose`emo, ~e prvi teden nabavimo 300 m³, drugi teden 300 m³ in tretji teden 100 m³ hlodovine. Pri tem bo dobi~ek znašal 8.150.000 SIT. 4. POVZETEK Z diskretnim deterministi~nim dina-mi~nim programiranjem lahko rešujemo probleme optimalnosti pri procesih, kjer je odlo~itve potrebno sprejemati dinami~no (drugo za drugo), pri tem pa iš~emo tako zaporedje odlo-~itev, ki bo dalo optimalen u~inek oziroma rezultat. Tako lahko glede na izbrani kriterij poiš~emo optimalno vodenje procesa, ki poteka v ve~ fazah. V vsaki fazi posebej se je potrebno odlo~iti, kako bo potekal nadaljnji proces. Veliko problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji, je prav takih. V ~lanku je predstavljen primer planiranja zalog z metodo diskretnega deterministi~nega dinami~nega programiranja. Hipoteti~en primer je enostaven in vsebuje majhno število podatkov, saj je namen ~lanka prikazati predvsem metodologijo reševanja podobnih problemov. 5. LITERATURA 1. Gornik Bu~ar, D. / Merzelj, F. 1998. @agarski praktikum. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 151 s. 2. Pape`, M. 1997. Just in time proizvodnja. Lesarski utrip, 3, 9, Ljubljana, Revizor consulting, s. 7-8. 3. Zadnik Stirn, L. 1983. Operacijska raziskovanja. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 175 s. LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 215 UDK: 630*174.7 (Pinus pineaL.) Strokovni ~lanek - Professional Paper Pinija (Pinus pinea L.) N. TORELLI* Le kdo je ne pozna! Drevo z zna~ilno Pinija uspeva predvsem na “kislih” non in pin parasol; šp. pino pinonero, de`nikasto krošnjo raste v severnem tleh. Zaradi globokih korenin je zelo pino maso in pino doncel, port. pin-Mediteranu, od Iberijskega polotoka odporna proti suši. Pinija raste skupaj heiro manso; angl.: stone pine, um-do Anatolije v Tur~iji in še dlje proti z alepskim borom Pinus halepensis brella pine, parasol pine, Italian stone vzhodu (sl.1). Avtohtona je na Iber- Mill.), obmorskim borom Pinus mariti- pine; nem. italienische Steinkiefer, Pi-skem in Apeninskem polotoku ter v ma Mill. sin. P. pinaster Ait.), cipreso niekiefer. Angleška in nemška imena Anatoliji, ne pa v sev. Afriki, v Liba- (Cupressus sempervirens l.), ~rniko nakazujejo zna~ilno obliko krošnje in nonu in ob severni turški obali (Mirov (Quercus ilex L.) in hrastom puhavcem kamnito rastiš~e, ki ga pinija poselju-1967). Rikli (1943) meni, da je prvot- (Q. pubescens Willd. sin. Q. lanugi- je. Pinija ne dose`e prav visoke stana domovina pinije Iberski polotok nosa Thuill.). Je nezgrešljivo drevo rosti (posamezni primerki 200 do 250 (Andaluzija, Kastilija), kjer izkazuje klasi~ne mediteranske krajine. let). Premer je v prsni višini do 1,9 m najve~jo ekološko prilagodljivost. Dru- in višina do 30 m. Zna~ilno de`nikas-gi spet (npr. enciklopedija Veliki Kot pri vseh borih se pelodni stor`i to obliko krošnje dobi pinija šele po Brockhaus) trdijo, da je pinija “prišla” (mikrosporangijski strobili ali mikro- 50 letih in je posledica doslednega v Gr~ijo iz Azije pribl. l. 400 p.n.š. strobili) diferencirajo okrog baze ter- ~iš~enja vej, tudi pri prosto rasto~ih (sl.2). Danes le ste`ka ocenimo, ali so minalnih popkov oz. novih poganjkov primerkih. pinijevi gozdovi naravni ali umetni. in so zato homologni kratkim poganj-Vsekakor so obse`ni sestoji npr. v kom. Semenski stor`i (megasporan- ^rnjava je rumenorde~a in beljava okolici Ravenne ob Jadranu in ob Li- gijski strobili ali megastrobili) so na belkasta do ro`nata. Prehod med be-gurski obali, umetni. K temu so mno- koncu novih poganjkov in zato ustre- ljavo in ~rnjavo je postopen. Branike go pripomogla tudi u`itna pinijeva se- zajo dolgim poganjkom. Na splošno in letnice so praviloma razlo~ne, ne-mena - pinjoli (pinocchi, pignoli, pig- stojijo megastrobili v zgornjem delu koliko manj v pogojih hitrega prira-nons, pinones) s hranljivim endosper- krošnje, mikrostrobili pa v spodnjem. š~anja. La`ne branike so dokaj po-mom (39 % beljakovin in 50 % ma- Po oprašitvi se megastrobil v dveh goste. Tekstura je srednja do groba. š~ob) (Franke 1997, str. 246). Morda letih razvije v 8 do 16 cm dolg in 7 Rast je dokaj ravna. Les je zelo smo-ste `e poskusili toskanski kola~ iz ko- do 10 cm širok zelenkast stor`. Na len. Odpornost ~rnjave proti biolo-stanjeve moke, za~injen s pinjoli (ca- vsaki luski sta po dve semeni (“pin- škim škodljivcem je dokaj slaba. V stagnaccio) ali pa fritelle iz Emilije- joli”), ki postaneta zreli šele jeseni tre- nasprotju z drugimi iglavci naj bi go-Romanje, ligurijski pesto alla genove- tjega leta. Pinija je eden redkih borov stota in kvaliteta lesa naraš~ala s širi-se in sugo alla genovese, ki prav tako s triletnim razvojem semen. Razlog za no branike (!?) (Labadie, J. 1983). vsebujejo pinjole. to je dolg ~as (24 mesecev) med Gostota sve`ega lesa (rsv) » 600 ... oprašitvijo (vklju~no z razvojem `en- 1.050 kg/m3 in zra~no suhega (r12) Avtohtoni sestoji so tudi na Mljetu. Pri skega hametofita) in oploditvijo. Se- = 450 ... 620 ... 870 kg/m3. Osnov-nas lahko ob~udujete starejši pinijev mena so do 20 mm dolga. Pobirajo na gostota (R) » 515 kg/m3. Trdota drevored na obeh straneh glavne ces- jih med novembrom in majem s stre- je nizka, tla~na trdnost aksialno (scbll) te pri Strunjanu (sl. 3). sanjem ali strojno. = 22 ... 41 ... 67 MPa, upogibna trdnost aksialno (sbbll)= 39 ... 83 ... Nenavadno je, da ob~utljivo pinijo Debla mladih pinij imajo pepelno sivo 148 MPa, elasti~nostni modul aksial-uspešno sadijo v Angliji, kar ka`e na skorjo, starejša pa lubje z globokimi no (upogib) (Ebll) = 8.400 ... 13.500 ondotno blago klimo. ^e ste obiskali vzdol`nimi razpokami in velikimi rde~- ... 17.500 MPa, totalni skr~ek aksial-znameniti Kraljevi botani~ni vrt Kew kastosivimi luskami (sl. 4). Glede na no. (baks) » 0,1 %, tangencialno pri Londonu, ste lahko ob~udovali zelo širok naravni areal in umetno (btang) » 6,6 %, radialno (brad) » 4 % mogo~no štiridebelno pinijo! razširjenost ima pinija številna imena: in volumenski (bvol) » 10,8 %. (Gior-it. pino domestico, pino italico, pino dano 1976, str. 385, Busotti 1996). da pinoli, pigno, pino da pignocchi, * prof. dr. dr. h.c., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana pignu manzu; fr. pin pinier, pin pig- Pinija sodi skupaj z alepskim borom LES wood 51 (1999) 7-8 (Pinus halepensis Mill.) in Pinus mariti-ma Mill. (sin. P. pinaster Ait.) v skupino mediteranskih dvoigli~astih borov. Pripadajo sicer trem razli~nim sekcijam (Pinea, Banksia in Eupitys). Od naših borov, vklju~no s ~rnim (Pinus nigra Arn.), se mediteranska trojica lo~i po tem, da imajo v kri`nem polju (radialni prerez!) namesto ene same velike oknaste (fenestriformne) piknje ve~ (2-6) manjših. Pinija ima od vseh treh najmanjše (Huber & Rouschal 1954, str. 10). Nazobljenost trakovnih traheid je manj izra`ena kot pri do-ma~ih dvoigli~astih borih. Greguss je oba znaka posebej poudaril, pri ~e-mer je alepski bor z anatomskega vidika uvrstil celo v sekcijo Pinea. Razlikovanja lesa treh mediteranskih “dvoigli~arjev” je problemati~no. Za pinijo je zna~ilno, da so razlike med ranim in kasnim lesom zelo majhne (pas kasnega lesa je zelo ozek). Smolni kanali so prete`no v kasnem lesu, blizu letnice. Trakovi, ki vsebujejo smolne kanale (fuziformni ali vretenasti trakovi) so nekoliko višji (11-18 celic) od tistih, ki jih ne vsebujejo (Gresguss 1955, str. 268). Gostota lesa v zra~no suhem stanju je r12 » 390 kg/m3. Lastnosti lesa so podobne lastnostim gladkega bora (Pinus strobus), ki ima podobno gostoto (r12 » 370 kg/m3). Letnice so razlo~ne. Les na splošno ni preve~ cenjen. ^e izvzamemo pinije ob rimski Apijevi cesti, je prav gotovo najbolj slavna in tudi najve~krat fotografirana pinija tista v vrtu vile Ruffolo v Ravellu (sl. 5). To je znamenit kraj, visoko nad enkratno Amalfijsko obalo ju`no od Neaplja. Po francoskem piscu Andreju Gideu je “Ravello bli`e nebu kot obali”. V prejšnjem stoletju je bil Ravello atrakcija na “Grand Touru” evropskih intelektualcev in umetnikov. Tukaj se je ustavil tudi Richard Wagner, potem ko je na oslovem hrbtu prijezdil iz Amalfija (sl. 6). V bujnem rastlinju vile je našel Klingsorjev vrt in dobil navdih za svojega Parsifala. Na tem znamenitem kraju med pinija-mi vsako leto po~astijo Wagnerja z iz- Raziskave in razvoj vajanjem njegovih del. V strmem po-bo~ju nad cerkvijo se zdi, kot da orkester lebdi v zraku. Med drugim se je v samoto Ravella umaknila tudi Greta Garbo. Pinije najdemo tudi na vzhodnih vratih krstilnice (baptisterija) v Firencah. Velemojster Ghiberti jih je izdeloval polnih 28 let. Michelangelo jih je navdušeno imenoval kar “rajska vrata” oz. “vrata paradi`a”. Na vratih je deset prizorov oz. ploš~. Na ~etrti (sl. 7) je upodobljen “Abraham in `rt-vovanje Izaka”, na sedmi (sl. 8) pa “Mojzes sprejema deset zapovedi”. Dioniz pogosto dr`i v roki pinijev stor`, ki pomeni stalnost rastlinskega `ivljenja, vendar z dodatnim odtenkom: vzvišenost boga nad naravo v njenih elementarnih in omamnih silah. Stor` pomeni eksaltacijo `ivljenjske mo~i in glorifikacijo plodnosti. Pinijev stor` najdemo tudi na vrhu tirsa (thyrsus), s trto in bršljanom ovite palice, nekakšnega Dionizovega `ezla in atributa njegovih spremljevalk - menad (sl. 9). Stilizirani kamniti stor`i krasijo stebre vrtnih vrat (sl. 10 in 11), nagrobnike, ku`na znamenja (sl. 12), vodnjake (sl. 13) (Biedermann 1992, Smith 1996, Vedel 1978). Pinijev stor` pa ne pomeni le anti~-nega simbola plodnosti, temve~ je bil tudi rimsko bojno znamenje. V grbu mesta Augsburga najdemo cemprinov stor` (sl. 14). V bistvu gre za zelen pi-nijev stor` (pyr = pinijev stor`), ki je bil tudi grb rimske legije (nemško ime Augsburg izvira iz latinskega imena Augusta Vindelicorum, ki ga je naselju podelil najverjetneje cesar Tiberij). 4 m visok bronen pinijev stor` najdemo na augsburškem magistratu mojstra Holla (postavljen 1615-20) (sl. 15). Mogo~na stavba je najpomembnejša posvetna stavba nemške renesanse. Na zadnji strani magistrata (Hollov trg) je vzidan še starejši kamen (1450) s pinijevim stor`em in divjimi mo`mi (sl. 16). (Baedecker 1994, Einsle 1997) Sicer pa se motiv pinijevega stor`a pojavlja `e v asirski umetnosti (sl. 17), od 2. stol. p.n.š. pa tudi v helenisti~ni kulturi. Zgodnje krš~anstvo je povezovalo pinijev stor` z vodnjakom `ivlje- 216 nja. Velik anti~ni bronen pinijev stor` je stal v preddverju stare Petrove cerkve v Rimu, ki se je imenovalo po njem (Cortile della Pigna). Pinijevim semenom so zlasti v antiki pripisovali zdravilno mo~. Pospeševali naj bi prebavo, lajšali kašljanje in bo-le~ine v prsih (Dioskurides). Plinij starejši je razlikoval štiri vste pinijevih semen (pinea nux). Priporo~al jih je za potešitev `eje, proti hiperaciditeti (zgagi) in za lajšanje ledvi~nih te`av. Kuhana z vinom ali datlji naj bi odvajala `ol~. Pripravljena skupaj s kumari~ni-mi semeni in portulakovim sokom pa naj bila lajšala trebušne in ledvi~ne tegobe. Eskulapova ka~a in pinijevi stor`i so ozna~evali dve lekarni v Pompejih. Dehte~o pinijevo smolo uporabljajo za pripravo terpentina, zlasti tisto z “otoka pinij” (Pityusa = Ibiza) (Brockhaus). Upam, da vam bo tale naravoslovni, gozdarsko-lesarski in kulturno-zgodo-vinski opis pinije pred po~itnicami na morju prav prišel. Reference 1. Baedecker, K. 1994. Baedeckers Augsburg. Karl Baedecker Verlag. 2. Biedermann, H, 1992. The Wordsworth dictionary of symbolism. Wordsworth Reference. 3. Busotti, F. 1996. Pinus pineaL . V: Enzyklopädie der Holzgewächse (izd. Schütt, P., Schuck, H.J., Lang, U.M. in A. Roloff). ECOMED. 4. Einsle, H. 1997. Das Bayerische Lexikon. Bechter-münz Verlag. 5. Enciklopedija “Das grosse Brockhaus” 6. Franke, W. 1997. Nutzpflanzenkunde, 6. izd. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New York. 7. Greguss, P. 1955. Xylotomische Bestimmung der heute lebenden Gymnospermen. Akademiai Kiado, Budapest. 8. Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikrophoto-graphischer Atlas mediteraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, Berlin, Grunewald. 9. Labadie, J. 1983. Etude des exigences ecologiques du pin pignon en region mediterranéenne fran-çaise. Etude FEOGA. CEMAGREF, Ministére de l’A-griculture, Department Forêts. Aix en Provence. 10. Mirov, N.T. 1967. The genus Pinus. The Ronald Press Company, New York. 11. Smith, W. 1996. The Wordsworth classical dictionary, Wordsworth Reference. 12 Vedel, H. 1978. Bäume und Sträucher im Mittelmeerraum. Kosmos, Stuttgart. LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 217 Slike: 1. Areal pinije. S kri`cem ozna~ene lokacije niso naravne 2. Pinijev sestoj (Elba) (orig.) 3. Pinijev drevored (Strunjan) (orig.) 4. Pinija: lubje (Pompeji) (orig.) 5. Znamenita pinija v vrtu vile Rufolo v Ravellu visoko nad Amalfijsko obalo 6. Amalfi: kamnita ploš~a, ki spominja na Wagnerjevo potovanje v Ravello (orig.) 7. Ghibertijeva “rajska vrata” krstilnice v Firencah:”Abraham in `rtvovanje Izaka” (orig.) 8. Ghibertijeva “rajska vrata” krstilnice v Firencah:”Mojzes sprejema deset zapovedi” (orig.) 9. Menada s tirzom (iz: Vedel 1978) 10. Stiliziran kamnit pinijev stor` na stebru vrtnih vrat (Por-toro`) (orig.) 11. Stiliziran pinijev stor` iz terakote na stebru vrtnih vrat (Capri) (orig.) 12. Kamniti pinijevi stor`i okrog ku`nega znamenja (Na grabnu, Dunaj) (orig.) 13. Pinijevi stor`i iz terakote v parku vile Garzoni (Collodi, Toskana) (orig.) 14. Augsburški mestni grb. Podlaga grba je rde~e-bela. Na zlatem kapitlju s kronano glavico v sredini stoji zelen cempri- nov oz. pinijev stor` (iz: Baedecker 1994) 15. Augsburška mestna hiša z bronenim pinijevim stor`em. (naslovnica koledarja iz l. 1680; iz: Einsle 1997) 16. Kamnita ploš~a z divjimi mo`mi in pinijevim stor`em na zadnji strani Augsburške mestne hiše (orig.). 17. Asirski motiv s pinijevimi stor`i (pribl. 1000 let p.n.