*
m,.
Poglejte na ŠtevilEe poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone : CHeliea 3-1242
No. 249 — jtev. 249.
B—atcreJ M Second Claas Matt«- S«»tea»ber 25th, 1»46 at the Port Office at New York, N. under Art of Concrete of Mareh 3rd, 1879.
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na SVOJ DOM (lsTieail iM *	sedel) In pranrikn),
i) s: Citajte, kar Vas zanlnfll n
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 22, 1941 —MONDAY. 22. DECEMBRA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLDC
HITLER POVELJNIK ARMADE
HITLER PRAVI, DA JE MU "NOTRANJI KLIC" ZAPOVED AL, DA PREVZAME PO-VELJSTVO. — VSE PRIZNANJE FELDMA RŠALU VON BRAUCHITSCU. — HITLER BO STORIL ZA VOJAKE VSE KAR JE MOGOČE. — DAL JE ARMADI NALOGO.
Adolf Hitler jo sinoči naznanil, da so mu jo, ker je potek vojne v Rusiji 44 prekosil van pričakovanja," zdelo potrebno prevzeti mesto vrhovnega poveljnika nemških armad namesto fold maršal a Walter j a von Branch i tsclia.
V	svojem dnevnem povelja oa armade je nekdanji korpo-ral omenil Japonsko in svetovno vojno ter rekel, da se sedaj vojna obrača v odločilno dobo.
Hitler pravi, da je sedaj naloga nemški' armado do spomladi obdržati to, kar si je z velikim junaštvom in velikimi žrtvami pridobili.
V	svoij objavi, la je prevzel mesto von Brauehitscha, pra-vi, Hitler, cta je bilo potrebno sam za sebe obdržati važne odločbe, ker so vsled veliko obsežnosti fronte vojaške operacije tesno zvezane s političnimi in gospodarskimi ■zadevami.
Hitler pravi, da je že leta 1938 slišal nek '.'notranji klic" i» da je-teflafprovže! -vrhovno poveljstvo nad nemško voj-sod: j pa liooe biti svoj lastni "l 'neralissimiis" in i-meti v svojih rofcali vodstvo nad vsemi Oboroženimi silami in biti vrhovni poveljnik vseli ,>rmad.
V* svoji izjavi govorKHitler o sobi v tretji osebi ter von Braueliitsehu priznava vse njegove zasluge. V resnici je von BrauohPtecha odstnv?! že 19. decembra.
"Ko jo zaslišal svoj notranji klic* in svojo voljo," pravi Hitler," dn prevzame na sebe odgovornost, s*e je posvetoval z državnikom Adolfom Hitlerjem ter so odločil, da postane sam svoj goneralissimus."
"Sledeh svojemu sklepu z dne 4. februarja 1938 se je tedaj fuerlirer 10. decembra 1941 odločil, četudi popolnoma priznava velike ■zasluge fela-manšala von Brauohitsieha, da v ovojih rokah združi vodstvo vseh vojaških sil z najvišjim r. rmadnim poveljstvom.
"Pqznal sem vojno mogočnih bojev 'štiri leta od 1914 do 1918. "Po štirih letih vojne nisem nikdar dvomil o tem, da ho m°i narod zopet vstal, S svojo fanatično voljo "sem jaz, navaden nemški vojak, po 15 letih neumornega dela zopet enkrat »družil ves nemški narod ter som »ga rešil smrtne olbso<Kbe Vorsaillesa.
"Kar morem storiti za vas, moji vojaki, bo storjeno.
"Kar morete vi storiti za mene m kar boste storili, vem, da boste storili v lojalnosti in pokorščini, dokler domovina in nemški narod ne bosta ko-nočno rešena.
'' Bog Vsemogočni ne bo odrekel zmage •svojim hrabrim vojakom."
