Življenje slavnih Slovanov,
XIX.
Dolinar Tomaž.
A. S ponosom sinemo Slovenci tega slavnega, preučenega moža, dohtarja pravic, c. k. dvornega sveto-vavca in dosiuženega učenika cerkvenih pravic visoke šole Dunajske, med svojo šteti. Dolinar (po domače Kura 1 to v Tomaž), od kterega so se tudi učeni drugih narodov marsičesa naučili, se je rodil v Dorfar-jah, starološke fare na Krajnskem 11. grudna (dec.) 1760, Male šole je dognal izverstno ondi in v Trebižu (Tarvis) na Koroškem; leta 1772 je pa stopil v latinske šole Ljubljanske, kjer se je potem tudi modroznan-stva in dve leti za duhovna učil — do leta 1782. Tega leta se premisli in se upoti na Dunaj, kjer 1. 1786 pra-voznanske šole tako slavno doverši, da ga že tretje leto po tem v ces. kr. šoli (akademii) jutrovib jezikov na Dunaju za učenika natornih in osebujnih, občnoderžavnih in narodovih pravic izvolijo. Ob enem je namestoval učenika cerkvenih pravic v visoki šoli Dunajski. Leta 1789 je zamenjal pervo službo s službo očitnega ponav-Ijavca zgodovino nemškega cesarstva in nauka najemskih in nemško-deržavnih pravic v Terezianišču. Sedem let pozneje (1796) so ga poterdili za dohtarja pravic, 1797 pa za pravega učenika zgodovine nemškega cesarstva, najemskih in nemškoderžavnih pravic, ktero službo je poprej le začasno opravljal. Zahvalivši se (1801) za podeljeno službo učenika cerkvenih pravic v visoki šoli Pražki zavoljo bolehanja, dobi (1805) ravno tako službo na Dunaju; 1810 ga izberejo tudi za učenika pravic rimskih.
—    194    —
Tako je povikšavala Dolinarja, sina siromaških sta-rišev, prebrisana glava od časti do časti. Ime Dolinar-jevo je začelo po učenih bukvah, ki jih je modri mož spisoval, po vsem učenem svetu sluti. Nova velika čast ga doleti leta 1824. Iz posebnega spoštovanja njegove redke učenosti in mnogih zaslug v znanstvu ga imenuje presvetli cesar Franc I. pravega ces. kr. vladnega svetovavca. Pa to ni bila zadnja; še večjo je dospel. Ko mu je namreč cesar 1. 1831 dovolil v pokoj iti, mu je dodelil s preveliko pohvalo za toliko zaslug tudi posebno čast pravega ces. kr. dvornega svetovavca.
Umeri je preučeni Slovenec 15. svečana (.febr.) 1839 v 79. letu, zapustivši veliko svojih spisov učenim na korist, sebi in narodu svojemu pa ua veliko veliko slavo. Počiva na pokopališču Maria-Encersdorfskem blizo Dunaja.
Zares redke so tako učene in razsvetljene glave, kakor je bila Doliuarjeva.
Ker ne dvomim, da bo učene Slovence, posebno pa pravoslovce mikalo vediti, kaj je učeni rojak vse napisal , naj naštejem na kratko imena spisov njegovih v izvirnem jeziku , kteri so pod izmišljenim ali pravim imenom , ali pa brez imena izhajali. Pod izmišljenim jih je 5 (Histor. und jurid. Abhandlungen). — Brez imena: „ErkIarung des allg. teutsch. Lehenrechtes", Wien 1793, — „Erklarung des teutsch. Staatsrechtea nach Piitter", W. 1793, — »Erlaoterung der teutsch. Reichsgesch. nach Piitter", W. 1794, — dalje več zgodovinskih spisov, presoj in spisov pravoznanskih po različnih časnikih. — Pod pravem imenom: 1. „Erlau-terung der teutsch. Reichsgeschichte", W. 1801, 3 zvezki, — S. „Codex epistolaris Primislai Otokari II. Bohemiae regis", W. 1803, — 3. „Darstellung des Rechtes geistlicher Personen", W. 1813, drugi natis 1817; — 4. ,.H*ndbuch des in Oesterreich geltenden Eherechtes« 1813 — 18, — 5. „Erlauterung des §. 83 b. G. B. uber Ehedispensen" v Pratobeverovih ?5Mate-rialien fur Gesetzkundo" (8. zvezkov W. 1814— 1833), v kterih se še več drugih mičnih spisov Dolinarjevihna-liaja: „Errichtung u. Umanderung der Benefizien", — 5)Einrichtung der Civ. u. M lit. Seelsorge in den osterr. Land.a, W. 1823, (polatinčil Juranič 1824), — „Er-lauterung des II. Hauptst. b. G. B §§. 93-122 (3. u. 4. Bd. des Eherechtes), W. 1835 itd. Od 1. 1834 je dajal s Kudlerjem še dalje na svet Wagnerjev časopis 5?fiir osterr. Rechtsgelehrsamkeit u. polit. Gesetz-kunde".— Vedno je marljivo delal, ves čas, kolikor mu ga je ostajalo, po knjižnicah stare bukve in rokopise pre-gledovaje, iz kterih je veliko imenitnega za nemškoder-žavno in za cerkveno, pa tudi za austriansko zgodovino nabral. Zajemaje pa iz izvirov, je svojim spisom posebno ceno pridobival, zavoljo česar jih še dan danes jako čislajo. Tudi je 1811 pridno pomagal pri novem izdavanju občn. zakonika deržavljanskega, po-kazovaje mnogoverstne napake v smislu in pregledovaje natis tako skerbno, daje od cesarja pismeno pohvalo dobil.
—    195    —