š.; iz: Vedel 1978). SLIKE: 14 1 2 3 4 5 6 LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 218 LES wood 51 (1999) 7-8 Znanje za prakso 223 ZNANJE za prakso Obodna hitrost kro`nih `aginih listov V praksi obodni hitrosti kro`nega `aginega lista ne posve-~amo nikakršne pozornosti. Njen vpliv preu~ujemo šele tedaj, kadar se pojavi problem. Zato je potrebno pojasniti nekatere pojme, ki so povezani z delom kro`nega `aginega lista oz. njegove obodne hitrosti. Obodna hitrost je pomembna komponenta pri izdelavi, izbiri in uporabi kro`nega `aginega lista. Da bi la`e spremljali nadaljnje obravnavanje obodne hitrosti, moramo pojasniti najprej veli~ine, ki vplivajo nanjo. Za izra~un obodne hitrosti kro`nega `aginega lista uporabljamo ena~bo v = d.p.n / 60 (m/sek), kjer je v - obodna hitrost kro`nega `aginega lista (m/sek), 000 d - premer kro`nega `aginega lista (m), n - število vrtljajev (min-1), p - 3,14. Obodna hitrost kro`nega `aginega lista je torej odvisna od premera lista, izra`enega v metrih, in števila vrtljajev osi, na kateri bomo list uporabili. Na sliki 1 so prikazane vrednosti obodnih hitrosti kro`nih `aginih listov, odvisne od njihovih premerov in števila vrtljajev osi. Pri tem se število vrtljajev “n” nanaša na obodno hitrost kro`nega `aginega lista v praznem teku, “n1” pa na list med `aganjem (obremenitvijo), ki je za 2 do 6 (povpre~no za 4) manjše. Na sliki 1 se števili vrtljajev “n” in “n1” razlikujeta za 4, kar pomeni, da se število vrtljajev lista v praznem teku med `aganjem, tj. med obremenitvijo, zmanjša za 4 %. Tudi vrednosti obodnih hitrosti so v mejah od 28 do 94 m/sek. Posebno pozrnost moramo posvetiti vrednostim obodnih hitrosti v mastnem in poševnem tisku. Mastno n 1000 1500 2250 3000 3750 4500 5250 6000 7500 9000 10500 12000 13500 15000 n1 960 1440 2160 2880 3600 4320 5040 5760 7200 8640 10080 11520 12960 14400 Premer `aginega lista Hitrost `aganja (pod obremenitvijo) 1000 52 75 900 46 70 800 42 60 90 700 34 53 79 650 32 50 71 600 29 45 68 90 550 41 62 83 500 38 56 75 94 450 34 51 68 85 400 30 45 60 75 90 350 40 53 68 79 92 300 34 45 57 68 79 90 250 28 38 47 57 66 75 94 200 30 38 45 53 60 75 94 180 35 42 50 58 71 85 160 30 35 36 42 48 60 75 84 150 30 35 41 47 59 71 82 94 125 28 33 38 47 59 66 75 85 94 100 3038 47 53 606875 80 303842 48 54 60 Legenda: Kriti~na hitrost `aganja - poševno Optimalna hitrost `aganja - mastno Slika 1. Obodne hitrosti, oz. optimalne in kriti~ne obodne hitrosti kro`nih `aginih listov LES wood 51 (1999) 7-8 Znanje za prakso 224 zapisane vrednosti obodnih hitrosti so optimalne, z njimi dose`emo najboljše rezultate. Vrednosti, ki so zapisane poševno, pa so kri-ti~ne, tj. nevarne, in se jih moramo obvezno izogibati. Pri kriti~nih obodnih hitrostih `agi-ni listi `e v praznem teku vibrirajo in vihrajo, tako da je z njimi normalno delo onemogo-~eno. V praksi sevega najdemo tudi druge, ve~je ali manjše obodne hitrosti zunaj navedenih podro~ij, pri katerih sicer `agini listi delajo, vendar najboljše rezultate dosegamo pri optimalnih obodnih hitrostih. Zgornja meja obodnih hitrosti je pribli`no 90 do 100 m/sek. Da bi pri tako visokih obodnih hitrostih listi delali brez ve~jih problemov, morajo biti `agini listi predvsem ustrezno izdelani (trdni) tako, da njihova konstrukcija zmanjšuje vibracije. Da bi olajšali izbiro listov, so v preglednici 2 navedena števila vrtljajev osi za optimalno in kriti~no podro~je obodnih hitrosti. Tabela omogo~a dolo~evanje števila vrtljajev lista glede na njegov premer. Obodne hitrosti lahko tudi sami izra~unamo z navedeno ena~bo. Da bi la`e ocenili, ali so listi v optimalnem oz. kriti~nem podro~ju obodnih hitrosti, navajamo meje teh podro~ij. Podro~je optimalnih obodnih hitrosti je 60 do 70 m/sek, podro~je kriti~nih pa 50 do 55 m/sek. Le-teh, pa tudi onih v bli`ini tega podro~ja, se moramo izogibati. Poudariti pa je potrebno, da podro~je za vse tipe in konstrukcije listov ni enako, je lahko višje ali ni`je. To lahko dolo~imo za vsak primer posebej, ~e se pojavijo z listi problemi, oziroma ~e vibrirajo. Seveda pa za ve~ino listov velja navedeno podro~je. Ponovno moramo poudariti, da listi v kriti~nem podro~ju vibrirajo in se krivijo `e v praznem teku, tako da je z njimi delo oz. `aganje onemogo~eno. Tega podro~ja se zato moramo brezpogojno izogibati. Za to sta dve mo`nosti: - menjava števila vrtljajev osi, na kateri bo delal list, - menjava premera lista. Ker je število vrtljajev zelo te`ko, v posameznih primerih tudi nemogo~e menjati (~e je os direktno na elektromotorju brez prenosa), je alternativa samo ena - menjati premer lista. Zato pri izbiri oz. nabavi lista moramo v predstavljenih diagramih (slika 1) preveriti, v katero podro~je obodnih hitrosti bo spadal izbrani list. Pri tem je treba misliti na to, da list pri naknadnem ostrenju spreminja premer in zato lahko pade v neprimerno, tj. kriti~no podro~je obodnih hitrosti. Na primer: list premera 400 mm je pri številu vrtljajev n = 3.000 min-1, oziroma n1 = 2.800 min-1 v optimalnem podro~ju obodnih hitrosti; po ponovnem ostrenju oz. obrabi okoli 50 mm, tj. pri premeru 350 mm, pa bi list prešel v kriti~no podro~je obodnih hitrosti. Enako se dogaja tudi pri listih premera oz. spremembe premera 800 na 700 mm, 500 na 450 mm, 250 na 200 oz. 180 mm, 125 na 100 mm itd. Jasno je, da tak list ni ve~ uporaben, z nakndnim ostrenjem ga je potrebno še bolj zmanjšati ali pa ga zamenjati z novim, ki bo imel ve~ji ali manjši premer. Pri standardnih tipih kro`- Preglednica 1. Višina svetlega loka napetosti `aginega lista, odvisna od števila vrtljajev osi Število Premer `aginega lista (mm) vrtljajev osi (min-1) 1000 1200 1400 1700 2000 2300 2500 2800-3000 400 0 0 0,15-0,2 0,2-0,3 0,3-0,4 0,4-0,5 0,5-0,6 0,6-0,8 500 0 0,2-0,3 0,3-0,4 0,4-0,5 0,5-0,6 0,6-0,7 0,7-0,8 0,8-0,9 600 0,3-0,4 0,4-0,5 0,5-0,6 0,6-0,7 0,7-1,0 1,0-1,5 0 0 700 0,6-0,7 0,7-0,8 0,8-1,0 1,0-1,2 1,2-1,6 0 0 0 800 1,2-1,3 1,3-1,5 1,5-1,8 1,8-2,0 0 0 0 0 900 1,6-1,8 1,8-2,0 2,0-2,4 0 0 0 0 0 nih `aginih listov, izdelanih v dolo~enem podjetju, najdemo najpogosteje navedene optimalne premere listov. Teh predpisov se pri naro~ilu moramo dr`ati. ^e pa ustreznih katalogov ni ali pa so listi izdelani v lastni re`iji, je treba pri izbiri listov uporabiti prera~unavanje obodnih hitrosti ali pa upor-biti vrednosti na sliki 1. ^e ne morete sami izra~unati obodne hitrosti, oz. izbrati optimalnega premera lista in se tako izogniti kriti~nemu premeru, morate poiskati strokovno pomo~ proizvajalca listov ali kake druge strokovne osebe. Preglednica 2. Število vrtljajev osi za podro~je kriti~ne in optimalne obodne hitrosti “n” Optimalna obodna hitrost Kriti~na obodna hitrost v = 60 - 70 m/s v = 50 - 55 m/s 80 14.940 - 17.430 12.490 - 13.740 100 11.940 - 13.940 9.950 - 10.950 125 9.560 - 11.150 8.020 - 8.810 150 7.950 - 9.290 6.650 - 7.320 160 7.470 - 8.720 6.240 - 6.870 180 6.640 - 7.740 5.540 - 6.090 200 5.970 - 6.970 4.980 - 5.480 220 5.430 - 6.340 4.530 - 4.990 250 4.780 - 5.570 3.990 - 4.210 280 4.270 - 4.980 3.560 - 3.920 300 3.980 - 4.650 3.320 - 3.660 350 3.420 - 3.990 2.850 - 3.130 400 2.990 - 3.490 2.500 - 2.750 420 2.850 - 3.320 2.380 - 2.610 450 2.660 - 3.100 2.220 - 2.440 500 2.390 - 2.790 2.000 - 2.200 550 2.280 - 2.540 1.820 - 2.000 600 1.990 - 2.320 1.670 - 1.760 650 1.850 - 2.150 1.540 - 1.690 700 1.710 - 1.980 1.430 - 1.570 800 1.500 - 1.740 1.250 - 1.380 850 1.410 - 1.640 1.180 - 1.300 900 1.340 - 1.500 1.110 - 1.230 1000 1.200 - 1.400 995 - 1.100 Mag. Vladimir NAGLI], dipl. in`. Izidora Kršnjavoga 11a 47000 Karlovac, Hrvaška LES wood 51 (1999) 7-8 Znanje za prakso 225 Strateška partnerstva Pot rasti in razvoja slovenskih lesnih in pohištvenih podjetij? Svet se hitro spreminja v globalno tr`nico, na kateri izginjajo meje med dr`avami, gospodarskimi panogami ter podjetji in konkurenti znotraj njih. Uveljavljajo se nova pravila poslovne igre, ki poudarjajo pove~evanje donosov na vlo-`eni kapital investitorjev, in stalno rast in razvoj podjetja. Svet izginjajo~ih meja zahteva od managerjev ofenzivne poslovne pristope, povezane z izgradnjo organizacije, ki je sposobna za prehod vertikalnih in horizontalnih pano`nih meja ter za ustvarjanje hibridnih, stroškovno u~inkovitih podjetniških struktur. Podjetja, pri tem lesna in pohištvena niso izjema, se preoblikujejo v novo celoto: na eni strani postajajo manjša, fleksibilnejša ter usmerjena na ozko specializirane programe, na drugi strani pa pove~ujejo obseg svojega poslovanja z delovanjem v strateških partnerstvih ali vse pogosteje tudi v raznovrstnih strateških omre`jih. Z vstopom v partnersko razmerje si podjetje omogo~i dostop do novih trgov, novih tehnologij, znanja in veš~in, izboljša uspešnost poslovanja, porazdeli tveganje ter omeji konkurenco. Primeri, kot so skoraj popolne kooperacije v Furlaniji-Julijski krajini, švedski model pano`nega zdru`enja s 150 ve~jimi ali manjšimi pohištvenimi podjetji, ki opravlja dolo~ene, tudi poslovne funkcije za vse ~lane skupaj, in primer podjetja IKEA, opozarjajo, da so lahko strateška partnerstva ter omre`ja mo`na razvojna pot slovenskih podjetij tudi iz lesne in pohištvene industrije. Uspeh strateških partnerstev temelji predvsem na predanosti, soodvisnosti in koordinaciji vseh partnerjev. Vzpostavljanje strateškega partnerstva je zato izredno zahtevna naloga tako z vidika potrebnih specifi~nih znanj, veš~in in tehni~nih resursov podjetja, kot z vidika potrebne ~asovne anga`iranosti managerjev in potrebnih finan~nih vlaganj. Vklju~itev izkušenih svetovalcev pomaga podjetju, da proces vzpostavljanja partnerske zveze skrbno na~rtuje in tudi operativno izvede. Na ta na~in si prihrani marsikatero uro, dan ali celo mesece dela, pove~a verjetnost uspeha partnerske zveze ter tako povezane dobrobiti vseh sodelujo~ih podjetij. V nadaljevanju je prikazan pristop Iteo k vzpostavljanju strateškega partnerstva. Proces vzpostavljanja strateških partnerstev Preden se proces strateškega povezovanja sploh za~ne, je potrebno v podjetju sprejeti zelo jasno odlo~itev o sklepanju strateškega partnerstva. Ta je lahko sprejeta samo znotraj celotne strategije podjetja, ko se kot mo`nost uresni-~evanja poslovne usmeritve in ciljev podjetja pojavi vzpostavitev strateškega partnerstva s konkurenti, horizontalnimi ali vertikalnimi partnerji. Partnerski odnos zahteva od podjetja, da je zelo selektivno pri izbiri podjetja, s katerim bo tak odnos gradilo. Klju~ni dejavnik uspeha partnerstva je osredoto~enje, ki ima ve~ vidikov: * strateško osredoto~enje na klju~ne trge in klju~ne pri-lo`nosti, * osredoto~enje na povezovanje klju~nih virov in sredstev podjetja ter tistih aktivnosti, ki jih kar najbolje opravljata, * osredoto~enje na majhno število najprimernejših partnerjev, * osredoto~enje na skupne cilje partnerstva, * osredoto~enje na najpomembnejše elemente, ki bodo zagotovili uspešnost partnerstva. Klju~ne stopnje procesa so: 1. Opredelitev ciljev partnerstva. Podjetje, potencialni vstopnik v partnerstvo, mora najprej razumeti svoje in partnerjeve cilje, ki jih `elita v partnerstvu dose~i. Cilji so lahko splošne narave kot npr. doseganje ni`jih stroškov ali ve~je fleksibilnosti, ali pa so ofenzivni, usmerjeni v osvajanje novih trgov, najmodernejših tehnologij, znanj in veš~in, v porazdelitev tveganja ali omejitev konkurence. Cilji se medsebojno ne izklju~ujejo in njihove mo`ne kombinacije so odvisne od karakteristik posameznih partnerstev. Kot primer ciljev strateškega partnerstva citiram enega izmed direktorjev evropskega podjetja: “Naš trg je zrel in visoko konkuren~en. V petih letih `elimo prodreti na nove trge na petih izbranih poslovnih podro~jih. Cilj bomo dosegli s vzpostavitvijo vsaj enega partnerstva na vsakem izbranem podro~ju. V teh partnerstvih bo donos na kapital nad povpre~jem naših trenutnih poslovnih podro~ij in v skupnem bo v njih realiziran dobi~ek vsaj 30 % celotnega dobi~ka podjetja. Strateška partnerstva so zato klju~ni dejavnik naše rasti in uspeha.” 2. Opredelitev vsebine partnerstva. Opredeljevanje vsebine partnerstva je jasna specifikacija podro~ij/elementov, ki bodo predmet skupnega dela, pa tudi tistih, ki niso njen sestavni del. Slednje so lahko razne zaupne informacije, ki jih podjetje ne `eli prenesti na partnerja, intelektualna lastnina, geografske omejitve, dostop do raznih podatkovnih baz ipd. 3. Opredelitev izbirnih kriterijev za partnerja. Namen izbirnih kriterijev je zagotavljanje komplementarnosti veš~in, znanj in resursov partnerskih podjetij. Podjetje mora imeti jasno stališ~e glede izbranega trga, na katerem `eli partnerstvo, vedeti mora tudi, katero poslovno prilo`nost `eli izkoristiti ali s partnerjem razviti. S tem v zvezi mora identificirati veš~ine, znanja in resurse, ki jih ima, ter tudi tiste, ki jih `eli od strateškega partnerja. Pomembna je tudi identifikacija veš~in, znanj in resursov, ki jih lahko razvijeta partnerja skupaj. 4. Iskanje in ocena strateškega partnerja. Iskanje partnerja pomeni oblikovanje podatkovne baze mo`nih kandidatov, analiziranje kandidatov ter pripravo nabora najprimernejših kandidatov. Preden podjetje za~ne resne pogovore s kandidati, je potrebno preveriti, ali kandidati sploh razmišljajo o povezovanju z drugimi podjetji. Razgovori lahko po- LES wood 51 (1999) 7-8 Znanje za prakso 226 tekajo z enim ali ve~ kandidati. Pri najresnejših se pri~ne proces ocenjevanja. V procesu je potrebno: * identificirati vire, s katerimi partner razpolaga, * oceniti prednosti in slabosti partnerja, * oceniti partnerjeve izkušnje, * pregledati partnerjev management, tj. stil vodenja, od-lo~anja ipd. Najpomembnejše je ugotoviti, ali med potencialnima partnerjema obstaja strateško ujemanje. Ta zagotavlja partnerjema skupno delo v daljšem ~asovnem obdobju in zato ustvarjanje strateških koristi obeh. Klju~ni elementi strateškega ujemanja izhajajo deloma iz komplementarnosti zahtev, ki jih podjetje ima do partnerja (veš~ine, znanja, resursi), nanašajo pa se tudi na sovpadanje organizacijskih kultur, na~ina vodenja in vedenja managementa, hitrosti sprejemanja odlo~itev, velikosti ter konkuren~nega polo-`aja podjetij. 5. Pogajanja. Pri pogajanjih `elijo partnerji dose~i soglasje na podro~jih najve~jih razhajanj ter ustvariti ozra~je, ki bo partnerje spodbujalo k doseganju skupno zastavljenih ciljev. Najve~krat dogovore formaliziramo in pogodbeno opredelimo. Sestavine partnerskih pogodb so razli~ne in odvisne od podro~ij, na~inov in vsebine sodelovanja. Pri-poro~ljivo je, da se partnerji sporazumejo o vsebini in ciljih partnerstva, partnerskih prispevkih in pri~akovanih koristih. Nujen pa je tudi dogovor o merilih uspešnosti partnerstva. Na temelju predhodnih analiz so tudi `e identificirana potencialna konfliktna podro~ja. Na tej stopnji morata partnerja najti ustrezne skupne aktivnosti, ki bodo konfliktne situacije prepre~evale oz. jih razreševale. 6. Operacionalizacija partnerstva. V tem delu je potrebno pripraviti poslovni na~rt partnerstva, oblikovati merila uspešnosti ter izbrati primerno vodstvo. V poslovnem na~rtu se partnerji sporazumejo o obliki in poteku koordinacije in integracije v vsakodnevnem operativnem delu partnerstva. Poudarek je ponavadi na razpolo`ljivosti kratkoro~nih in dol-goro~nih resursov partnerjev, na povezavi prora~una s strateškimi prioritetami, na prilagajanju izvajanja pla~il in investicij ter na delovanju, ki prepre~uje pojav konfliktnih situacij. Posebno obravnavo zahteva na~rtovanje zaposlenih, ki neposredno delajo v partnerstvu. Partnerji morajo ugotoviti, ali izvajanje skupnih nalog zahteva integracijo poslovnih procesov ali zadostuje koordinacija outputov, tj. dogovorjenih prispevkov posameznih partnerjev, ki jih sicer zagotavljajo lo~eno (npr. usklajevanje dobav, koli~ine ipd.). Doseganje zastavljenih ciljev kontroliramo z merili uspešnosti. Ti naj bodo definirani vsaj za prioritetno izbrane cilje. Pri tem je priporo~ljivo, da se pove~evanje konkuren~ne mo~i, uspešnost izvajanja skupnih nalog in u~inkovitost u~enja meri na razli~ne na~ine in ne samo z vidika kratko-ro~ne finan~ne u~inkovitosti. Vodenje partnerstva je ponavadi v pristojnosti vrhnjega managmenta. Poglavitna naloga vodstva je poleg realizacije zastavljenih strategij in ciljev usklajevanje podjetniških kultur ter razli~nih stilov vodenja. Glede na podro~je in obliko partnerstva lahko poleg vrhovnega managementa dolo~imo vodje projektnih skupin, vodje poslovnih funkcij, zunanje neodvisne sodelavce ali skupino ter predsednika, ki vodi delovne skupine; le-to sestavljajo ~lani partnerskih podjetij. Svetovalci Iteo lahko podpirajo podjetja v celotnem procesu vzpostavljanja strateškega partnerstva; od opredelitve ciljev in strategije `elenega partnerstva, ocene koristi partnerstva (prihranki, prednosti in slabosti partnerstva v primerjavi s samostojno razvojno potjo), iskanja in izbire najprimernejšega partnerja, izdelave skupnega poslovnega na~rta, pogodbene dokumentacije, lahko pa se vklju~ijo tudi v pogajanja do sklenitve pogodbe. Vzpostavljanje strateškega partnerstva je celovita naloga, ki je za podjetje in njegov management velik poslovni in verjetno tudi osebni izziv. Na Iteo sledimo preprosti `ivljenjski logiki: ”Ugotovi, kaj resni~no `eliš, poslušaj in se pogovarjaj s partnerjem. ^e obstaja volja za spoznavanje novega, pripravljenost na spremembe ter na odrekanje trenutnim koristim na ra~un dolgoro~nih, bo vse ostalo sledilo samo po sebi.” Slika: Proces vzpostavljanja strateških partnerstev Sprejeta odločitev za strateško partnerstvo I Opredelitev razlogov za partnerstvo I Vsebina partnerstva I Izbirni kriteriji za strateškega partnerja I ------------- Iskanje in ocena partnerja I Pogajanja s partnerjem i Operacionalizacija partnerstva Mateja DERMASTIA, svetovalka ITEO LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 219 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 5/99 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA SKUPINSKI SEJEMSKI NASTOPI V ORGANIZACIJI GZS FINAN^NO POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1998 IZVOZ - UVOZ LESNE INDUSTRIJE (DD IN DN36.1) V LETU 1998 TABELA: NEKAJ POMEMBNEJŠIH PODATKOV IN KAZALNIKOV O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V LETU 1998 IZ DELA ZDRU@ENJA Upravni odbor Zdru`enja lesarstva-GZS se je sestal na 20. seji, t.j. zadnji seji v mandatnem obdobju 1995-1999, dne 4. junija 1999 v Dobrovem v Goriških Brdih in sprejel naslednje sklepe: 1. Zdru`enje lesarstva preskrbi prevod izvle~ka SWOT študije lesnopredelovalne industrije z naslovom Com-petititiveness of European Woodworking Industry. 