GEOGRAFSKI OBZORNIK E V R O P S K A D IMENZ IJA P O U K A GEOGRAFIJE - III. M E D N A R O D N A KONFERENCA V B A N S K I BYSTRICI (SLOVAŠKA) 2 2 . IN 2 3 . MAREC 2 0 0 0 Ana Vovk Korže Organizacijo in izvedbo tokratne mednarodne kon- ference o evropski dimenziji pouka geografije je prevzela Katedra za geografijo na Univerzi Mateja Bela v Banski Bystrici na Slovaškem. Mesto Banska Bystrica leži v dolini reke Hron, ki teče skozi mesto. Univerzo Mateja Bela najdemo v zahodnem delu mesta, od koder se odpira pogled na smučarski cen- ter Nizke Tatre na severu in Slovaško rudogorje na jugu. Katedra za geografijo je v sklopu fakultete priro- doslovnih ved in je po velikosti (številu zaposlenih) srednje velika, saj šteje 1 1 redno zaposlenih in 7 po- godbenih sodelavcev. Izvedbo konference je vodila dr. Katarina Cizmarova, ki na Katedri za geografijo pre- dava regionalno geografijo ter didaktiko geografije. Stari del mesta je obnovljen, široka promenada pa namenjena le pešcem. Velika razlika je med starejšim delom mesta, ki je večinoma obnovljen in kjer se stavbe fiziognomsko dopolnjujejo, ter obrobjem mesta, ki je izrazito »blokovsko« (foto: A. Vovk Korže). Kot je povedala sama, pestijo katedro finančne teža- ve, zaradi katerih si ne morejo kupiti sodobnejše opre- me za izvajanje seminarjev, vaj in predavanj. Konferenca je bila nadaljevanje prve in druge konfe- rence o evropski dimenziji pouka geografije, ki sta se začeli leta 1998 in 1999. Prva konferenca je bila v Os- travi na Katedri za socialno geografijo Pridoslovne fakultete ostravske univerze Češke republike. Konferen- co je vodil dr. Arnošt VVahla. Lansko leto je v Sosno- wiecu (na Poljskem, severozahodno od Krakowa) potekala konferenca z naslovom Pouk geografije v dobi transformacije v organizaciji Univerze Slaski na Katedri za didaktiko geografije. Organizacijo je pripravil dr. Adam Hibszer. Letošnja tretja konferen- ca v Banski Bystrici je bila namenjena ugotavljanju rea- lizacije evropske dimenzije pri pouku geografije na vseh stopnjah šolanja. Cilji konference so bili: • predstaviti pogoje in možnosti za realizacijo evrop- ske dimenzije pouka v geografskem izobraževanju, • aktualizirati pouk geografije Evrope (vnesti pozna- vanje sodobnih procesov v Evropi), • izdati zbornik prispevkov (najavljenih je bilo 26 re- ferentov), • poročati sekciji geografskega izobraževanja (Ban- ska Bystrica) o sklepih konference ter o stanju geo- grafskega izobraževanja udeleženih držav. Ciljem konference je sledila vsebinska usmerjenost prispevkov, ki so bili razvrščeni v tri skupine: pouk geo- grafije Evrope v osnovni in srednji šoli ter na fakulteti, priprava učitelja geografije na poučevanje o geogra- fiji Evrope ter realizacija geografskega izobraževanja (metode in oblike poučevanja, proces ter multimedij- ska podpora). Konferenco je dopolnjevala razstava učbenikov, šolskih atlasov in delovnih zvezkov s tema- tiko geografije Evrope (na razstavi so se znašli tudi slovenski učbeniki, ki jih je dr. Cižmarova s ponosom pokazala udeležencem). Po slavnostni otvoritvi dvodnevne konference, pozdravil nas je dekan fakultete, je sledila predstavi- tev prvega sklopa referatov. Če navedem le nekaj naslo- vov: »Evropa v geografskem izobraževanju v srednji šol«, »Realizacija evropske dimenzije v osnovnih šolah na Češkem«, »Realizacija geografskega izobra- ževanja geografije Evrope na FPV UMB V Banski Bystri- ci«, »Evropska dimenzija izobraževanja v geografiji na Zahodnočeški univerzi v Plznu«. Avtorica tega pris- pevka je predstavila usmerjenost regionalne geo- grafije v Sloveniji v novi devetletni osnovni šoli, v gimnazijah ter na fakultetah s poudarkom na viso- košolskem študiju regionalne geografije Evrope na fakul- teti. Evropska dimenzija pouka geografije se je na naših šolah že uveljavila, o čemer sta pisala dr. J. Kunaver in mag. T. Resnik Planine z Oddelka za geografijo Filo- zofske fakultete v Ljubljani. O poučevanju regionalne geografije Evrope so poročali referenti iz Češke, Madžarske in Poljske (pa Univerza Mateja Bela v Banski Bistrici povezuje prirodoslovno (leva stran stavbe) in humanistično fakulteto (desna stran). Geografija je na prirodoslovni fakulteti (foto:'A. Vovk Korže). 