Miha Bločan Nova pravljica. Igra v clveh slikah. Gocli se za vasjo in pred Matjaževiin domora, OSEBE: J e r i c a , desetnica; T o n Č e k, sirota brez očeta in matere; M o j c a , deklc iz Koroške; Peter, deček iz Primorja; M a r t i n Č e k 1'otepijiček, klatež dobrega arca; Martin Krpan, junak bloških hribov; Kralj Matjaž, junak iz pravljice; P e č at n i k, kraljev tajnik: B o h e k , stražar; Kohek, stražar: Rogovila, vesČa; M a-tjaževa vojska. I. siikn. Za vasjo. V daljavi gozd. Na odru eesta, polje, posekano drevo in križ. 1. prizor. (Jerica s culo prihaja nn oder.) Jerica (poje}: Sirota jaz okrog blodfm, ubog ciganski otrok. V dolini tihi se solzim, kjer Čuva mene Bog. (Ko odpoje, sede na deblo posekancga drevesa.) Da, da! Okrog blodiin kot blodijo Či-ni cigani, In moj kruh? O Bog! (Vzame iz cule skorj ico kruha.) 1 a suha, Že vsa plesniva skurja kruha. (Je skorjico.) 2. prizor. (Na oder pripoje TouČek.) T o n č e k : Očeta so zagrebli ini in mater pokopali, rosile so se mi oči, ko v svet so me pognali. (Se ustavi sredi odra. Cez rame ima bisago. ObleČen je revno.) Tako hodim že tri dai. lz kraja v kraj. Iz hiše v Mšo me pehajo in dosti greukili moram pretrpeti. Hudo je tako. Kdor ni skusil, ne ve. Joj> kako me bole noge in mcgl& megle se vlaČijo na oci. Kje je pravica? J c r i c a (začudcno): Kdo si bratec? Tonček (se počasi obrne): Kdo sem? O sestrica, težko je to reči. Saj niti sam ne vem. Mater mi je umorila jetika, očeta tovarna. In hajd otrok po svetu! Uči srce, išči ga! Sain sem ostal in svoj sem. Drugaoe ne vein. Jerica (rahlo): Ti revček, ti. Kar k meni prisedi! Gotovo si la^en. 21 ¦ _, . , , .,-.,,..„ mi je pregnala lakoto. Tudi na . 7 oncck (pogumiio): \ es. bolecin« , .Je me že vabiš| prisedem. njo pozab.s vcasili, ce srce prevec trpi. nekaj skorjic. Trd je tak kruh Jer.ca: Belega kruha nunam. SaL 8korjice.) a lakota je še *rša. Na. jej! (Mu da po'v_ jmaj Tonček (je): In kdo si ti? UsniilJ';"0^^ reve-i? Dese(|]ica ^ !.er'ca.: V° «a °.e bl lm,el' cSeda me je izgnala v ta veliki dom. pravijo ljudje Ves svet je moj dom. B» . bo|nO in ^^ zas|užek s|ab I^esct otrok je tezko rediti Zlasti, ce jc » okušoI11 VSe bridkosti življcnja. Sla sem, kakor t. hod.m iz kraja v kraj ^ ,ažje prella5a gorje Toncck: Bodiva prijatelja \ clv« ^. ve,jkega sveta Jerica (veselo): Pa bodiva! Dve "' /t- - ^ -^ roke.) (Si sezeta v Tonček (hitro); čuj! Kako čudn» P";sel11- /'p . i ¦ i ¦ f,risluskuieta.l (fonček 111 Jerica P . . ulpčen v knaečko kraševsko obleko.) 3. pnzor. (Na oder pripoje 1 eter, oble Peler (poje): Ej. vigrfd tdai b°? Je žalostno io-da nič ne c»'«te- , . , . ,. , la fm(a ie/ni9i prišel v pravi kraj. O zimi _ Jer.ca (nejevoljno): Fant, ti Pa /u ne vidil? pojes, ko je pn nas pomlad in vse y o'el va|. deže]i Vidim rože v vaši reter (zalostno): Vidim pomlad zemlji. Ali —? (Vzdihne.) . tudj tvoja? Tonček (sočutno): Kaj ta zemlj« dj jaf Jaz «„, brezdomec. Od Peter (počasi): Moja? Ko bi bila '" Gorice sem. , (Jd tam, kjer prye cveto črešnje, Jerioa (zamolklo): Od Gonce? o zemlj; (am okrog. Lepa je kjer tece Soca? Occ mi je vcasih pra> dj ža|ostna. Peter svecano): O, kako lepa i» ipovedujejo? Toncek (tiho): Ah ,e res tako, K yJ dati? Srce bi mi po-ilo 1 ueJie\{T ?'-, l'-ma mftete čutiti naSe bolečine. od bndkosti. V i v iastni zenilji ne w0Iveta ^i Gorice in Vipave! (Sklcnc roki k jnolitvi) O zemlja « , , Ton&k ,e bova toIažj]a Jerjca (ga tolazi : Ne zalnj, bra^j^ ^. ^^ ^ ^.^. Glcj. 1ud. naraa m zivljenje z rozamJ P imt,ta vsak od ene strani.) (Jenca in ronrek stopita k njemu ''yGorice ;„ Vipave! Kje je pravica? P e t e r (trgajoce): O, zemlja sveta «" ^. . ravica? Jenca in I o n č e k (iz srca): U»- , y . smo sirote ye,ik je 8vet Toncek (vazno): Bodimo si pnj'" ' V troje bomo lažje preuašali bolečino. si prijatelji, (Si sežejo Peter (tiho): Joj, dobra sta z me''"J T ^^ , ¦ m ¦ ¦ nie v korožki noSi.) 4. pnzor. (Mojca prip"-'e M o j c a (poje): Pojdem u rute( u. r ... . . - ie mraz. oj. le tam kjet > okopau. je moj pobic, &1" ' , . , . ,„„,.»