2. Delegacija ~lanov Upravnega odbora Zdru`enja lesarstva (Peter Tomši~, Nedeljko Gregori~, mag. Miroslav Štrajhar, Franko Štokelj in dr. Jo`e Korber) še v juniju 1999 obiš~e Slovensko izvozno dru`bo v zvezi s problematiko zavarovanja rizikov v mednarodnem pla~ilnem prometu. 3. UO Zdru`enja lesarstva podpira dosedanje delo Kandidacijske komisije za volitve GZS-Zdru`enja lesarstva v novem mandatu 1999 - 2003. 4. Lesarstvo pristopi k ustanovitvi pano`nega razvojnega centra s 1.9.1999, proces zbiranja ustanoviteljev pa bo trajal še do konca julija. 5. Funkcijo pripravljalnega odbora, ki vodi potrebne aktivnosti za ustanovitev razvojnega centra, v imenu UO zdru`enja prevzame predsedstvo zdru`enja. 6. Razvojni center se organizira v obliki zavoda kot samostojne pravne osebe. 7. Razvojni center se locira v prostorih JAVOR Pivka. 8. Za v.d. direktorja Razvojnega centra v ustanavljanju se imenuje Igor Milavec, univ. dipl. in`. 9. Zdru`enje lesarstva (dr. Jo`e Korber, Zvone Novina, Jakob Repe) pripravijo skupen dopis v zvezi z vplivom DDV-ja na konkuren~no sposobnost lesnopredelovalne industrije glede namere gozdarjev, da na sedanjo ceno lesnih gozdnih proizvodov, v katero je `e vklju-~en prometni davek, prištejejo še 19 % DDV. O tej problematiki je potrebno pisno opozoriti Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za finance in Sklad za gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljiš~i, še v juniju pa je potrebno obiskati Sklad za gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljiš~i v naslednji sestavi: dr. Jo`e Korber, Zvone Novina, Jakob Repe. ^e pri pogajanjih ne bi bili uspešni, naj bi zdru`enje lesarstva obvestilo o nepravilnem odvajanju davkov s strani gozdarjev tudi ra~unsko sodiš~e. Poro~ilo o delu GZS-Zdru`enja lesarstva v mandatnem obdobju 1995-1999 se v celoti sprejme. 12. V projekt Celostno ve~kriterialno preu~evanje ekološke kakovosti finalnih lesnih izdelkov se vklju~ijo izbrana podjetja (LIKO Vrhnika, Gašper Radlje ob Dravi, SVEA Zagorje ob Savi, LIPA Ajdovš~ina, LIP Radomlje, JAVOR Pivka, MEBLO Nova Gorica in NOVOLES Novo mesto) s sofinanciranjem projekta 50.000 SIT po podjetju. 10 11 LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 220 Ob koncu seje sta se predsednik in sekretar Zdru`enja lesarstva-GZS osebno zahvalila vsem navzo~im ~lanom UO Zdru`enja lesarstva - GZS za uspešno delo v mandatnem obdobju 1995-1999, hkrati pa za`elela novemu UO vsaj tako uspešno delo. Prva seja novoizvoljenega Upravnega odbora Zdru`enja lesarstva-GZS, ki je bila dne 22. junija 1999, v prostorih GZS, Dimi~eva 13 v Ljubljani, je imela kot glavno to~ko dnevnega reda konstituiranje UO Zdru`enja lesarstva-GZS. Dosedanji sekretar Zdru`enja lesarstva, dr. Jo`e Korber, je uvodoma predstavil potek volitev 1999-2003: * Statistika volitev 1999 - Zdru`enje lesarstva: poslanih je bilo 8.001 glasovnic, prispelo pa jih je 5.483, kar pomeni 68,5 % udele`bo na volitvah. * Neuradni rezultati štetja glasov - Zdru`enje lesarstva: skupaj obdelanih glasovnic 128, veljavnih 127 in neveljavna je bila 1 glasovnica. Volilna komisija je dne 15. junija ugotovila in potrdila kandidatno listo za ~lane UO-Zdru`enja lesarstva-GZS: * Kandidati kandidacijske komisije zdru`enja: 1. Peter Tomši~, Javor Pivka ........................................................ 4.640 glasov 2. Mag. Miroslav Štrajhar, SVEA Zagorje ...................................... 4.565 3. Jakob Repe, LIP Bled .............................................................. 4.169 4. Nedeljko Gregori~, LIPA Ajdovš~ina .......................................... 4.125 5. Andrej Mate, INLES Ribnica ...................................................... 3.898 6. Danijela Rus, KLI Logatec ........................................................ 3.858 7. Asto Dvornik, LIP Radomlje ...................................................... 3.322 8. Zvone Novina, NOVOLES Stra`a ................................................ 3.307 9. Franc Zupanc, ALPLES @elezniki ................................................ 3.166 10. Bojan Pogorevc, LESNA Slovenj Gradec .................................... 3.153 11. Janez Zalar, LIK Ko~evje ........................................................ 3.094 12. Stanislav Škali~, MURALES Ljutomer ...................................... 2.925 * Kandidati iz Zdru`enja podjetnikov: 1. Jo`e Bobi~, Mizarstvo Bobi~ Novo mesto ................................ 2704 glasov * Kandidatna lista za predstavnike v skupš~ino GZS: 1. Gregori~ Nedeljko, LIPA Ajdovš~ina ...................................... 3915 glasov 2. Asto Dvornik, LIP Radomlje .................................................. 2984 Kandidacijska komisija je naknadno, dne 22. junija, predlagala za novega predsednika UO Zdru`enja lesarstva-GZS Petra Tomši~a (Javor Pivka, d.d.), za podpredsednika pa mag. Miroslava Štrajharja (SVEA Zagorje). Sklepi: 1. Na novo se konstituira Upravni odbor Zdru`enja lesarst-va-GZS, v sestavi 14 ~lanov, in sicer: * Peter Tomši~, Javor Pivka * Mag. Miroslav Štrajhar, SVEA Zagorje * Jakob Repe, LIP Bled * Nedeljko Gregori~, LIPA Ajdovš~ina * Andrej Mate, INLES Ribnica * Danijela Rus, KLI Logatec * Asto Dvornik, LIP Radomlje * Zvone Novina, NOVOLES Stra`a * Franc Zupanc, ALPLES @elezniki * Bojan Pogorevc, LESNA Slovenj Gradec * Janez Zalar, LIK Ko~evje * Stanislav Škali~, MURALES Ljutomer * Jo`e Bobi~, Mizarstvo Bobi~ Novo mesto * dr. Jo`e Korber, sekretar Zdru`enja lesarstva (po funkciji). 2. Novoizvoljeni Upravni odbor je na javnem glasovanju soglasno izvolil: * za predsednika UO, Zdru`enja lesarstva-GZS Petra Tomši~a (dosedanjega predsednika UO) * za podpredsednika UO Zdru`enja lesarstva-GZS mag. Miroslava Štrajharja (dosedanjega podpredsednika UO). 3. Za sekretarja Zdru`enja lesarstva (za mandatno obdobje štirih let) je ponovno soglasno javno izvoljen dr. Jo`e Korber (dosedanji sekretar Zdru`enja lesarstva). Pod to~ko razno so bili pregledani sklepi zadnje, t.j. 20. seje UO Zdru`enja lesarstva, in bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Prevod SWOT študije lesnopredelovalne industrije (CEI-Bois) bo poslan vsem ~lanom UO Zdru`enja lesarstva-GZS. 2. Obisk predstavnikov Zdru`enja lesarstva (Peter Tomši~, Zvone Novina, Franc Gašper, Jakob Repe, dr. Jo`e Korber) na Slovenski izvozni dru`bi (SID) se prelo`i na za~etek meseca julija. Delegaciji se pridru`i tudi Asto Dvornik. 3. Zdru`enje lesarstva pošlje vsem ~lanom UO Zdru`enja lesarstva-GZS anketo o aktualnosti izvedbe Plesa lesarjev v okviru jubilejnega 10. Ljubljanskega sejma pohištva (september 1999). 4. Delovna skupina Zdru`enja lesarstva (v sestavi: vodja -Zvone Novina, dr. Jo`e Korber, Jakob Repe, Bojan Pogorevc) še pred naslednjo sejo UO Zdru`enja lesarst-va-GZS obiš~e in obvesti Urad za varstvo konkurence v zvezi z vplivom DDV-ja na konkuren~no sposobnost lesnopredelovalne industrije glede namere gozdarjev, da na sedanjo ceno lesnih gozdnih proizvodov, v katero je `e vklju~en prometni davek, prištejejo še 19 % DDV. O tej problematiki je potrebno obvestiti tudi širšo javnost (zavezan dr. Jo`e Korber). 5. Naslednja seja UO Zdru`enja lesarstva-GZS bo 13. julija 1999. 6. Eventualno prejete fakture s strani gozdarjev po 1. juliju 1999 (uvedba DDV), ki bi imele `e vklju~ene nepravilno grajen davek (10 % + 19 %), se enotno zavra~ajo. O tem sklepu se obvesti tudi sekcija `agarjev. Z velikim veseljem obveš~amo vse ~lane Zdru`enja lesarstva, da se je na 1. seji sekcije proizvajalcev gotovih hiš, ki je bila dne 27. maja 1999 v prostorih GZS, Dimi~eva 13, Ljubljana, konstituirala sekcija gotovih hiš in sprejela plan dela za leto 1999: 1. Vsi navzo~i ~lani sekcije soglasno potrjujejo ustano- LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 221 vitev sekcije proizvajalcev gotovih hiš. Za vodjo sekcije se soglasno potrjuje @eljko Vene (Marles Hiše, d.o.o.). 2. Aktivno se vklju~imo v delovanje delovnih skupin pri ministrstvu za meroslovje in standardizacijo pri sprejemanju standardov s podro~ja gradbeništva. Mirjam Bra~i~ preveri mo`nosti sodelovanja in se dogovori z mag. Jeleno Srp~i~ (ZRMK), da vse proizvajalce gotovih hiš pozove k pridobivanju mnenja o ustreznosti. 3. V roku enega meseca je potrebno Benediktu Borši~u, Kager Hiša Ptuj, d.o.o., poslati predloge oz. priporo-~ila za tehni~na podro~ja s podro~ja toplotne in zvo~ne izolacije, ki bi se prioritetno obravnavala. 4. Potrebno je pripraviti spisek problematike sekcije za razgovore z razli~nimi ministrstvi. 5. Sekcija proizvajalcev gostovih hiš naj bi se sestala vsaj enkrat letno. 6. V prihodnje je potrebno poiskati skupne nabavne poti (dobavitelje) in tako zni`ati stroške prodaje. 7. V okviru te sekcije naj bi delovale tudi o`je delovne skupine: skupina za promocijo (vodja: Primo` Sedej, MBA, RIKO HIŠE, d.o.o.) in tehni~na delovna skupina (vodja: Benedikt Borši~ - Kager Hiša, Ptuj, d.o.o.). 8. Ciril Mrak (revija Les) preskrbi seznam vseh proizvajalcev gotovih hiš Primo`u Sedeju (RIKO HIŠE, d.o.o.). 9. Za naslednji posvet proizvajalcev gotovih hiš je potrebno pripraviti seznam tr`nih aktivnosti. Posvet naj bo organiziran v ~asu sejma Adria-Dom. 10. Vse dodatne predloge sodelovanja oziroma akcij je potrebno poslati najkasneje do 15. junija na Zdru`enje lesarstva in jih vklju~iti v zapisnik. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka: PP 10860 / 01 Ukrajinsko podjetje nudi stavbni les (jelka, bor; vla`nost od 30 do % 40 %, dol`ine od 2 do 6,5 m; širine od 50 do 200 mm, debeline od 19 do 200 mm; koli~ina: 1.000 kubikov / mesec). Podjetje: ODAGREGAT LTD Kontaktna oseba: Oleg Nezdoiominoga Ulica: IVANO Kraj: FRANKOVSK Dr`ava: UKRAJINA Telefon: +380 / 347 / 523 335 Telefaks: +380 / 347 / 526 552 E-Mail: olegn@ il.if.ua SKUPINSKI SEJEMSKI NASTOPI V ORGANIZACIJI GZS FINAN^NO POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU Sejem Termin Rok prijave SASO ‘99, Split 03.11. - 07.11.99 Julij 99 China ‘99 - Furniture World 31.10. - 03.11.99 Še ni definiran Vse dodatne informacije in prijavnice za sejem vsi zainteresirani dobijo na Zdru`enju lesarstva, tel.: 061/18-98-284. Še posebej pa bi radi opozorili na sejem China ‘99, kjer je udele`ba na sejmu brezpla~na. Zbrani podatki v tabeli Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1998 omogo~ajo pogled tako v gospodarska gibanja celotnega slovenskega gospodarstva, predelovalnih dejavnosti kot v dose`ene rezultate podjetij lesne industrije v letu 1998 v primerjavi z letom 1997. Podatki so zbrani na podlagi SKD (Standardne klasifikacije dejavnosti), in sicer za: * DD 20 (Obdelava in predelava lesa), * DN 36 (Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti).1 V nadaljevanju bo lesna industrija predstavljena v tako opredeljenem obsegu. Zaklju~ne ra~une je za leto 1998 je oddalo 974 dru`b, v katerih je bilo zaposlenih 21.108 delavcev (kar pomeni 2,6 % dru`b in 4,6 % zaposlenih v primerjavi s celotnim gospodarstvom). Prihodki so znašali v lesni industriji 177,1 milijardo SIT (4,4 % rast), kar pomeni zaostanek za predelovalnimi dejavnostmi za 9 odstotnih to~k. Odhodki pa so znašali 180,7 milijarde SIT (rast 4,8 %). Prese`ek odhodkov nad prihodki je povzro~il negativni rezultat poslovanja. Stroški dela so zaradi delovnointenzivnega zna~aja panoge še posebej pomembni (rast 8,3 %). Povpre~na pla~a na zaposlenega v lesni industriji je bila 112.609 SIT in je tako zaostajala za predelovalnimi dejavnostmi za 16,4 %, za celotnim gopodarstvom pa kar za 20,1 %. Prihodki na zaposlenega pa so se po drugi strani zmanjšali za 0,1 %. ^isti dobi~ek se je pove~al za 18,8 % (3,19 milijarde SIT), po drugi strani pa se je ~ista izguba pove~ala za 50,1 % (7,06 milijarde SIT). ^isti dobi~ek se je najbolj pove~al v proizvodnji `aganega lesa (rast 139,2 %), zmanjšal pa v lesnem stavbarstvu kar za 18,4 % (~ista izguba pa pove~ala kar za 137,9 %). Neto izguba je tako znašala 3,9 milijarde SIT in se je pove~ala kar za 9,8 %. Dodana vrednost je pomembna za merjenje u~inkovitosti poslovanja in se je pove~ala le za 4,2 %, kar je manj kot v predelovalnih dejavnostih (rast 9,2 %). Dodana vrednost je padla v proizvodnji kuhinjskega pohištva (36.13), proizvodnji športnih izdelkov (36.4), proizvodnji igra~ (36.5) in v proizvodnji bi`uterije (36.61). Glavna kazalca uspešnosti poslovanja sta DV/zaposlenega in donosnost kapitala. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 2.293 tiso~ SIT (12.311 ECU). Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega s predelovalnimi dejavnostmi ka`e zaostanek za slabo tretjino (30,0 %), v primerjavi s celotnim gospodarstvom pa kar za 35,2 %. Donosnost kapitala je bila negativna v višini -5,1 %, medtem ko je bila v predelovalnih dejavnostih (2,2 %) in celotnem gospodarstvu (0,9 %) pozitivna. Po donosnosti kapita- 1. Dejavnost DN37 (Recikla`a) ni vklju~ena v analizo. LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 222 la je bila izjemno ugodno dose`ena donosnost kapitala v Proizvodnji vezanega lesa in ploš~ (1,9 %), najbolj negativna pa v proizvodnji športnih izdelkov (-86,9 %). Tudi donosnost sredstev je bila negativna (-2,1 %); v predelovalnih dejavnostih je bila pozitivna (1,2 %) kot tudi v celotnem slovenskem gospodarstvu (0,4 %). Tako donosnost sredstev kot tudi donosnost kapitala sta se v predelovalnih dejavnostih pove~ali za petkrat. Dele` prodaje na tujih trgih je za lesno industrijo kot velikega neto izvoznika še posebej zanimiv in je znašal 49,0 %. Druge podrobnosti so razvidne iz tabele, ki smo jo pripravili na osnovi obdelave gradiva Finan~ni kazalniki GZS, ki se `e ve~ let spremljajo po enotni metodologiji. Letos je prišlo do pomembnejše uskladitve le pri kazalniku dodane vrednosti, ki je sedaj usklajen tudi z drugimi republiškimi institucijami (SURS, ZMAR). Tabelo objavljamo z namenom, da jo lahko uporabite za primerjavo lastnih rezultatov z višjimi nivoji (tudi metodologija za izra~un posameznih kazalnikov vam je na voljo na zdru`enju). GZS nudi tudi izpis na ravni individualnih ravni dru`be in na ravni razreda dejavnosti, v katero posamezno podjetje spada. Zahtevek lahko vsi ~lani GZS vlo`ijo v Infolinku-GZS ali pa kar direktno na Zdru`enju lesarstva (tel. 061/18-98-283). IZVOZ - UVOZ LESNE INDUSTRIJE (DD IN DN36.1) V LETU 1998 Izvoz - kriterij: dejavnost blaga (SKD) 1997 1998 indeks 98/97 DD20 332.777 349.710 105,1 DN36.1 464.765 560.682 120,6 797.542 910.392 114,1 Uvoz - kriterij: dejavnost blaga (SKD) 1997 1998 indeks 98/97 DD20 121.219 134.014 110,6 DN36.1 116.127 129.128 111,2 237.346 263.142 110,9 Izvoz - kriterij: glavna dejavnost izvoz-uvoz 1997 1998 indeks 98/97 DD20 250.490 276.179 110,3 DN36.1 192.864 189.726 98,4 443.354 465.905 105,1 Uvoz - kriterij: glavna dejavnost izvoz-uvoz 1997 1998 indeks 98/97 DD20 76.840 85.770 111,6 DN36.1 74.750 75.851 101,5 151.590 161.621 106,6 Spoštovane bralce obveš~amo, da smo bili zaradi spremenjenih pogojev razpošiljanja (pošta nam je za~ela zara~unavati rubriko GZS kot samostojno prilogo, torej dvojno poštnino), prisiljeni nekoliko spremeniti samo obliko rubrike, kar pa ne bo vplivalo na vsebino. Upamo, da vam bo tudi ta oblika vše~. LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 227 76 LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 228 LES wood 51 (1999) 7-8 GZS-Zdru`enje lesarstva 229 LES wood 51 (1999) 7-8 Intervju 230 LES? ^e ga ne bi bilo, bi ga morali izumiti... Vprašanja prof. dr. dr. h. c. Niku Torelliju, glavnemu uredniku revije Lesm INTERVJU? Zakaj pa ne, vendar bodo nekaj iskrivih ali pikrih namesto mene rekli drugi. ZNANSTVENA POT? Sodim v zadnjo generacijo “klasikov”, t.j. absolventov klasi~ne gimnazije. Od tod moje zanimanje za klasi~ne jezike, kulturno zgodovino in umetnost. Kot navdušen ~astilec našega velikega skavta, tabornika, umetnika, astronoma, “drenovca” Sivega volka (prof. Pavla Kunaverja), ki je bil hkrati moj prvi profesor geografije, sem se po maturi gladko odlo~il za študij gozdarstva, ki sem mu kasneje dodal še biologijo (~eprav sem se sprva zelo resno “zapisal” medicini). Materi biologinji in o~etu pravniku, alpinistu in “skalašu”, je bila moja nova odlo~itev za “foresti~arja” vše~. Moj prvi šef na Biroju za gozdarsko na-~rtovanje je bil zdajšnji minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marin~ek, ki mi je bil skrben in duhovit u~itelj. (Usoda mi ga je postavila za enega od šefov tudi na “stara” leta, tokrat kot nacionalnemu koordinatorju za podro~je gozd/gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo pri MZT). Po dveh letih so me povabili na Univerzo, kar je bila vselej moja tiha `elja. Dokoriral sem na stari pruski univerzi v Berlinu. Mednarodni znanstveni projekti so me vodili po tropih: ekvatorialni Afriki, ju`noameriški Gvajani in Mehiki, kjer sem deloval kot vladni svetovalec in ekspert FAO. Preu~evali smo tehnološko neznane ali manj znane lesne vrste ter njihovo mo`no uporabo; vse z namenom trajnostnega gospodarjenja s tropskimi gozdovi. Poleg pedagoškega in mentorskega dela se ukvarjam s pre-u~evanjem reagiranja drevja na mehanske in polucijske poškodbe ter s pre`i-vetveno strategijo drevesnega debla. V poletni številki revije smo `eleli intervjuju dati bolj sproš~en-poletni navdih. Torej naj besede dobi~ek, dodano vrednost, davek, nadomestijo besede sre~a, konji~ki, `ivljenjske resnice itd... Zato sem izbrala zanimivega sogovornika, Nika Torellija, ki nam je bil dosedaj znan le po svoji strokovno-znanstveni plati in kot glavni urednik naše revije. Spraševala sem ga o njegovih pogledih na `ivljenje, sre~o, denar, politiko itd. Preberite si in u`ivajte v sproš~enih odgovorih z mnogo `ivljenjskih resnic in spoznanj. Pa lep dopust vsem bralcem revije! Zanimajo me sekundarni in terciarni procesi (ojedritev, ranitveni les) in njihov vpliv na ksilogenezo, zgradbo in lastnosti lesa. PONOSEN? Seveda na dru`ino: na `eno, ki je najboljši botanik. V vrtu ima natan~no 377 rastlin, manjka ji le ro`nata orlica in dve vrsti okrasnih bu~k (prihodnje leto jih bo prav gotovo nekje staknila; še dobro, da pri nas ne uspevajo tropske rastline!). Na h~erko romanistko Tino, ki je najraje v Firencah (prijatelji in kavica pri Gilliju), ki (premalo) igra klavir, in na sina, gozdarja Marka, ki je najbolj sre- ~en doma in se trenutno (preve~) po-sve~a kitari. Ponosen sem na svoj doktorat na Hum-boldtovi univerzi in na dunajski ~astni doktorat, pa na Mehiško nacionalno priznanje in na svojih osem doktorantov, od tega dveh tujih. Od zunajdru`inskih dose`kov pa dam najve~ na “svojo” mednarodno uveljavljeno katedro. V njej vladajo prijateljski odnosi in ustvarjalno vzdušje. DENAR? Kako pomemben je, spoznaš, ko ga nimaš. Tisti, ki mislijo, da je denar vse, so pripravljeni za denar storiti karkoli. Teh se bojim. Nekaj pa ga za svojo sre~o vendarle potrebuješ. Si vraiment l’argent ne fait pas bonheur, rendez-le! (Renard) (^e denar res ne prinaša sre~e, potem ga vrnite!). BILL CLINTON? Kako doma~ obisk! Tako prisr~no do-ma~e Slovencev ni še pozdravil še noben politik, niti doma~i!. Promocija našega turizma z najvišjega mesta (in zastonj!). Pohvala naše ~udovite himne. Balkana še omenil ni. Zelo simpati~en in bleš~e~ politik! Moniko mu mimogrede odpustim. SLOVENIJA IN SLOVENSKI NAROD? Najlepša de`ela, zelena, so~na, ~ista, dehte~a, varna. Slovenci so dobri ljudje. Zgodnje vstajanje mu ne povzro~a nikakršnih te`av. Sre~en narod brez zgodovine. Happy the people whose annals are blank in history (Carlyle) (Sre~ni ljudje, katerih letopisi v zgodovini so nepopisani). Zaslu`i si boljše politike. Sodim med gore~e domoljube, ki mu LES wood 51 (1999) 7-8 niso mogli dokazati nacionalizma, kaj šele šovinizma. Mo~no ob`alujem, da smo z osamosvojitvijo nekriti~no sprejeli nemoralni arhai~ni kapitalizem. Ta je resno na~el med~loveške odnose in povzro~il moralno in materialno osiro-mašenje izjemno delavnega in sposobnega slovenskega ljudstva. Evropa? Seveda, saj smo bili vselej del nje. Vendar se zdi, kot da se nekateri tega dejstva ne zavedajo. Bolj se bojim samoizrin-janja iz Evrope. POLITI^NO PREPRI^ANJE IN POLITIKI? Po svojih mo~eh skušam biti humanist, pacifist, altruist (kar je najte`je), nasprotnik vsake politi~ne polarizacije, skratka drogerist (saj se še spomnite anekdote o Niccoloju Piccinniju in Christophu Willi-baldu Glucku, ki sem vam jo neko~ povedal!), pesimist nikoli, ne ravno optimist, temve~ meliorist. Škoda, da ni med politiki ve~ poro~enih `ena z otroki in škoda, da se niso za politiko odlo~ili takšni mo`je, kot so bili Shaw, Twaine, Ustinov in naš Trstenjak!! Lahko vam povem, kaj je naš veliki impresionist Rihard Jakopi~ neko~ zapisal: “Politika naj bi bila skrb za narodov blagor”. Glede na to, kar moramo gledati dan za dnem, je politika skrb za blagor narodnih zajedalcev. Še mo~nejšo je razdrl dunajski šaljivec Nestroy. Volksvertretter - und kann nichts vertreten als seine Stiefel. Tu gre za besedno igro: nem. vertreten pomeni zastopati in treten stopiti, hoditi. (Zastopnik ljudstva - vendar ne zna ni~esar drugega zastopati kot svoje škornje). Ker sta Jakopi~ in Nestroy `e mrtva, prav gotovo nista mislila na pred~asno upokojevanje naših poslancev. Na sre~o so takšni poslanci v manjšini in navsezadnje poslance moramo imeti. Tudi Ustinov ni imel najboljšega mnenja o politikih: “Politiki so ljudje, ki jih nismo marali tu spodaj, zato smo jih poslali tja gor.” PRESEDNIK? ^e bi `e moral biti (le kdo bi me volil?), potem bi deloval zdru`itveno “za narodov blagor” in stalno bi imel v mislih Jakopi~a, Nestroya in Ustinova. Najbr` bi se zelo sekiral. Deviza: Viribus unitis Intervju (z zdru`enimi mo~mi; naj vas ne moti ~e je bila to tudi deviza starega dobrega Franca Jo`efa). Skušal bi uvajati elementarno poštenje. Ljudi za odgovorna mesta bi bolestno natan~no preverjal (kriteriji, kriteriji, testi, testi...). Ban~ne avtomate bi dal prirediti tudi za referendumsko preverjanje pomembnih od-lo~itev. Kakšno razkošje! Skušal bi uvesti sistem, ki bi prepre~eval ponovne izvolitve. Zanjo bi moral “nenadomestljivi” kandidat dobiti, recimo, vsaj 90 % glasov ali druga~e, biti bi moral zares “zlat”. Groza... spremenil bi nerazpoznavno zastavo in ime svoje dr`ave. Na-veli~al sem se razlagati tujcem, kje je Slovenija in da nisem Slovak niti iz Slavonije. Slovensko dr`avljanstvo bi postalo zelo cenjeno. BOG? POSMRTNO @IVLJENJE? Mo~no upam, da obstajajata. Zaradi izkoriš~anih, trpe~ih in poni`anih, pa tudi vseh drugih. Absolutno in ve~no merilo naših dejanj. Le kako hudo mora biti vsevednemu in vsevidnemu Bogu, ki vidi vsa naša slaba dejanja in vso bedo sveta. Lepo bi se bilo v ve~nosti spet sre~ati z ljubljenimi najbli`jimi in prijatelji! EVOLUCIJA? Neko~ krivoveren nauk, vendar je katoliška cerkev v 20. stol. postopoma opustila zavra~anje sodobnega naravoslovja. Pape` Janez Pavel II je 31. oktobra 1992 rehabilitiral Galileia, novembra 1996 pa izjavil, da je Darwin s svojo evolucijsko teorijo dosegel pomembno spoznanje. Pa tudi sicer ni te`ko evolucije spraviti v sklad s Starim testamentom. Bog je ustvaril drevo tretji stvarstveni dan, ~loveka pa šele šestega. Dan je le prispodoba in je lahko trajal ve~ sto milijonov let. SRE^A? @iveti. Dru`ina. Narava. Umetnost. Delo. Sre~en je tisti, ki je našel svoje delo. Naj ne iš~e drugega blagoslova (Carlyle). Ko ~lovek dela z veseljem in navdušenjem, nima pravice do ni~esar. Nima niti pravice do uspeha. Pla~an je vnaprej (Guitry). 231 To sem znova in znova tudi sam ugotavljal. In ne skušajte biti bolj sre~ni od drugih, kajti ~e bi hoteli biti samo sre~ni, bi to še lahko dosegli, ko pa `elimo biti bolj sre~ni od drugih; to pa je vselej zelo te`-ko, ker menimo, da so drugi sre~neši, kot so (Montesquieu). Sre~no! KONJI^KI? Veliko jih je. Prvi je glasba, predvsem baro~na, klasi~na in romanti~na. Klavir, violina, klasi~na kitara. Povsem razumem violinskega virtuoza Jasho Heifetza: “V~asih si zaigram skladbo modernega skladatelja in to iz dveh razlogov: prvi~, da ne bi vzel poguma skladateljem, da ne bi ve~ komponirali in drugi~, da se spomnim, kako zelo cenim Beethovna.” Tudi Honegger bi bil razo~aran nad menoj: “Publika ne mara nove muzike; glavna stvar, ki jo zahteva od skladatelja je, da je mrtev.” Najljubši skladatelji? Vivaldi in njegovi Štirje letni ~asi (Le quattro sta-gioni). Zima je nedosegljivo lepa in hkrati moderna. (Boste videli, da so Vivaldi-jevi Štirje letni ~asi boljši od pizze Štirje letni ~asi!). Pa Schubert, Chopin, Albeniz. Najljubši pianist Vladimir Horovitz. Ob njem zatajiš, da igraš klavir. “@ivljenje brez glasbe bi bila napaka” (Nietsche). Drugi konji~ek je slikanje, zlasti akvarel. Ta moji naravi in temperamentu najbolj ustreza. Najljubši slikarji Fattori, Menzel, Plana. Najljubše barve: od siene do kra-plaka. Motivi? Mestni pejsa`i. Tretji konji~ek je branje. Zaljubljen sem v krajše sporo~ilne tekste, anekdote in aforizme (to so bralci `e opazili). Dolgi teksti brez domislic so kot uro in pol tra-jajo~a nogometna tekma brez golov. Posebej rad pa berem med vrsticami. To pa je nekaj! Tam je najve~ pomembnih sporo~il. @IVALI? O tem bi vedela najve~ povedati moja ma~kona Pepi in Mica ter vsi netopirji in sršeni, ki bi jim moral po `eninem ukazu `e zdavnaj odpovedati stanovanje na podstrehi. Z vsemi psi v vasi sem v najboljših odnosih. Kar se Pepija ti~e, je seveda neverjetno brihten (samo govori LES wood 51 (1999) 7-8 ne) in kako šele uboga!. V lovskem stilu bi to opisal nekako takole. ^e mu re-~em: “Ali boš prišel ali ne boš prišel”, on pride ali pa ne pride. LES? ^e ga ne bi bilo, bi ga morali izumiti. ^udovit material, najlepši masiven. Z disintegracijo se njegova uporabnost resda pove~uje, vendar pa -`al- njegova lepota in ekološka ~istost hitro izginja. Recikliranje lesa? Zelo nejasna zadeva. Naj~isteje bi bilo les v kemi~no neobde- V majski številki revije Les (5/99 str. 153-154) smo objavili vsebino seje odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo s predstavniki lesarstva. V nadaljevanju objavljamo sklepe, ki nam jih je posredoval predsednik odbora dr. Jo`e Zago`en. Odbor Dr`avnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo je na 37. seji, dne 9.4.1999 v Ribnici in 49. seji dne 2.6.1999 obravnaval problematiko lesnopredelovalne dejavnosti. Sprejel je naslednje sklepe in stališ~a: 1. Odbor se je seznanil z osrednjimi problemi, s katerimi se sre~ujejo podjetja lesnopredelovalne industrije, in ugotovil, da bi bilo treba: - takoj odpraviti prometni davek na prvi promet z lesom, s tem dose~i pocenitev gozdnih sortimentov za 10 % in zagotoviti, da uvedeni davek na dodano vrednost ne bo dodan na sedanjo ceno hlodovine, v kateri je vra~unan še prometni davek; - prepre~iti negativne posledice uvedbe davka na dodano vrednost; - z ustreznimi ukrepi omejiti oz. pre-pre~iti izvoz kvalitetne hlodovine; Intervju lani in kemi~no nezaš~iteni obliki vrniti v ogljikov cikel, bodisi neposredno s se-`iganjem ali posredno prek biološkega razkroja. Dodana vrednost? Z domiselno diverzifikacijo izdelkov in še posebej z oblikovanjem. NASVET MLADIM? Menim, da se vsakomur ponudi nekaj “`ivljenjskih” prilo`nosti. Ne oklevajte in jih izkoristite. Nau~ite se dobro vsaj angleš~ine. Za lesarje je enako pomembna tudi nemš~ina. Odprl se vam omejiti nelojalno konkurenco in prepre~iti slabo kakovost pri uvozu pohištva s tehni~nimi predpisi ter standardi in atesti proizvodov ter uvedbo certifikatov kakovosti; odpraviti razkorak med gibanjem te~aja in stopnjo inflacije ter prevelike dajatve, davke in prispevke, zmanjšati obrestne mere za posojila; z zakonodajo urediti finan~no disciplino; skleniti sporazume o premo`enju zlasti z BiH in Hrvaško; skleniti meddr`avne dogovore za veljavnost atestov pohištva in materiala za lesno industrijo; izdelati poseben program na Ministrstvu za znanost in tehnologijo za delovno intenzivne panoge, ki so v tranzicijskem obdobju izgubile ve~ino raziskovalno-razvojnega potenciala; zagotoviti pomo~ dr`ave za posodobitev tehnologij in dovoljene po-mo~i dr`ave s ciljem pove~evanja konkuren~ne sposobnosti podjetji in izboljšanja stanja v posameznih manj razvitih regijah; ustanoviti oblikovalski center s stalnim sofinanciranjem dr`ave; ustanoviti razvojni pano`ni center 232 bo nov svet. Trdo delo. Spla~alo se bo! In še latinski nasvet: Scire aliquid laus est, pudor est nil discere velle (Cato). (Ne sramuj se, ker `eliš biti pou~en o ne~em, ~esar nisi vedel; nekaj vedeti je dika, sramota je ne hoteti ni~esar znati). NAPAKE? Imam jih, vendar jih hranim za svoje najbli`je in najboljše prijatelje. Fani POTO^NIK, dipl. oec. za podro~je tehnologije, organizacije, ekonomike s tr`nimi raziskavami in pano`ni atestirni center s sofinanciranjem dr`ave; - dose~i kvalitetnejšo, evropsko primerljivo proizvodnjo in s tem boljšo konkuren~nost te panoge na trgu z uvedbo dav~nih olajšav za investiranje v posodobitev strojev in strojne opreme in stimulacij za nakup strojev in strojne opreme, ki bo pripomogla k ekološki proizvodnji in manjši porabi energije; - dvigniti raven strokovnega izobra-`evanja, tako v smeri ozkih specializacij in rokodelskih spretnosti kot tudi na višjih ravneh in omogo~iti opravljanje mature na tehni~nih srednjih šolah za prehod na univerzitetni študij. - z ustreznimi ukrepi prepre~iti zmanjševanje števila zaposlenih v panogi. 