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK seveda Iz Slovenije). Skupna ugotovitev v diskusiji je bila, da je v pouk geografije nujno vključevati vsebi- ne EU in da se o evropski dimenziji lahko učijo posredno preko projektov za dijake In učence. V na- slednjih tematskih sklopih so sledili referati o teoretskih postavkah prirodoznanstvenega izobraževanja, o zna- nju učencev osnovnih šol o EU, o aktualnih informa- cijah z interneta o realizaciji evropske dimenzije pri pouku geografije ter o multimedijskih programih za pou- čevanje procesov v evropski integraciji. Zanimiva je ugotovitev, da je zasnova vsebin regio- nalne geografije Evrope podobna na Slovaškem, Češkem, v Sloveniji in na Poljskem. Obravnavani fizič- no- in družbenogeografski elementi so kavzalno pove- zani. K temu pripomorejo tudi kvalitetni učbeniki in delovni zvezki. Manj pa je poudarka na sodobnih pro- cesih, ki se danes odvijajo v Evropi in ki nimajo regio- nalnih meja. Premalo so poudarjena izhodišča za ohranitev majhnih narodov (ohranjanje multikulturno- sti), varovanje okolja (ekologizacija) in globalizacija kot svetovni in neustavljiv proces, ki že danes vpliva na gospodarsko usmerjenost posameznih držav. Med udeleženci konference, ki so prišli iz sosed- njih držav Slovaške (razen iz Avstrije), je bilo čutiti veli- ko podobnih razmišljanj. Sklepna ugotovitev konference je bila, da se je evropska dimenzija pouka geografi- je že utrdila v šolah in da jo izvajajo na različne načine. XI . LETNI K O N G R E S EGEA ( 3 . - 9 . 1 0 . 1 9 9 9 , N U N S P E E T - N I Z O Z E M S K A ) Mati ja Z o r n XI. letni kongres EGEA (European Geography Asso- ciation for Students and Young Geographers) z delov- nim naslovom »Lowlands in high perspective - Marshlands, Mainports and more ...«, je tokrat pote- kal v kraju Nunspeet na Nizozemskem med 3. in 9. ok- tobrom 1999. Na kongresu se je zbralo 1 18 študentk in študentov geografije ter mladih geografov iz tride- setih univerz šestnajstih evropskih držav. Delo na kongresu je potekalo v obliki strokovnih tematskih predavanj, delavnic, poglobljenih razgovo- rov, ekskurzij in terenskega dela. Vzporedno je pote- kalo osem delavnic: 1. Preureditev obal na Nizozemskem, 2. »Mainports«, 3. Polinuklearne regije v Evropi - primer Randstada, 4. GIS, 5. Evropska predstava o Nizozemskem, 6. Evropske integracije, 7. Turizem in njegov vpliv na ruralna območja, 8. Flzičnogeografski prerez Hulshorsterzanda. Večina delavnic je imela težišče problematike na Nizozemskem. Vse pa so skušale vplesti poleg holand- skega še evropski pogled na zastavljene probleme. Na prvi delavnici so se ukvarjali s preureditvami oz. obnovo, ki so jo v zadnjih letih izvedli na nizozem- skih morskih in rečnih obalah, saj bi bilo 6 5 % drža- ve poplavljene ob visokih morskih in rečnih vodah. Po zadnji veliki katastrofalni poplavi leta 1953 so zače- li z različnimi projekti, ki so vsi skupaj ustvarili velik zaščitni sistem, ki bi varoval državo pred poplavami. Na delavnici so bile predstavljene tudi antropogene geomorfološke spremembe na obalah. Druga delavnica se je na kratko imenovala »Main- ports«. Na Nizozemskem se velik del prostorske politike ukvarja z razvojno integracijo dveh t. i. »main- portov«. To sta rotterdamska luka in amsterdamsko leta- lišče Schiphol. Ker delujeta kot mednarodni središči, privabljata veliko prometa in povzročata resne prob- leme za okolje in ljudi. Problemi so povezani z one- snaženostjo zraka in morja, s hrupom in vse večjimi potrebami po prostoru... Delavnica se je ukvarjala z de- lovanjem »mainportov« na nacionalni in evropski ravni, kot tudi s problemi, ki jih njihovo delovanje pov- zroča. Dominantna oblika urbanizacije v velikem delu zahodne Evrope je t. i. polinuklearna urbana regija. To je regija, v kateri manjka dominantni ekonomski, kulturni in politični center, pač pa so funkcije razprše- ne po več centrih, ki so si med seboj enakovredni. Cen- tri v taki urbani regiji so povezani v močno prometno in komunikacijsko mrežo, tako da delujejo kot funkcij- ska enota. Primer take večjedrne urbane regije je tudi Randstad, na območju katerega so tudi štiri največja nizozemska mesta (Amsterdam, Rotterdam, Den Haag in Utrecht) in večje število srednje velikih mest, kate- rih število prebivalcev in število delovnih mest se je sko- kovito povečalo po letu 1970. Na tej delavnici, ki je vključevala tudi ekskurzijo v Lelystad, Amsterdam in Utrecht, so udeleženci skušali izdelati model bodoče- ga razvoja Randstada. Ker so danes GISi pomemben pripomoček pri geo- grafskem proučevanju, je bila ena od delavnic name- njena tudi tej tematiki. Skušali so odgovoriti na naslednje vprašanje: kateri fizičnogeografski faktorji vplivajo na poselitveni vzorec v regiji Veluwa (Nizo- zemska). Na peti delavnici so udeleženci ugotavljali, kako na Nizozemsko in na njene prebivalce gledajo v raz- ličnih državah Evrope oz. kaj in koliko o Nizozemski spregovorijo v teh državah v izobraževalnem proce- su, preko turističnih informacij ali preko komercialnih oglasov. Cilj je bil ugotoviti podobnosti in razlike v poz- navanju Nizozemske med državami. V delavnici o evropskih integracijah so udeležen- ci preko pogovora in referatov skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj pričakujemo od Evrope? Kak- šno Evropo hočemo? Ali je Evropska zveza omejena le na Evropo? Kje so meje evropskih integracij? Kot že nekaj zadnjih let je bila tudi tokrat orga- nizirana turistična delavnica, saj turizem kot najhitrej- 27