« tebe prineslo, sestrica. in tvojo J e r l c a (presenečeno): Odkod je H K J žalostno pesem? .,,„..,,„„ pesem? Ej. *udi vaša ne bi bila M o j ca ,.h gleda): Mojo zalratn» P ,n0 trp,jfllja. vesela. ce bi jo zapeh. V obbcjih van» vl ' 22 (Stopi bliže.) Te žalostne oči, bledi obrazi, suhe postave in vajini obleki. (Pokaže na Tončka in Jerico.) Tudi vaŠa pesem je žalostna, čeprav je ne pojete. Peter (stopi bliže k Mojci in ji pogleda v obličje): Zdi se mi, da te poznam, da sva se že nekoč srečala. (Zastane.) Nekaj enakega naju druži Kje? Kaj? Mojca (ga spozna): O, bratec moj od solnčne Gorice! Peter (jo spozna): O, sestrica z Gospe svete! Tonček : Oba brezdomca. Jerica: Eden od Gorice, drugi od Gospe svetel Sedaj smo štirje. Vai smo sirote, velik je svet. Jerica, Touček, Peter in Mojca (v zborni deklamaciji): Nismo samo štirje! Tisoč nas je in še več nesTečnih brezdomcev: sirot brez očetov in mater, sirot od desetih otrok. sirot v tuji zemlji trpečih, sirot brez konca iu kraja. V skupnost nas clruži usoda teraačna in nasa srca pravice so lačaa: sredi vseh cest, sredi milijonskih raest, gori do lepih zvezd ... Tisoč nas je in še veČ, nesrecnih, lačnih brezdomcev ... (Ko oddeklamirajo, sedejo vsi na požagano drevo in se zatope vsak v svoje misli.) 5. prizor. (Na oder priskače škrat — Potepineek Martinček.) ¦ Martinček Potepinček (veselo): Joj, kako !epo govorite! Kar arce me boli, dasi sem Martinček Potepinček nikdar Žalosten Škrat. K vam bi pristopil, vaš prijatelj bi postal, a sem preinalo resen. (Bolj ža-Iostno.) Res, premalo resen Človek sem! (Veselo poje): Jaz Polepiuček sem Martinček vsepovsod poznan, za grehe svoje se Martincek nikdar ne kesam. Jerica (jezno): Prijatelj škrat! Čemu si se prišcL aorčevat iz naše bolečine? Martinček 1'otepinČek (skrivnostno): Kdo ve? Tak črnogled iiisein, koi ste vi. Tudi bolečine ne poznam. Sanio smeli in cigansko živ-tjenje. A zloben nisein. (Poje): Po svetu blodim j^otepinček« se peham za kruh, krompirček vjamem mal v skledi iu zato sem suh. Tonček: Velik klatež si, Mariinček. Bolečine ne poznaš? Dobro ti je. Lahko živiš. Škrat si, kadar hočeš neviden. Mi smo pa sirote. Vsakdo nas vidi. Mojca: Domov pojdi. kjer te Čakajo tvoji. 23 PotepinČek Martinčfk (zateglo): Moji? Bog ve, kje so? Po- zabil sem že davno nanje in na svoj dom. Tako se najlažje živi. Peter: Škratec, ne govoriš prav! Na dom se ne raore pozabiti* če- prav je bolečina iz njega vzrasla, Mojcu: Nikdar se ne more pozabiti. Preveč smo srca pustiJi tain-Potepineek Martinčck (veselo): Ho, ho! Svoje srce sem pustil povaod, po vsej zemlji je moj tlom. Drugega ne poznam. J Peter: Cigan si, človek nc. Cigan se klati po vsera svetu. I Mojca: Tudi žiclje so povsod. Kjer je denar, je njihova doniovina. 1 Tonček: Po kaj si prav za prav prišel sem? I Jerica: Povej ti, Potepinček, MartinČek brez doraovine! 1 Martinček Potepinček: Namen sem imel. Velik naracn. Ali I veste, čemu sem prišel? I Toncek, Jerica, Mojca, Peter (vanj): Daj, povej, Čc-iuu? I Martinček Potepinček: Po pravici ste klicali. I Peter: Da, po praviei! M Mojca: ]n kaj potem? m Jerica: Ali sploh veŠ, kaj je pravica? M Peter: Saj niti domovine nečeš poznati. MartinČek Potepinček: Vcs svet je moja domovina. Od te- čaja do tedaja. In zatiranim kažem poi do pravice. P e t e r (neverno): Ti ? ¦ Mojca (jezuo): To je tvoja nova šala. M Jerica: Še sirote mu ne ganejo scca! ^^^H Martinček Potepinček (poje): ^^^H Za salo skriva se resnica, ^^^ bridka to je stvar. I MartinČek ve, kaj je pravica: ^^^J ve. da ni denar. fl^^H Pokažem vam pot. ^^^H Mojca, Pcter, Tonček, Jeriea (pojo): 1 Sirote smo, sirote vsi, ¦ je komu mar za nas? Želodčtik prazen, hle