2. Odbor se je seznanil z aktivnostmi Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za gospodarske dejavnosti pri razreševanju problematike lesnopredelovalne industrije. 3. Odbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da predloge iz 2. to~ke sklepov in stališ~ temeljito preu~i in jih upošteva pri svojem nadaljnjem delu ter sprejme ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti. Predsednik: dr. Jo`e ZAGO@EN Sklepi Odbora Dr`avnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo LES wood 51 (1999) 7-8 Iz naših podjetij 233 Proizvodnja monta`nih objektov Jelovice na novi lokaciji Jelovica je aprila letos preselila proizvodnjo monta`nih objektov iz Škofje Loke na lokacijo `age v Preddvor. To je velik dogodek za zaposlene delavce Jelovice in pomemben za slovensko lesarstvo. Na najsodobnejši tehnologiji bo mo`no izdelati 250 hiš letno. To so povedali na novinarski konferenci 17. junija vodilni predstavniki Jelovice: generalni direktor in predsednik uprave mag. Zvezdan @leb-nik, vodja SPE Tr`enje Jo`ica Bergant, dipl. oec. in direktor SPE Monta`ni objekti Iztok Ribnikar, dipl. in`. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1955 in sedaj zaposluje 700 delavcev, od tega 100 v proizvodnji in prodaji hiš. Osnovna dejavnost Jelovice je proizvodnja in prodaja oken, notranjih, vhodnih in gara`nih vrat ter proizvodnja in prodaja monta`nih objektov, kot so stanovanjske in po~itniške hiše in poslovni objekti. Monta`ni objekti kljub samo 20 % dele`u v prihodku Jelovice predstavljajo pomemben in perspektiven proizvodni program podjetja. Jelovica izvozi 70 % proizvodnje hiš predvsem v Nem~ijo, Avstrijo, Švico in Itali- jo. Pove~uje se povpraševanje tudi v Sloveniji, predvsem zaradi postopnega spoznavanja vseh prednosti tovrstne gradnje. Kupcem monta`nih objektov Jelovice so na voljo izdelane hiše do razli~nih gradbenih faz, od grobo izdelanih hiš do hiš v podaljšani ~etrti fazi gradnje in hiš na klju~. Vrednost investicije v sodobno ra~u-nalniško vodeno linijo za izdelavo stenskih elementov in linijo za izdelavo ostrešij je znašala 200 mio SIT, izdelavni ~asi pa so se skrajšali pri bistveno manjšem fizi~nem naporu za eno tretjino. Ra-~unalniško vodena tehnologija omogo-~a ve~jo natan~nost obdelave, boljšo kakovost in estetski izgled hiš. Jelovica je ~lanica nemškega Zdru`e-nja proizvajalcev monta`nih hiš in ima znak kakovosti RAL za monta`ne elemente. Vgrajeni materiali imajo ustrezne certifikate kakovosti. Jelovica se je odlo~ila, da bo v letošnjem letu poklonila Poso~ju en mon-ta`ni objekt. Monta`ne hiše bo pro-movirala skupaj z Marlesom in Lumar-jem s postavitvijo vzor~nih hiš pri Gradbenem centru Slovenije na Dimi~evi v Ljubljani. Kupcem bodo na voljo za ogled v celoti opremljene hiše z urejeno okolico od jeseni letos. Tudi Zveza lesarjev Slovenije aktivno deluje na promoviranju in utemeljevanju prednosti monta`ne gradnje gotovih hiš v obliki organiziranja strokovnih posvetov vseh proizvajalcev in strokovnjakov posameznih inštitucij, ki imajo pomembno vlogo pri kreiranju in od-lo~anju gradnje v Sloveniji. Tovrstna oblika organiziranega nastopa vseh proizvajalcev in odlo~ujo~ih inštitucij bo pomembna naloga v prihodnje v smislu doseganja ve~jega dele`a monta`nih gotovih hiš v Sloveniji in la`jega prodora na svetovna nabavna in prodajna tr`iš~a. S skupnimi poslovnimi nastopi naj bi se izboljšala tudi gospodarnost poslovanja in s tem materialna osnova za nadaljnji razvoj. Vodstvu in vsem zaposlenim v Jelovici `elimo, da bi se jim na~rtovani cilji ure-sni~ili. Ciril MRAK, dipl. in`. LES wood 51 (1999) 7-8 Strokovne vesti 234 Demonstracijsko `aganje furnirja v Tehniškem muzeju Slovenije Dne 21.5.1999 je bila v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) v Bistri pri Vrhniki otvoritev in prvo demonstracijsko `aganje furnirja z mehanizmom nekdanje furnirnice na vodni pogon iz Podre~ja pri Dom`alah. Za muzealce in ljubitelje tehniške dediš~ine je bil dogodek pomemben zaradi treh razlogov: 1. Furnirnica na vodni pogon, ki je v TMS v Bistri je nesporno eden izmed najimenitnejših kulturnih spomenikov lesarske tehniške dediš~ine na Slovenskem. Ni mi znano ali so podobni objekti v drugih evropskih dr`avah. 2. Prakti~no vsi sestavni deli mehanizma nekdanje furnirnice, ki je pri~ela delovati `e v 80. letih 19. stoletja, so originalni. Zamenjali smo le tiste dele (rake, vodno kolo, zobniki, jermenica, jermeni), ki so se zaradi mehanskih, kemi~nih ali mikroklimatskih vzrokov obrabili oz. so prepereli. 3. Obnova mehanizma je zajela kon-servatorska kot tudi restavratorska dela, ki sedaj omogo~ajo ob~asne demonstracije `aganja furnirja z velikim lito`eleznim kro`nim `agalnim strojem. Natan~ne zgodovinske, lastniške in tehniške podatke objekta in mehanizma je strokovni javnosti predstavil, danes `e pokojni muzejski sodelavec Miloš Mehora v reviji LES v letih 1980 (št. 11-12 / str. 273, 274, 275) in 1984 (št. 5-6 / str. 137). V tem prispevku ne bom ponavljal navedenih podatkov. Omenil bom tista dejstva, ki v omenjenih prispevkih niso bila izpostavljena ter dogodke po letu 1986. @ivljenjsko dobo furnirnice lah- ko razdelimo v tri ~asovna obdobja. Prvo obdobje je ~as obratovanja furnirnice v Podre~ju, kjer je bila prvotno, drugo obdobje zajema ~as dokumentiranja, gradnje nadomestnega objekta v Bistri ter prenos mehanizma na novo lokacijo, tretje obdobje pa je ~as trajne zaš~ite in demonstracijskega delovanja znotraj TMS. I. obdobje Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1932 navaja, da je bilo leta 1824 ustanovljeno podjetje “Tovarna Ker~ Ivan, @aga furnirja, Podre~je pri Dom`alah”. Leta 1887 so vpisali v register gospodarskih organizacij pri okro`nem gospodarskem sodiš~u v Ljubljani firmo Rode - Dogan, Tovarna furnirja, skladiš~e furnirjev, parketov in vezanega lesa. V letih 1903, 1920, 1921 in 1925 so sledile spremembe vpisov v registru glede na sprememb lastništva, dejavnost pa je ostala ista. Po drugi svetovni vojni je zaradi nerentabilne proizvodnje najpreje prenehal delovati leta 1945 velik kro`ni `a-galni stroj za raz`agovanje plemenitega furnirja, leta 1952 oba jaremska `agalna stroja za raz`agovanje slepega furnirja in kon~no leta 1962 tudi venecijanka za raz`agovanje hlodovine. II. obdobje Objekt in inventar bi zanesljivo propadla, ~e se leta 1972 muzejski sodelavec Miloš Mehora lotil prvega dokumentiranja obrata v smislu izdelave tehniških skic in na~rtov, zapisovanju vseh pomembnih in razpolo`-ljivih lastniških in tehnoloških podat- kov ter fodokumentiranja obstoje~ega stanja. Tovrstni elaborat je dal ustrezno osnovo za pripravo tehni~ne dokumentacije za izgradnjo nadomestnega objekta v Bistri, za prenos obstoje~ega mehanizma iz Podre~ja. Leta 1978 je TMS sklenil kupoprodajno pogodbo z zadnjim lastnikom obrata Zdravkom Ker~em, naslednje leto se je pri~ela gradnja novega objekta. Gradbena dela so bila v grobem kon~ana leta 1980, dokon~no pa ~ez tri leta. Tesarska dela pri izdelavi in monta`i lesenih rak za dotok vode in velikega vodnega kolesa so bila kon~ana leta 1986. V tej fazi dela je bilo omogo~eno zgolj vrtenje vodnega kolesa, preostali zobniški in transmisijski del pa še ni bil vgrajen in pritrjen v tolikšni meri in natan~nosti, da bi omogo~al delovanje mehanizma. Ko omenjamo II. obdobje obravnavane furnirnice, moramo brezpogojno omeniti dve osebi. Logisti~ne zavezanosti pogajanja pri odkupu, pridobivanja ustreznih dovoljenj in nadzora pripravljalnih in kasnejših gradbenih del objekta kot tudi demonta`e, transporta in ponovne monta`e mehanizma je vodil tedanji direktor TMS Marjan Vidmar. Celoten projekt je v bistvu financiralo Splošno zdru`enje lesarstva. Tehniški muzej Slovenije je imel to sre~o, da je tedanji sekretar zdru-`enja Alojz Leb zelo jasno doumel izjemen nacionalni pomen te, relativno drage, spomeniško varstvene akcije ter jo skladno s tem tudi uspešno izpeljal. III. obdobje Kot za~etek tretjega obdobja furnirnice lahko štejemo leto 1993, ko se je posedlo in ustavilo veliko vodno kolo. Os vodnega kolesa je bila namre~ sestavljena iz dveh delov, medsebojno povezanih z globoko koni~no tesarsko vezjo. ~as in sila te`e sta vez razrahljali, os se je upognila, kolo pa je nasedlo. Ta okvara nas je utrdila v odlo-~itvi, da se bo potrebno ~impreje lotiti temeljitejše prenove zunanjih in notranjih delov mehanizma. Najve~ji problem je bila pridobitev osi vodne- LES wood 51 (1999) 7-8 ga kolesa, ki je morala biti dolga 5 metrov in kvadratnega preseka 50/50 cm. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti je bilo jasno, da mora biti os iz enega kosa, kar je pomenilo potrebo po hrastovem drevesu prsnega premera 90 do 100 cm. S pomo~jo tedanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Bre`ice Nika Rainerja je bila ta zahteva uresni~ena. @eleno drevo smo našli v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Delavci GG Bre`ice so brezpla~no opravili se~njo in spravilo hloda iz gozda do `agarskega obrata v Podbo~ju. Nadaljnja dela je omogo~ila spon-zorska pogodba s koncernom Javor Pivka, ki sva jo podpisala z direktorjem Petrom Tomši~em leta 1994. Najprej so restavratorski tehniki in konser-vatorji muzeja obnovili lesene rake za dotok vode, spremenili njihov naklon ter izdelali nove le`aje. Stari le`aji so bili izdelani iz lesa in so se zaradi pritiska in vibracij dobesedno zdrobili. Tesarstvo Kregar je ustrezno obtesalo ob`agan hrastov hlod, na ~elnih straneh pa pritrdilo v utore stara lito`elez-na nasadila, ki se vrtijo v le`ajih. Os vodnega kolesa je tehtala pribli`no 1.400 kg. Zaradi dimenzij in te`e osi, bli`ine vode in postavitve mehanizma v objektu je ni bilo mo`no vgraditi z notranje strani objekta temve~ s hi- Strokovne vesti dravli~nim dvigalom od zunaj skozi vodno kolo (sl. 1), ki ga ob tej prilo`-nosti nismo razdirali, da se ne bi pre-ve~ razrahljalo. S pri~etkom vrtenja vodnega kolesa se je izkazalo, da je potrebno dodatno utrditi vse notranje le`aje mehanizma, popraviti glavni zobnik in izdelati novo jermenico. Nabaviti smo morali tudi nove jermene, jih napeti, prikrojiti in zlepiti. Omenjena dela so bila kon~ana v prvi polovici leta 1999. Tako obnovljen mehanizem je dejansko prvi~ po letu 1945 omogo~il `a-ganje furnirja z velikim lito`eleznim kro`nim `agalnim strojem. Kljub navedenim popravilom in obnovam pa v furnirnici v Bistri ni mo`no `aganje furnirja z jaremskim `agalnim strojem, ki je na galeriji mehanizma (sl. 2). Glavni razlog je pomanjkanje pogonske mo~i. Prvotna furnirnica v Podre~ju je imela vodno kolo premera 6 metrov, sedanja v Bistri pa ima premer 4 metre, kar se krepko pozna na mo~i. Zaradi tega je mo`no le premo~rtno gibanje jaremskega `agalnega stroja na galeriji, ne pa tudi `aganje. V zvezi z opisano furnirnico ostaja v prihodnje pred muzealci in vsemi drugimi ljubitelji tehniške dediš~ine temeljna dilema. Ali je ustrezneje ohranjati furnirnico predvsem v mirujo~em ali pred- 235 Slika 2. Zategovanje `aginega lista jaremskega `agalnega stroja na galeriji furnirnice (foto Vilman, 1998) vsem v delujo~em stanju. Ve~ina obiskovalcev bo takoj odgovorila, da je de-lujo~i mehanizem bistveno bolj atraktiven in tudi pou~en, kot pa mirujo~. Dr`i, problem je le v zagotavljanju av-tenti~nosti v daljšem ~asovnem obdobju. Mednarodni muzejski eti~ni kodeks zagovarja ohranjanje originalnega stanja nepremi~ne in premi~ne dediš~ine. V primerih delujo~ih eksponatov, naprav in ve~jih mehanizmov pa je originalnost te`ko zadr`ati, saj se delujo~i deli obrabljajo in jih je potrebno zamenjevati z novimi. Pri redkih eksponatih, napravah ali mehanizmih razpolagamo z originalnimi nadomestnimi deli, zlasti ~e je naprava stara npr. sto let ali ve~. Mnoge naprave so bile izdelane ro~no v manjših serijah ali pa so sploh unikatne. Vsak novo izdelani rezervni ali nadomestni del pomeni v bistvu repliko, ve~ replik pri isti napravi pa zmanjšuje njeno originalno vrednost. Razen tega mnogih replik ne moremo izdelati iz povsem identi~nih materialov kot v preteklosti, še pogosteje pa jih ne izdelujemo z enakim orodjem in z isto tehnologijo dela kot neko~. V dolo~e-nih primerih tovrstnega orodja nimamo na razpolago, še pogosteje pa ne obvladamo starejših tehnik dela, ker tovrstnega znanja niso prenašali iz roda v Slika 1. Monta`a nove hrastove osi na le`aje skozi vodno kolo furnirnice (foto Vilman, 1994) LES wood 51 (1999) 7-8 Strokovne vesti 236 Slika 3. Stalno vzdr`evalno delo je dolivanje maziva notranjemu le`aju osi vodnega kolesa in kontrola stalnega kapljanja vode na leseni del osi (foto Vilman, 1999) rod zaradi ekonomskih, socialnih, dru-`inskih ali drugih razlogov. Glede furnirnice v TMS v Bistri bomo ubrali srednjo pot, kar pomeni redke ob~asne demonstracije `aganja furnirja, predvidoma 3 do 4-krat na leto. Menimo, da se bodo na ta na~in kar najdlje ohranili najpomembnejši originalni sestavni deli mehanizma, obiskovalci pa tudi ne bodo prikrajšani za zanimiv prikaz `aganja. Ob~asnemu delovanju v prid govori tudi nujnost stalnih vzdr`evalnih del objekta in mehanizma. Glede na dosedanje izkušnje moramo odkrito priznati, da je napravi povzro~ilo najve~ škode predvsem mirovanje in ne delovanje (sl. 3). Morda bomo ~ez ~as prisiljeni sprejeti dolo~en kompromis, kar pomeni zgolj vrtenje vodnega kolesa brez prenosa vrtilnega momenta na transmisijske elemente naprave. Takšna rešitev terja Slika 4. V primeru konserviranja mehanizma bi odpadlo brušenje in razpiranje zob `aginih segmentov kro`nega `a-galnega stroja (foto Vilman, 1999) neprimerno manj nege in vzdr`evanja (sl. 4), torej manj napora in manj stroškov. V tem primeru bi morali v celoti in kakovostno konservirati prav vse notranje sestavne dele naprave, namesto demonstracijskega delovanja pa uporabiti audiovizualno napravo s prikazom nekdanjega `aganja furnirja. Vladimir VILMAN, dipl. in`. kustos lesarskega oddelka TMS Skupina Weinig na LIGNI 99 Celotna proizvodna paleta skupine Weinig, ki obsega zelo razli~ne stroje od profilnih rezkarjev prek okenskih avtomatov do pripomo~kov za optimi-ranje, je na osrednjem dogodku s podro~ja strojev za obdelavo lesa, na sejmu LIGNA 99 v Hannovru, vzbudila dnevno zanimanje ve~ tiso~ obiskovalcev s celega sveta. Zelo dobro je bila sprejeta predvsem predstavitev celotne skupine na skupnem razstavnem prostoru, kjer so se predstavili z veliko novostmi in inovacijami. Finan~ni u~inek sejma je bil zelo ugoden. V šestih razstavnih dneh je bilo prodanih 285 strojev v celotni vrednosti okoli 30 mio DEM. Prav tako si pri skupini Weinig obetajo predvsem v izvozu še precejšen posejemski pro- dajni u~inek. Na 2.400 m2 razstavnega prostora se je skupina Weinig v Hannovru predstavila tako, da je pokrila celotno zanimanje obiskovalcev. Veliko zanimanje so izkazali tudi novinarji, saj se jih je kar 174 informiralo o skupini Weinig, njihovih proizvodih in konceptih. Za Weinig so sejmi in razstave pomemben predstavitveni element. Zaposleni v Weinigu obiš~ejo letno kar okoli 100 sejmov in razstav po celotni zemeljski krogli. Ta številka še dodatno pod~rta polo`aj skupine Weinig kot enega vodilnih proizvajalcev na podro~ju strojev za obdelavo lesa. LES wood 51 (1999) 7-8 Strokovne vesti 237 Poslovanje lesarstva Slovenije Poslovanje panoge je potrebno spremljati in analizirati skozi daljše obdobje. Zato navajam v naslednji preglednici (`al nepopolne), podatke o: gibanju števila zaposlenih, neto poslovnem izzidu, stopnji dobi~ka v prihodku, razmerju med porastom drobno-prodajnih cen in te~ajev in o dele`u izvoza v celotnem prihodku. Iz preglednice je razvidno, da se je število zaposlenih najbolj zmanjševalo v obdobju 1984 do 1991, medtem ko se giblje od leta 1994 dokaj konstantno okoli 20.000. Lesna industrija je poslovala z dobi~-kom 3,98 % leta 1984 in 2,21 % leta 1988. Absolutne vrednosti s sedanjimi niso primerljive zaradi denominacije valute in velike nekdanje inflacije. Zato so uporabna relativna razmerja v prihodku. V obdobju 1990 in 1993 v reviji Les ni bilo objavljenih podatkov o poslovanju panoge. Iz preglednice je razvidno, da posluje lesarstvo od leta 1994 do sedaj z izgubo, ki se giblje od 2,10 % leta 1997 do 4,26 % prihodka leta 1995. Prehod iz nekdanjega pozitivnega poslovanja v izgubo je predvsem posledica zmanjševanja števila zaposlenih in s tem do-se`enega obsega proizvodnje na nekdaj vgrajenih zmogljivostih, preori-entacije na cenovno in kvalitetno zahtevnejše izvozne zahodne trge in do sedaj še vedno ne v zadostni meri preorientiranega proizvodnega programa in racionalno organizirane proizvodnje. Pomemben vzrok izgube je tudi zaradi razkoraka med porastom doma~ih cen in te~ajev tujih valut v škodo neto izvoznikov. V obdobju 1992 do 1998 so se pove~ale do-ma~e drobnoprodajne cene pri dose-`eni strukturi izvoza ve~ od te~ajev tujih valut za 29,1 %. Pri tem `al lesarji nimamo podatkov o dejanskih stopnjah porasta vhodnih surovin in materialov. Negativni neto poslovni izid se je iz leta 1996 na 1997 zmanjšal, v letu 1998 pa pove~al glede na predhodno leto. V letu 1998 je bilo ustvarjenega dobi~ka 3,192 milijarde in izgube 7,058 milijarde tolarjev. Pomeni, da posluje z izgubo še vedno veliko število podjetij. V lesarski panogi moramo izboljšati stopnjo neto poslovnega izida s sedanjih -2,34 % na vsaj +3,0 %, kar pomeni za 5,34 % prihodka. Nastane vprašanje, kdaj bo to dose`eno in pod kakšnimi pogoji, saj bo le pozitivno poslovanje garancija za stabilizacijo panoge in zaustavitev zmanjševanja števila zaposlenih. Te mo`-nosti moramo iskati tako na makro kot mikro nivojih. Zato je nujno vztrajno in konstantno delati na sanaciji celotne panoge. Pot za doseganje tega cilja naj bi nakazala tudi projektna naloga Strategija razvoja lesarstva Slovenije. Leto Število Neto poslovni izzid Dobi~ek v % Veri`no razmerje Dele` izvoza v prihodku zaposlenih v 000 SIT v prihodku cene/te~aji v % 1984 37.469 5.338 mio din +3,98 26,10 1988 39.277 72.564 mio din +2,21 26,70 1990 29.501 1991 25.790 1992 23.658 100,0 1993 21.994 103,3 1994 20.955 -4.085.767 -2,79 107,5 53,39 1995 20.476 -6.600.897 -4,23 119,7 56,53 1996 19.573 -6.665.921 -4,26 118,6 49,98 1997 20.030 -3.300.791 -2.10 123,0 51,11 1998 20.030 -3.866.000 -2,34 129,1 56,00 Opombe: * Podatki za leto 1984 so iz revije Les 7-8/1995, stran 197. * Podatki za leto 1988 so iz revije Les 7-8/1989, stran 217. * Število zaposlenih je za leti 1984 in 1988 iz revije Les po vkalkuliranih urah. * V letu 1988 je bilo od skupnega števila 39.277 delavcev zaposlenih 5.255 v nelesnih dejavnostih, torej je bilo v lesnih 34.022 delavcev. * Število zaposlenih v ostalih letih je iz podatkov GZS-Zdru`enje lesarstva. * V letih 1984 in 1988 sta kot dobi~ek upoštevana poslovni in rezervni sklad. * Obra~unana amortizacija v letu 1984 je bila 4.906.378 dinarjev ali 3,66 % prihodka. * Dobi~ek, kot neto poslovni izid, je upoštevana razlika med celotnim dobi~kom in celotno izgubo. Rezultati poslovanja za obdobje 1994 do 1995 so iz Poro~evalca št. 56/1 od 18. septembra 1998, za leto 1997 iz revije Les 7-8/88 in za leto 1998 podatki GZS-Zdru`enje lesarstva. * Letni indeks kumulativnega veri`nega zaostajanja te~ajev tujih valut za drobno prodajnimi cenami pri dose`eni strukturi izvoza po valutah je upoštevan iz revije Les št. 3/99, stran 72, in opisa preglednic revije Les št. 1-2/99, stran 33, Gibanje drobnoprodajnih cen in te~ajev tujih valut. LES wood 51 (1999) 7-8 Strokovne vesti 238 DROBNOPRQQAJNE ČEME IN TEČ A Ji GLEDE NA STRUKTURO IZVOZA VERIŽNI INDEKSI £*0 - ČEME tečaj razmerje INDEKSI CEN nÜUSTHIJSMH PROIZVODOV PHI PROIZVAJALCIH 09C.9B^HiVf>t.S2 Podato QZ& - BKEP leb. 199? Predelovalne dejiviwMi 1.94,3 Obdelav« \w\ pridelava \n* 162,2 Pf6lZWdn^A pühiHVft In dniga 164,6 PrciiivndnjiL hiying, . i^lj.lü SfU/RjU INDUSTRIJSKI PROIZVODI 1 66,9 intfetei 1BW13B2 Drcbno prodapM WfW 230.5 DEM 1E1.1 GBP 1K.S USD 2M.JI i TL -isa.g Struktur iivgra l«ne Induslrije Hetajif 175,5 Ciril MRAK, dipl. in` Konjunktura Raven cen in pla~ Po ocenah evropskih ekonomskih inštitutov, ki so vklju~eni v zdru`enje za ocenjevanje konjunkture AIECE, naj bi bile v letošnjem drugem polletju tr`ne razmere v Evropi ugodnejše, kot so bile v prvih mesecih leta. Za obmo~je dr`av evra naj bi v letu 1999 v povpre~ju ra~unali z 2,1 % rastjo gospodarske in poslovne aktivnosti, za leto 2000 pa z okoli 2,8 % rastjo. Po ugotovitvah primerjalne raziskave mariborskega Inštituta za diagnozo in prognozo EDP so bile jeseni v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo cene blaga v povpre~ju ni`je za 12 %, cene storitev pa kar za 56 %. Zaposleni Slovenec je s svojo povpre~no neto pla~o lahko kupil 42 % dobrin kot Avstrijec. C.M. Kari Antikaapo v Ljubljani Finski vodja projekta za poveèanje konkuren~nosti lesne industrije v pokrajini Lahti ni povedal ni~ novega, ~esar ne bi vedeli. Celo presenetil je, ko ni poznal podatka o pove~ani dodani vrednosti projektne naloge in o številu zaposlenih v lesni industriji Finske. Tudi s certifikati in ISO standardi se ni mogel preve~ pohvaliti. Od nastopajo~ega ho~emo, da vse ve in zna. Seveda so to nepomebne podrobnosti v primerjavi z bistvom povedanega. Ohranili so toliko delovnih mest in toliko so jih pove~ali. Umetnost slovenskih lesarjev torej ni v nepozana-vanju problemov, ampak v izboru prioritetnih nalog, zaporedju izvajanja in na~inu reševanja. Pri nas je ~lovek `al preve~krat v spodnjem delu prioritete. Zato sem bil vesel vprašanja direktorja Bresta iz Cerknice Mitje Strohsacka, ~e so Finci upoštevali v projektni nalogi tudi socialno psihološki vidik. @al je bilo prav nasprotno vprašanje mlajšega navzo~ega managerja, ki so ga zanimale bolj koristi podjetja kot zaposlovanje delavcev, kar naj bi bila stvar dr`ave. Kot da ohranitev ali pridobitev novega delovnega mesta ne pomeni ekonomskega u~inka tudi za podjetje in osebnega zadovoljstva za direktorja. K sre~i se slovenski lesarji lahko pohvalimo, da imamo direktorje z visoko stopnjo eti~ne morale in kljub temu, ali pa ravno zaradi tega, uspešno vodijo podjetje. Preberimo intervju z direktorjem Javora Pivka Petrom Tomši~em, ali zgibanko ob 50 - letnici podjetja Svea iz Zagorja pod vodstvom direktorja Štrajharja..., mnogih pa v reviji Les še nismo spoznali. Sposobni vodilni strokovnjaki delajo strokovno, eti~no, v korist podjetja in dr`ave. Podjetja pod takim vodstvom poslujejo pozitivno, zaposleni se po-~utijo varne, pri delu so u~inkoviti in ustvarjalni ter usklajeno delujejo z dr`avnimi interesi. Oblike skupnega nastopanja podjetij Naša podjetja so zdaj pred dvojnim izzivom: kako pove~ati izkoriš~enost lastnih zmogljivosti in poiskati strateške kapitalske povezave. Morala se bodo odpirati in pozabiti, da lahko eno podjetje naredi izdelek od za~etka do konca. Specializacija je tisto, kar zni`uje stroške. Dr`ava bo s horizontalnimi ukrepi spodbujala zdru`evanje s sofinanciranjem skupnega nastopa na tujih trgih. Lesarji, po informacijah dr. Borisa Šuštarja, dr`avnega sekretarja za industrijo, `e imamo primer zdru`evanja treh podjetij za prodor na tuji trg. C.M. LES wood 51 (1999) 7-8 Strokovne vesti 239 Vizija dav~nega sistema 21. stoletja Osebnost mag. Cene Mati~i~a, avtorja knjige Vizija dav~nega, ban~nega in kreditnega sistema 21. stoletja, me spominja na akcijo 25 poslancev. Leta 1970 so se slovenski poslanci tedanje jugoslovanske Skupš~ine uprli centra-listi~nemu vodenju dr`avne politike in zahtevali ve~je pravice pri odlo~anju. V tistem ~asu sem bil zaposlen v podjetju Lipa Slavonska Po`ega kot predstavnik Liko Vrhnika. Pripravljali smo obliko poslovnega sodelovanja, ker so imeli Slavonci dovolj kvalitetnega bukovega lesa, Liko Vrhnika pa velike potrebe po lesu. Kmalu smo ugotovili, da so interesi sodelovanja precej raz-li~ni. Liko je `elel surovino, Lipa pa tehnološki razvoj in samostojno predelavo. Dolgoro~na kooperacija je bila tako vprašljiva. Moje slu`bovanje v Slavonski Po`egi me spominja na neki sestanek v Osi-jeku v zvezi z akcijo 25 slovenskih po- slancev. Pri tem je treba še povedati, da je bil predsednik slovenskega Izvršnega sveta Stane Kav~i~. Predsednik Jugoslavije Tito ni soglašal z zahtevami slovenskih politikov in je zahteval Kav~i~ev odstop. Tedaj je bila navada, da so sklicevali po celi Jugoslaviji po-liti~ne sestanke in zahtevali soglašanje oziroma odobravanje postavljene idejne politike z vrha. Na tem sestanku sem bil prisoten kot direktor Lipe Slavonska Po`ega. Na dnevnem redu je bil spor med Titom in Kav~i~em. Postavljena je bila zahteva, da s politiko slovenskih poslancev ni mogo~e soglašati in da mora Kav~i~ odstopiti. To se je tudi zgodilo, poslanci so bili kaznovani, Cene Mati~i~ je bil izlo~en iz javnega `ivljenja skoraj dve desetletji. Kav~i~evo predsednikovanje za Slovenijo ni bilo brez uspeha. Dosegel je, da smo za~eli z gradnjo prve avtoceste v Sloveniji na relaciji Vrhnika-Po-stojna, ki je bila tudi prva avtocesta v tedanji Jugoslaviji. Seveda je bila ta gradnja ena od ve~ih spornih to~k v politiki delitve ustvarjenih sredstev, torej davkov. Ceneta Mati~i~a sem osebno spoznal šele leta 1976. Z njim me je spoznala druga oseba iz akcije 25. poslancev, tedaj glavni direktor Hoje iz Ljubljane Miro Repi~. Zadol`ena sva bila, da ugotoviva ekonomsko upravi~enost poslovanja proizvodnje gradbenih ploš~ velox, ki jih je proizvajal eden od Hojinih obratov na Koprski cesti v Ljubljani. Nalogo sva delala v Hoji in v Hudem Rogatcu nad Igom, kjer je Cene Mati~i~ tudi ustvarjal. Moram poudariti, da je bilo delo z njim zanimivo in ustvarjalno. Mati~i~ lesarski javnosti ni neznana osebnost, saj je napisal nekaj sto ~lankov v reviji Les in prav zaradi tega zaslu`i posebno pozornost. Knjiga o viziji dav~nega sistema 21. stoletja je po dr. Bogomirju Kova~u “intelektualna provokacija starega modrijana. Njegova ukana ni v prodajanju modrosti preteklih izkušenj temve~ v ponujanju utopije prihodnosti. Ne gre toliko za utopi~nost ekonomske ideologije temve~ za utopi~-nost napovedi, ali je mogo~e s temi idejami spremeniti naš svet”. Avtor v uvodnem razmišljanju ugotavlja, da ni dr`ave, ki bi lahko `ivela in normalno funkcionirala brez davkov. Kljub temu ~lovek hrepeni po prastari pravljici o dr`avi brez davka. Takšne in podobne sanje so se vedno porajale v skrajno idealizirani obliki ob spremembah dru`benih sistemov. Tudi pri nas v Sloveniji. Mati~i~ se spominja povojnih mitingov iz leta 1945, na katerih je govoril zbranim krajanom, med ostalimi parolami tistega ~asa, tudi o davkih in denarju. “To bo svet, v katerem kmetje in delavci ne bodo pla~evali davkov... To bo svet v katerem kmalu ne bo denarja”... Sam pravi, da v nekaj takega ni verjel, govoril je pa~ parole, ki so bile naro-~ene in zabi~ane. Od tedaj smo `iveli v realnem svetu in marsikaj do`iveli. Davki so ostali, glede denarja do`iv-ljamo bogatenje enih, medtem ko se drugi pribli`ujejo meji brez denarja in so na robu `ivljenske eksistence. Vendar to je druga zgodba in ni predmet vsebine te knjige, ali pa naj bi ravno ustrezna obdav~itev omogo~ila humanejše `ivljenje vseh slojev prebivalstva. V bli`nji prihodnosti je pri~akovati institucionalne spremembe. Mednje sodijo predvsem spremembe na monetarnem podro~ju in davkih. Z uvedbo evra se pri~akuje dav~na harmoniza-cija med ~lanicami Eropske Unije. Dr`ave niso podjetja in zato iz ekonomskih razlogov te`je propadejo. V prehodnem obdobju si pomagajo, da LES wood 51 (1999) 7-8 Strokovne vesti 240 se izognejo nepopularnemu privijanju dav~nega vijaka, z zadol`evanjem in inflacijo. Enostavna in navidezno ne-bole~a metoda ima temeljno slabo lastnost, da se v nekem ~asu kot uni-~ujo~ bumerang vrne nad vso populacijo. Torej nobeno zdravilo ni ~ude`-no in v obeh primerih se `eli breme teko~e generacije prevaliti na prihodnje rodove. Avtor obravnava dve logiki zadol`e-vanja in sicer govori o javnem in privatnem dolgu. Zanju veljajo povsem razli~ne zakonitosti, ~eprav imamo v obeh primerih opravka z deficitom. Pri tem je treba izvzeti zadol`evanje dr`a-ve v tujini, kajti zunanji dolg je vedno obremenjujo~a kategorija dr`avnega prora~una, ker so zunanji upniki pa~ neusmiljeni glede vra~anja letnih anuitet. Razmisleka vreden je javni dolg, ki ga dr`ava organizira med svojimi dr`av-ljani, in to praviloma v nacionalni valuti. Deficitarna dr`ava se tako prelevi v dr`avo samih upnikov, ki prejmejo v zameno posebne dr`avne papirje, na katerih piše, kdaj, kako in na kakšen na~in bo dr`ava povrnila svoj dolg. Izhodiš~no vprašanje je, kdaj se dr`ava opredeli za pove~evanje davkov (pre-levmani, fiskus) in kdaj za obliko pridobivanja sredstev z javnim zadol`eva-njem. Odlo~itev o pove~anju davkov pomeni teko~e pokrivanje pove~anih dr`avnih stroškov s prilivi od davkov. Tu velja pravilo, da so vsi odhodki teko-~ega obdobja pokriti s prihodki istega obdobja. V primeru javnega dolga si je dr`ava ta sredstva sposodila pri dr`avl-janih. V obeh primerih je dr`ava sredstva porabila. Avtor pravi, da je javni dolg do dolo~ene mere upravi~en in se ga poslu`ujejo tudi druge dr`ave, vendar ne sme presegati meje dotoka realnih neinflacijskih prihodkov. ~e pa se dr`ava poslu`uje prihodkov iz naslova inflacije, se kaj kmalu soo~i z razvrednotenjem realne ekonomije. Inflacija povzro~a novo inflacijo, ki postopoma lahko preraste v hiperinflacijo. Mejo med pokrivanjem dr`avnih stroškov z davki in javnim dolgom in smotrno mejo javnega notranjega zadol`evanja bi morali sprejeti na referendumu, ne samo na nivoju vladnih organov. Obstaja mo`nost, da dolo~ena vlada v svojem mandatnem obdobju “nabere” veliko javnih dolgov in se hvali z do-se`ki, za~asno sestopi z oblasti, medtem ko zapadlost bremen iz teh dolgov prelo`i na naslednje obdobje, ki zmanjšuje naivnim dr`avljanom ugled in sposobnost vladanja nove vlade. Dr`ava torej pokriva svoje teko~e stroške s teko~imi prilivi iz dav~nih stopenj in sposojenimi sredstvi od dr`avljanov v obliki javnega dolga. Vrednost zapadlih anuitet iz naslova javnega dolga ne bi smela biti ve~ja od ekonomskih u~inkov nalo`enih sredstev javnega dolga. Dokler je to v ravnote`ju, dr`ava ne ustvarja novega deficita in ni potrebe za uvajanjem novega dolga ali pokrivanjem zapadlih obveznosti notranjega dolga z inflacijo ali tujimi krediti. Dele` stroškov dr`avnega prora~una v bruto dru`benem proizvodu se v zadnjih tridesetih letih po vseh dr`avah sveta pove~uje, kar pomeni, da postajajo dr`ave vedno dra`je, oziroma se pokriva iz dr`avnih prora~unaov vedno ve~ potreb skupnega pomena. Slovenija spada med dr`ave z najve~-jim dele`em dr`avnih stroškov v bruto dru`benem proizvodu. Avtor ima svojo vizijo glede davka na dohodnino, davka na dobi~ek in dohodek, ki temelji na intelektualnem kapitalu. Te stvari ne bi smele biti obdav~ene, ker destimu-lativno vplivajo na razvoj dru`be. Zagovarja pa dva osnovna stebra obdav~itve in sicer obdav-~itev potrošnje in kapitala. Knjiga, ki pomeni izziv sedaj veljavnemu ekonomskemu mišljenju, spremlja tehtna, znanstvena recenzija dr. Bogomir Kova~a in poslanca mag. Janeza Kopa~a. Bogomir Kova~ je zapisal: “pred nami je knjiga, ki predstavlja intelektualni izziv obi~ajnemu ekonomskemu mišljenju. Odlikuje jo druga~-nost pogledov in strpnost pri dokazovanju sprememb, ki bi jih morali narediti v prihodnosti. Predstavlja glas racionalnega ekonomskega mišljenja v neracionalnem svetu, ki ga do`ivlja-mo in pogosto dojemamo kot nepra-vi~nega. Racionalnost in pravi~nost, razvoj in enakost, svoboda in blaginja so vrednote, ki lahko potrjujejo naravni red naše dru`bene prihodnosti. Cene Mati~i~ jih zagovarja in razpira pred zvedave bralce. Vzemite knjigo, vredna je našega skupnega napora, kajti vsi, avtor in bralci delimo isto usodo in pri~akujemo enako prihodnost. Li~no in sodobno opremljena knjiga trajne vrednosti je primerna tudi za obdaritev poslovnih partnerjev, sodelavcev in prijateljev. Priporo~amo je tudi zaposlenim v lesarstvu. Naro~ila sprejema: Studio dataprint d.o.o. Trg svobode 2, 1240 Kamnik Tel,/faks: 061 831 750 El. pošta: studio.dataprint@ siol.net Ciril MRAK, dipl.in`. LES wood 51 (1999) 7-8 Vzgoja in izobra`evanje 241 Posmrtno `ivljenje bukovega lesa v podobi `lic in kuhalnic ^lanek je povzetek naloge, ki je na nate~aju Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, z naslovom Les v naravni in kulturni dediš~ini vašega kraja, prejela prvo nagrado. S to raziskovalno nalogo sva se odzvali na razpis, ki ga je razpisala Biotehniška fakulteta (oddelek za lesarstvo), s tematskim naslovom Les v naravni in kulturni dediš~ini vašega kraja. Podali sva se na nama skoraj popolnoma neznano podro~je in na koncu izvedeli marsikaj novega in zanimivega. teh dveh izdelkov in bukov les iz katerega ju izdelujejo. V znani ponarodeli pesmi S’m Ri-bn’~an Urban je opisano, ~emu so za~eli izdelovati `lice. Pesem pravi: Se skorjami so `üpo jejli,/ sklejde na kolejna dejli,/ to res naj bještru blu,/ od ust je kapalu!/... Od šruocih uist so mjero vzjeli,/ so `lice dejlati za~jeli,/ so sturli ruobe tje/ ze cjele de`elje./ V tistih ~asih so `lice in kuhalnice izdelovali tako, da so cepili bukev na poseben na~in (glej skico 1), dokler niso dobili primernega kosa lesa, na katerega so obrisali model predmeta, ki so ga nato na grobo obrezali. S sekiro so obdelali rep (rep je spodnji del `lice ali kuhalnice, zgornji, okrogli del pa se imenuje kvasol), nato pa so `lico oziroma kuhalnico vpeli v poseben stol in jo obdelali s posebnim no-`em porepa~em. Izdolbli so še kvasol, zadnje glajenje pa so naredili s posebnim ostrim no`kom glajev’co, ki pa ga je v tem stoletju nadomestil brusilni papir. Z vrbovimi šibami so jih zvezali po dvanajst in jih prodajali (kot tücat). Opisana izdelava je najstarejša in popolnoma ro~na. Anoton Marolt še danes izdeluje suhorobarske izdelke ro~-no, a si pri tem pomaga z doma narejenimi stroji. Ti stroji se zato od kmetije do kmetije razlikujejo. Proces izdelave je naslednji: na pribli`no 68 mm debel ploh izrišejo model `lice oz. kuhalnice, ga grobo obre`ejo in raz-re`ejo po dol`ini na tri dele. Vsako posamezno vpnejo v prijemalni model, kjer jo natan~neje obre`ejo, nato stru`ijo rep in kvasol, v slednjem naredijo vdolbino, jo pore`ejo po hrbtu kvasola, s frzenkom ošpi~ijo rep in ga do gladkega obrusijo. Industrijska izdelava je sestavljena le iz dveh faz: prvi stroj kuhalnico oz. V nalogi se dotikava pojma suhe robe, ki pa je mnogo preširok, da bi ga lahko obdelali v celoti, zato sva se osredoto~ili le na eno izmed številnih panog in sicer `li~arstvo in kuhalni-~arstvo. S pomo~jo Antona Marolta, ki še danes ostaja zvest suhorobarski dediš~ini in kjub nizkemu dobi~ku doma ro~no izdeluje `lice in kuhal-nice, predstavljava na~ine izdelovanja Skica 1. Kako so razcepili bukev (pre~ni prerez debla) in dobili ploh za eno `lico ali kuhalnico LES wood 51 (1999) 7-8 `lico na grobo obdela, drugi pa jo dokon~a. Ker pa so ti stroji predragi, si jih posamezni suhorobarji ne morejo privoš~iti, ~eprav bi jim mo~no Formaldehid, metanal, aldehid mrav-ljin~ne kisline, HCHO, je brezbarven, dra`e~ plin. V vodi se lahko topi (Formalin®, Formol®). Formalin se ve`e z beljakovinami, pri ~emer se te obarjajo, otrdijo, ustrojijo, zato uni~uje bakterije, raz-ku`uje in konzervira. Emisija formaldehida, zlasti pri ivernih ploš~ah, je predmet diskusije v naši stroki. Za maksimalne dopustne vsebnosti obstajajo predpisi (emisijski razredi). Formaldehid nastane predvsem z dolo~enimi hidrolit-skimi razkrojnimi procesi se~ninsko-for-maldehidnih smol pri temperaturah nad 20 °C, še posebej pri visoki relativni zra~ni vla`nosti oz. višji vla`nosti ploš~. Nesporno je, da lahko formaldehid pri neustrezni rabi povzro~i alergije ter vnetje ko`e in o~i. Formaldehid najdemo predvsem normalno v jabolkih in grozdju. V ~loveškem telesu je formaldehid normalen vmesni produkt celi~ne pre- Vzgoja in izobra`evanje olajšali delo in pridobili višji dobi~ek. Danes 95 % izdelkov izvozijo predvsem v Evropsko unijo, Ameriko in na Japonsko. Preostanek prodajo doma. Med samim izdelovanjem pa sva se ves ~as spraševali, zakaj izdelujejo `lice oz. kuhalnice le iz bukovega lesa. Odgovor je preprost. Bukev je na podro~ju Ribnice (tu suhorobarstvo `e od nekdaj `ivi) zelo razširjena, njen les je trden, nevtralnega vonja in lepe svetle barve. Danes so kovinske `lice iz uporabe izrinile lesene predvsem zaradi bolj prakti~ne uporabe in ve~je higieni~nosti, kuhal-nice pa so se v kuhinji ohranile ker se po njih toplota po~asneje prevaja in so za kuho bolj primerne. Izdelovanje suhe robe po kmetijah sicer propada, saj ni konkuren~no industrijski izdelavi, ki ji jemlje dobi~ek. Razveselili pa sva se, ko sva izvedeli, da je to še vedno `iva obrt in vztraja s snove. Dnevno ga telo proizvede pribli`-no 50 g (Strubelt 1997). Liter naše krvi ga vsebuje 2-3 miligrama (Hug 1997). Formaldehid pa nastaja tudi pri kajenju. Kot pišeta v svoji najnovejši knjigi Maxeiner in Miersch (1999), temelji trditev, da formaldehid povzro~a raka, zgolj na poskusih z `ivalmi. Podgane so ve~ let izpostavljali visoki koncentraciji formaldehida. Rezultatov poskusov z `ivalmi ni mogo~e enostavno aplicirati na ~loveka. Direktor heidelberškega Inštituta za raziskavo raka, Dietrich Schmähl, ne vidi nikakršnega dokaza oz. indica, “da bi hudo obto`evana kemikalija pri ljudeh pov-zro~ala maligne tumorje.” (Weidemann, 1990). V prid njegovi podmeni govori tudi dejstvo, da pri kemikih, patologih in preparatorjih, ki so v dnevnem stiku s formaldehidom, niso mogli ugotoviti po-ve~anega obolevnega rizika za rakom. 242 svojimi prilagoditvami modernejšemu svetu (npr. nastanek lopatke, ki na-domeš~a kuhalnico pri oglatih teflonskih posodah, idr.). Ta obrt je del naše kulturne dediš~ine in prav je, da jo negujemo in skrbimo zanjo, saj je del naše preteklosti, sedanjosti in upajmo, tudi naše prihodnosti. Preglednica 1. Neznane besede frzenk orodje za ošiljenje konca repa pri `lici ali kuhalnici glajev’ca no` za izdelovanje suhe robe (SSKJ) ploh debelejši, ploš~at kos lesa iz podol`no raz`aganega debla porepa~ raven no`, ki se je uporabljal pri prvotni izdelavi (obrezovanje `lice) Paula PONGRAC in Tanja LOVŠIN Škofijska klasi~na gimnazija mentorica: prof. bio. Brigita Brajkovi~ Danes se o formaldehidu govori precej manj. Formaldehid, npr. v kozmetiki ali šamponih, mora proizvajalec v Evropski skupnosti deklarirati (prijaviti), zato ga zaradi slabega slovesa velikokrat sploh ne uporabljajo ve~. Zanimivo je, da tvorijo za ko`o sicer zelo blagi tenzidi v šamponih, v stiku s kisikom formaldehid (dnevno ~asopisje 15.10.1997; iz Max-einerja in Mierscha 1999). Njegov dele` po odprtju embala`e potemtakem na-raš~a. Zato razpravljajo o ~asu uporabnosti takšnih izdelkov po odprtju. Paradoksalno se sliši, da taisti formaldehid dodajajo izdelkom, da bi podaljšali njihovo trajnost. Literatura: 1. Hug, H. 1997. Der tägliche Öko-Horror. Wirtschaftsverlag Langen Müller/Herbig, München 2. Maxeiner, D. & M. Miersch 1999. Lexikon ter Ökoir-rtümmer, Eichbronn 3. Strubelt, O. 1996. Gifte in Natur und Umwelt. Spektrum-Verlag, Heidelberg 4. Wiedemann, E. 1990. Die deutschen Ängste. Ullstein, Berlin Niko TORELLI Je formaldehid res škodljiv? LES wood 51 (1999) 7-8 Vzgoja in izobra`evanje 243 Sršenov log po stotridesetih letih ^lanek je povzetek naloge, ki je na nate~aju Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, z naslovom Les v naravni in kulturni dediš~ini vašega kraja, delila drugo nagrado. Hrasti Sršenovega loga, ki le`e le nekaj sto metrov od naše šole, so nas še vedno navdajali s svojo mogo~nostjo. Ko nam je naša mentorica predlagala raziskavo, se je bli`ala tudi stotridese-ta obletnica Prvega slovenskega tabora. Hrasti pa so vedno bolj kazali rane, ki jih jim je pustil ~as. To so bili glavni povodi za za~etek našega dela. Menili smo, da sta med poglavitnimi vzroki za propadanje hrastov njihova fiziološka starost ter regulacija reke Š~avnice. Zadali smo si naslednje cilje: * dolo~iti starost Sršenovega loga; * dolo~iti kronološko starost vsakega hrasta v Sršenovem logu; * ugotoviti, ali stojijo na dejanskem prizoriš~a tabora še hrasti in * dolo~iti starost le – teh. S primerjavo nekaterih kartografskih virov smo ugotovili, da tabor ni potekal tam, kjer danes stoji spomenik. Govorniški oder je stal namre~ kar ve~ kot sto metrov zahodno. Na tem prostoru je danes ljutomersko kopali-š~e, ohranilo pa se je tudi nekaj mo-go~nih hrastov, ki smo jih pri našem raziskovalnem delu prav tako zajeli. Vse hraste, ki smo jih obravnavali, in tudi druga drevesa, smo kartografi-rali. Tako je nastal prvi tak popis Sršenovega loga. Strokovno pomo~ pri dolo~anju starosti dreves smo dobili od Stanka Rojka z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Predlagal nam je, naj uporabimo podatke dveh `e podrtih dreves iste vrste (Quercus robur ali hrast dob), ki sta stala blizu ljutomerskega kulturnega doma. Tema dvema drevesoma smo dolo~ili obseg brez skorje (95 % izmerjenega obsega v višini 130 cm), prešteli letnice in izra~unali povpre~ne podatke. Iz le-teh in obsegov dreves Sršenovega loga, ki smo jim odšteli debelino skorje, smo po premem sorazmerju izra~unali pribli`-ne starosti hrastov. Ker pa se lokaciji rasti primerjalnih hrastov in drugih razlikujeta, smo uvedli korekcijski faktor. To je faktor, s katerim je prava starost dreves višja od pribli`ne. Osnovni korekcijski faktor smo dobili s 30 – centimetrskim radijem enega izmed hrastov. Prešteli smo letnice in z logi~nim sklepanjem prišli do prave starosti drevesa. To smo delili s prib-li`no starostjo hrasta in tako prišli do osnovnega korekcijskega faktorja – 2,05. Februarja 1998 pa sta bila zaradi poškodb podrta dva hrasta v Sršenovem logu, s katerima smo dobili nova korekcijska faktorja, novi pravi starosti in nujno kontrolo. Naše nadaljnje delo je potekalo na terenu. Tu smo samo prilagajali osnovni korekcijski faktor za vsako drevo posebej glede na razraslost njegove krošnje in bli`ino drugih dreves. Krošnja je kazala na rastne razmere drevesa. Sklepali smo, da ima drevo, ki je raslo v ugodnih pogojih, bujnejšo krošnjo, saj je tudi raslo hitreje. Ker je njegova pribli`na starost bli`e pravi, smo mu dolo~ili ni`ji korekcijski faktor. Tega smo potem pomno`ili s pribli`no starostjo drevesa in tako dobili njegovo pravo. Po enakem postopku smo izra~unali starosti 39 dreves Sršenovega loga in 12 ob kopališ~u. Ob koncu naših raziskav smo ugotovili, da vpliva na propadanje hrastov ve~ dejavnikov: * fiziološka starost dreves, ~esar na LES wood 51 (1999) 7-8 Vzgoja in izobra`evanje 244 TV Slovenja vodi skupno akcijo medijev in ~lovekoljubnih organizacij za pomo~ pregnancem iz Kosova. Ker so k pristopu pozvali vse slovenske medije, tudi mi objavljamo njihov poziv k pomo~i. Prosimo vas, da v okviru svojih mo`nosti prispevate denarne prispevke. Vašo odlo~itev lahko sporo~ite na brezpla~ni telefon 080/22-44. Uredništvo `alost ni mogo~e spremeniti; * morda tudi industrializacija in s tem onesna`en zrak in * zni`anje gladine podtalnice in suš-nost tal zaradi poglobitev reke Š~avnice. Ugotovili smo da: * so hrasti Sršenovega loga stari od 100 – 160 let in drevesa na kopa-liš~u 100 – 180 let; * je postavitev spomenika prvega slovenskega tabora popolnoma zgrešena ter da hrasti, ki so bili neposredne pri~e shodu, niso zaš~i-teni; * je bila polovica hrastja Sršenovega loga po letu 1868 posekana in * sršenov log ni samo hrastje, ampak vsebuje tudi drevje drugih vrst, ki smo ga prav tako popisali ter vrisali na karte. Obrnili smo se tudi na Zavod za spo- Dne 3. 6. 1999 je bil v prostorih Gospodarske zbornice ob otvoritvi razstave “Projekti novega modela pohi{tva za spalnice iz masivnega lesa” organiziran razgovor o gornji temi. O na-te~aju za ta projekt, ki ga je organiziral LIP Bled v sodelovanju z Dru{t-vom oblikovalcev Slovenije, smo v na{i reviji `e pisali. Na razgovoru so sodelovali predstavniki Lip-a Bled, Dru{tva oblikovalcev Slovenije, Zdru`enja lesarstva in Informacijsko dokumentacijskega centra za oblikovanje ter drugi vabljeni gostje. Nekaj povzetkov iz `ivahne razprave. Lipu Bled gre vse priznanje, da je za iskanje novega modela spalnic raz- meniško varstvo v Mariboru, da bi zakonsko zaš~itili tudi hraste, ki so bili dejansko pri~e prvega slovenskega taborskega shoda. Vendar do sedaj še ni bilo odziva… Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nas pri delu podpirali, posebej pa naši mentorici Mariji Meznari~, ki nas je ves ~as usmerjala, vzpodbujala in nam nudila mnoge prakti~ne nasvete; prav tako pa somentorju g. Stanku Rojku, ki nam je pomagal s strokovnimi nasveti. Avtorji naloge: Nina PIRHER, Tadej OSTRC, Ksenija FILIPI^ Mentorica: Marija MEZNARI^, prof. Somentor: Stanko ROJKO, Zavod za gozdove RS pisal nate~aj in tako dal mo`nost doma~im oblikovalcem, da izdelajo svoje predloge. Najbolj{e ideje so bile na ogled v Domu gopodarstva. Seveda pa je do promocije in uspeha izbranega modela na trgu {e dolga in draga pot, ki jo bo moral narediti Lip Bled sam na svoje stro{ke in riziko. Primerov sodelovanja med doma~imi oblikovalci in na{o pohi{tveno industrijo je premalo. Na{a pohi{tvena industrija je v najve~ primerih samo proizvajalec izdelkov po zamislih in dizajnu tujega naro~-nika, zato le-temu pripade ve~ji dele` dodane vrednosti. Da je to tako, je vzrok tudi v tem, ker so ponudbe posameznih tovarn premajhne, kriti~na masa izdelkov ne dosega koli~in, ki bi omogo~ale s stro{kovnega vidika tovarnam samostojen razvoj dizajna. Dr. Korber, sekretar Zdru`enja lesarstva, je med drugim povedal, da je previ-dena tudi ustanovitev Centra za oblikovanje pohi{tva, poleg Centra za razvoj tehnologije , organizacije, ekonomike ter Centra za normiranje. Z vklju~evanjem v Evropo bo dru`bena pomo~ podjetjem mogo~a samo prek takih centrov, ne pa direktno. Nekater so odobravali tak{no organiziranost, spet drugi so izrazili bojazen, da se taki centri ne bi preve~ odmaknili od prakse. Za uspe{nej{i nastop na tujih trgih se bo morala lesno- predelovalna industrija bolj povezovati in interesno sodelovati, kot to `e vrsto let uspe{no po~ne lesna industrija Fur-lanije. Fani POTO^NIK, dipl. oec. NE PREZRITE V eni od naslednjih številk bomo pisali o lesni industriji Furlanije - Julijske krajine. Mesto oblikovanja v pohi{tveni industriji LES wood 51 (1999) 7-8 Vzgoja in izobra`evanje 245 dru`abni igri. Skupno zmago je osvojila ekipa iz Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Lesariada 1999 Ob besedi lesariada nas ve~ina pomisli na vsakoletno `e tradicionalno tekmovanje u~encev srednjih lesarskih šol Slovenije. Tokrat pa se pod to besedo skriva drugo sre~anje pedagoških delavcev slovenskih lesarskih šol. Na tovrstnih sre~anjih se `elimo bolje spoznati, pre`iveti dan ali dva malo druga~e kot druge dni, pozabiti na vsakdan, pridobiti novih mo~i.... @eli-mo, da bi sre~anja postala tradicionalna. Gostiteljica letošnjega sre~anja je bila Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Prireditev je potekala 16. in 17. aprila 1999. K nam so prišli predstavniki vseh lesarskih šol v Sloveniji. To so: - Srednja lesarska šola Ljubljana, - Srednja lesarska šola Maribor, - Srednja lesarska šola Škofja Loka, - Srednja lesarska šola Nova Gorica, - Srednja šola Ko~evje, - Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, - Šolski center Novo mesto (Poklicna in tehniška gradbena in lesarska šola), - Šolski center Slovenj Gradec (Poklicna gostinska in lesarska šola). Sre~anje smo za~eli na strokovnem podro~ju. Zaposleni v podjetju Javor iz Pivke so dobrohotno odprli vrata svoje tovarne in nam pokazali del proizvodnje. Po kon~anem ogledu proizvodnje furnirja smo nadaljevali s športnimi tekmovanji. Pomerili smo se v naslednjih disciplinah: - košarki, - nogometu - balinanju, - vle~enju vrvi - dru`abni igri. April je navadno de`even mesec in to se je potrdilo tudi tokrat. Zaradi de`ja smo tekmovali na treh lokacijah v Postojni. Košarka je potekala v telovadnici na SGLŠ, nogomet, vle~enje vrvi in dru`abna igra v športni dvorani na Srednji šoli, balinanje pa v zeleni dvorani v Domu upokojencev. Nekateri so tekmovali zelo borbeno, drugi po svojih zmo`nostih, spet nekateri po znanem geslu “va`no je tekmovati, ne zmagati”. V košarki so zmagali u~itelji iz Novega mesta, v nogometu so blesteli u~itelji iz Maribora, doma~ini pa smo “izkoristili” prednost doma~ega terena in povedli v balinanju, vle~enju vrvi in Najboljši so bili na ve~ernem dru`enju nagrajeni. Le - tem smo gostitelji `eleli podariti izvirne pokale, povezane z našo stroko in pokrajino. Dobili so peteline iz lipovega lesa. To pa tudi zato, ker sta v Pivški kotlini naselje Petelinje in presihajo~e Petelinsko jezero, ki ob mo~nem de`evju dose`e en kilometer v dol`ino, v širino pa pol kilometra. Drugi dan sre~anja smo gostom pokazali eno od krajevnih znamenitosti, to je jamski svet. Prvorno smo `eleli kolegom razkazati Predjamski grad, v katerem je `ivel znani roparski vitez Erazem, in jamo pod gradom. Daljše de`evje je zalilo jamo in ogled je bil onemogo~en. Ker pa je jam na našem podro~ju kar precej, smo si ogledali Pivko jamo in ^rno jamo. Naše dvodnevno dru`enje se je s tem ogledom kon~alo. Ne glede na uvrstitev na športnem tekmovanju, ne glede na de`evje in vodo v jamah smo bili na koncu zadovoljni vsi in se `e veselimo naslednjega tovrstnega sre~anja na Lesariadi 2000. Bernarda JERNEJC, dipl. in`. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna LES wood 51 (1999) 7-8 Borzne vesti 246 BORZNE vesti ePic po’pr LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM NOVO - VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 400 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 300 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOSCE VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,186 m3 80.136 SIT/m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2,50 m3 76.000 SIT/m3 FURNIRANE PANEL PLOSCE Furnir bukev, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 75,82 m2 2.882 SIT/m2 Furnir ~ešnja, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 35,82 m2 3.274 SIT/m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 38,58 m2 3.046 SIT/m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C, ZELO UGODNO 2600 x 1850 x 19 mm 75,82 m2 2.858 SIT/m2 smreka, kvaliteta A 3980 x 1220 x 25 mm 106 m2 2.945 SIT/m2 smreko, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm 106 m2 2.900 SIT/m2 smreki, 1500, 2000, 2500 x 28 mm lm3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 880,00 SIT/m2 bukev, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm 8 m3 199.000 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 3 mm 0,5 m3 169.770 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 4 mm 1 m3 155.000 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 6 mm 1 m3 154.735 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 8 mm 2,0 m3 154.735 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 10 mm 1,5 m3 152.500 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 12 mm 1 m3 149.000 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB/C 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 5 m3 80.000 SIT/m3 bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 3,0 m3 80.000 SIT/m3 smreka, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm TAUARI 2440 x 1220 x 12 mm OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm OKOUME - odporna proti vodi 2500 x 1700 x 8 mm 2500 x 1700 x 12 mm TOPOL, kvaliteta AB 3500 x 1830 x 20 mm TOPOL, kvaliteta AB/C, 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kvaliteta BB/BB, 2520 x 1720 x 18 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 1,8 m3 135.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 0,5 m3 129.990 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 1,0 m3 130.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 232.000 SIT/m3 Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., dodatni 10 % popust: 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 148.610 SIT/m3 dodatni 5 % popust: 2500 x 1250 x 9 mm 2 m3 169.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 159.960 SIT/m3 dodatni 15 % popust: 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 159.960 SIT/m3 dodatni 10 % popust: 2500 x 1250 x 30 mm 7 m3 159.960 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 21 mm 5 m3 136.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 9 m3 138.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 2 m3 147.465 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB 1220 x 2440 x 18 mm 2 m3 105.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, keruing (Burma), odporna proti vodi 2500 x 1250 x 8 mm 2 m3 115.700 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 10 m3 112.990 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 2 m3 112.990 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontej-nerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. Vezana ploš~a meranti (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 5,2 mm 2440 x 1220 x 12 mm POSEBNA PONUDBA: 6 m3 130.900 SIT/m3 4 m3 127.650 SIT/m3 1 m3 119.465 SIT/m3 4 m3 112.990 SIT/m3 surova vratna krila - lesonit širina 85, 95 cm 79 kos 2.300 SIT/m3 EPIC d.o.o., Postojna, pripravlja s 1.1. 2000 izdajo poslovne kartice EPIC A. ^lani kluba bodo imeli posebne ugodnosti - beri popuste pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica ter v trgovinah pri poslovnih partnerjih Epica, s katerimi bo EPIC sklenil pogodbe. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 51 (1999) 7-8 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 6 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. S. I. GUSTAFSSON: Optimization of wood dryer kiln using the mixed integer programming technique: A case study Optimizacija delovanja sušilnice za `agan les Drying Technology (1999) 17 (6): 1181 - 1190 (en. 6 ref.) A.S. Tehni~no sušenje je dolgotrajen, energijsko zahteven proces in prispeva velik del stroškov kon~nega izdelka. Za delovanje sušilne komore potrebujemo elektri~no (pogon ventilatorjev, krmiljenje, (ogrevanje)) in/ali druge vire energije (naftni derivati, lesni ostanki). V švedskem lesnopredelovalnem podjetju (“Mörlunda Chair and Furniture Ltd.”) so se odlo~ili za optimiranje sušilnega procesa z vidika velikosti stroškov celotne porabljene energije. Tehnologijo so najprej ustrezno analizirali ter s ~asovnim spremljanjem (minutna, urna in dnevna povpre~ja) porabe energije (motorji, grelci) pridobili del potrebnih vhodnih parametrov. Obstoje~i na~in delovanja so primerjalno analizirali tudi z drugimi mo`nostmi pridobivanja toplotne energije (parni kotel na lesne ostanke ali kurilno olje). Za izdelavo optimiza-cijskega modela na osnovi definirane ciljne funkcije so uporabili izpopolnjeno tehniko linearnega programiranja, ustrezno programsko ter strojno opremo. Ob zahtevanem, najve~ 20 kW odvzemu elektri~ne mo~i, nudi model optimalno izrabo in kombiniranje obstoje~ih virov energije. Uporaba elektri~ne energije se izka`e kot naj-dra`ja, vendar zaradi organizacijskih Prebrali smo za vas in okoljskih omejitev v~asih nujna. Izdelan model tako s številnimi aktivnostmi (intervalno vklju~evanje / izklju~evanje porabnikov elektri~ne energije) ob ohranjanju kakovosti sušenja lesa zagotavlja minimalne stroške delovanja sistema. A. HUKKA, O. OKSANEN: Convective Mass Transfer Coefficient at Wooden Surface in Jet Drying of Veneer Snovna prestopnost pri kontinuiranem konvekcijskem sušenju furnirja Holzforschung (1999) 53 (2): 204 -208 (en. 12 ref.) A.S. Prestop toplote in snovi tvori osnovo kakršnegakoli modeliranja konvek-tivnega sušenja materialov. Razumevanje interakcije zunanjega toka s površino materiala je nujno za morebitno izboljšanje sušilnega procesa. Znane so fizikalne osnove in zakoni prenosa toplote in snovi, le-te pa v realnih pogojih potrebujejo številne dopolnitve in modifikacije. Strokovnjaki so raziskovali koeficient masnega prestopa pri sušenju brezovega furnirja (Betula spp.) (1,6×650×650 mm) v stacionarnih pogojih (uz=65 %, uk=0 %, ro=446 kg/m3). Konstantne klimatske pogoje (T=125-130 °C) so zagotavljali z laboratorijskim sušilnikom (dvosmerni pomik) s šobami (vzraka=2 m/s). Povpre~ni koeficient prestopa snovi pri definiranih pogojih sušenja je znašal 65 W/m2K in se je nepri~akovano z naraš~ajo~o temperaturo furnirja zmanjševal, razli~ne za~etne vla`nosti furnirja pa nanj niso bistveno vplivale. Takšna ugotovitev je prispevala k definiranju funkcijske zveze koeficienta prestopa snovi in temperature furnirja za raziskovano lesno vrsto. Zveza je uporabljiva tudi širše, na podro~ju sušenja `aganega lesa. Rezultati ka`ejo, da katerikoli lesni material nudi dolo~en notranji upor vodnemu transportu, zatorej je uporaba korekcijskega faktorja koeficienta prestopa snovi zagotovo potrebna. 247 PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič XIAO, Y.; KREBER, B.: Effect of IPBC/DDAC on spore germination and hyphal growth of the sap-staining fungus Ophiostoma piceae Vpliv zmesi zaš~itnih sredstev IPBC in DDAC na kalitev spor in na rast hif glive modrivke Ophiostoma piceae Holzforschung (1999) 53 (3) 237-243 (en., 43 ref.) Glive modrivke z obarvanjem les razvrednotijo in povzročajo veliko ekonomsko škodo. V preteklosti so les pred modrenjem uspešno ščitili s pen-taklorofenolom. Vendar pa je uporaba tega sredstva okoljsko popolnoma neprimerna, v mnogih državah in tudi pri nas je pentaklorofenol prepovedan. Kot alternativna fungicida se pogosto uporabljata IPBC iz skupine karbamatov in DDAC, ki spada med alkil amonijeve spojine. Zmesi IPBC/DDAC so v primerjavi s pen-taklorofenolom manj učinkovite in lesa zadostno ne zaščitijo. Avtorja članka sta z raziskavo ugotavljala vzroke za neučinkovitost. Z metodama svetlobne in elektronske vrstične mikroskopije sta ugotovila, da sredstvo IPBC/DDAC prepreči kalitev večine spor glive Ophiostoma piceae. Preostale, neuničene spore, pa lahko kalijo in zaščitno sredstvo ne prepreči rasti hif. Prav tako nadaljujejo z rastjo tudi hife iz tistih spor, ki so kalile že pred postopkom zaščite. Kot rešitev avtorja predlagata povečanje koncentracije sredstva z 0,5 %, kar se po navadi uporablja pri komercialnih sredstvih IPBC/DDAC, na 1,0 %. Prav tako je zelo pomembno, da s postopkom zaščite dosežemo čim bolj enakomeren nanos sredstva na les. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 51 (1999) 7-8 Napovedi 248 Prvi mednarodni sejem lesne tehnologije LESTEH 1999 Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj d. d. pripravlja v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije in Slovenskim de`elnim gospodarskim zdru`enjem iz Trsta mednarodni sejem sodobne tehnologije za obdelavo lesa in proizvodnjo pohištva. Sejem LESTEH 1999 bo v Kranju od 10. – 13. novembra 1999. Sejem LESTEH bo visoko specializiran vzor~ni sejem, katerega cilj je predstaviti najsodobnejšo doma~o in tujo tehnologijo na podro~ju predelave in obdelave lesa ter proizvodnje pohištva obrtnikom oz. malemu gospodarstvu. Predmet razstavljanja so stroji, oprema, transportna sredstva, orodja, repromateriali, zaš~itna sredstva in drugo. Vsi razstavni eksponati bodo na sejmu predstavljeni v funkciji oz. delovanju. Razstavni program sejma LESTEH: 1. stroji za rezanje 2. stroji za preoblikovanje površin 3. stroji za spajanje, sestavjanje in prekrivanje 4. oprema za kondicioniranje 5. pomo`ni stroji in oprema za obdelavo lesa 6. prenosni stroji, ro~ni stroji in enote 7. ve~namenski stroji 8. posebni stroji 9. drobni stroji in orodje 10. transportna sredstva 11. pribor 12. repromateriali, zaš~itna sredstva 13. planiranje in oprema celotnih obratov 14. raziskovanje in razvoj 15. strokovna literatura Poslovni sejem LESTEH je namenjen to~no dolo~eni ciljni publiki, to je obrtnikom, katerih poslovna dejavnost je podro~je predelave in obdelave lesa ter proizvodnja pohištva. Njim bodo prilagojeni tudi sejemski prostor, sejemska ponudba in pogoji dela na razstaviš~u. Sejem bo trajal štiri dni. Za~el se bo v sredo, 10. novembra, trajal pa bo do vklju~no sobote, 13. novembra. Spremljal ga bo kvaliteten strokovno informativni program, ki ga pripravlja PPC Gorenjski sejem Kranj v sodelovanju s Slovenskim de`elnim gospodarskim zdru`enjem iz Trsta, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Zvezo in`enirjev in tehnikov Slovenije, Zvezo lesarjev Slovenije in drugimi strokovnimi institucijami. Na posvetih bodo sodelovali vrhunski doma~i in tuji strokovnjaki, obravnavali pa bodo aktualne teme s podro~ja lesarstva: * svetovni trendi na podro~ju tehnologije * ra~unalniško vodena proizvodnja * vprašanja s podro~ja zakonodaje Pri organiziranju strokovnih posvetov bo sodelovala tudi Zveza lesarjev Slovenije. Zadnji dan sejma, v soboto, 13. novembra, bomo na Brdu pri Kranju organizirali dru`abni ve~er, namenjen obrtnikom s podro~ja lesarstva. Rok prijave na sejem LESTEH - 30. julij 1999. Vse informacije lahko dobite na naslovu organizatorja: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25, 4000 Kranj, tel.: 064/221-634, fax: 223-661, elektronska pošta: gorenjski.sejem@ siol.net