Goebbels išče pomoč za premrazeno armado
Nemški propagandni minister dr. Paul Joseph Goebbels je v soboto v svojem govoru }K> radio reikel, da je zima prišla prezgodaj za nemško armado v Rusiji in da je neobho-
dno potrebno vojakom poslati gorko obleko. Rekel je, da se je !moral nenrtškj narod že tretjo j zimo odreči marsišemu, da pa mora letošnjo zimo prinesti več žrtve in se odreči vsemu, kar I za njegovo življenje ni neob-jhodno potrebno. Karkoli more ■kdo pogrešiti, naj izroči oblastim. ki bodo poslale vojakom na fronto. Vojaki potrebujejo prav vse, kar jih more obvarovati mraza: spodnje perilo, kožuhe, volneno obleko, nogavice, pihovko, kučmo, suknje, plahte, odeje in sploh vse, kar more ogreti človeka.
"Storili smo vse, da smo pre-krbeli naše vojake za zimo, toda zima je prišla prezgodaj," je rekel Goebbels, "in naši vojaki potrebujejo še mnogo več."
Na koncu svojega govora je dr. Goebbels prebral Hitlerjevo pismo, v katerem pravi: — "Več. miljonov naših vojakov stoji že eno leto v največjih bojih s sovražnikom, ki je močnejši po fttevthr in^vojnom ma-terjahi.
"Ti vojaki drže najdaljšo fronto v zgodovini: od polarnih krajev do Črnega morja, od finskih sneženih poljan do balkanskih gora in bodo tako dolgo držali, da pride ura popolnega uničenja za najbolj nevarnega .sovražnika."
Tn svoj govor je dr. Goeb-hols- končal z besedami:
"Ta vojna bo odločila o ob-• stoju ali uničenju nemškega naroda."
Ruska ofenziva se nadaljuje
Rusi zavzeli Plavsk, železniško križišče. — 127 vasi zavzetih od sobote. — Volohoiamsk, 65 milj južno od Moskve v ruskih rokah.
Oaabanjevalec na radio postaji v Moskvi je danes zjutraj naznanil naslednje:
"Tekom prvih šestih tednov, ki so bili danes končani, smo izgubili mnogo ozemlja in veliko število mož in mnogo vojnega materjala. Toda potek vojno se je obrnil popolnoma v naš prilog in kot izgleda, se !>o obrnil še mnogo bolj. ko je Hitler obnovil svoje tretje čiščenje v armadi, odkar je prišel na krmilo prod devetimi leti."
Ob koncu pol leta vojne med Nemčijo in Rusijo navaja vojno poročilo nove velike uspehe rdeče armade. In ruska proti-ofenziva, ki je že dosegla velike uspehe, se nadaljuje z vso mogočno Alio". !
Včeraj so Rusi na mnogih krajih prebili nemško črto, vsled česar Neme't ne morejo vstaviti svojegn 'umikanja, ki se nadaljuje že 16 dni. Tudi ne velja več. nemško trdilo, da se armade umikajo v popolnem redu in po izdelanem načrtu.
Včeraj so Ru>i zasedli Plavsk, zelo važno železniško križišče med Tulo in Orelom.
Poročilo iz Moskve pravi, da je armada, ki je v petek zavzela Ruzo, 60 milj zapadno od IMoskve, prihodnji dan prebila nemške obrambo ter pro-dim dalje.
., .	, . „ , V soboto so Rusi zavzeli 127
v -Vk,°	™ Vl;sn£ ™ [vasij ruski letali pa noprosta-
stovila vojakov, tedaj <bodo*„rt	,„„;,,..„ei
lamsk, so na glavnem trgu zagledali vislice, na katere so Nemci v novenibru Obesili 8 Rusov. Mrtva trupla obeščen-cerv še vedno z zanjko okoli vratu leže v snegu. Prebivalci pri povodu je jo, dač so Nemei vse prebivalce zaprli v cerkve, med 'em pa so nemški vojaki plenili po hišah.
Prejšnje poročilo o rir-kem napredovanju se iflasi:
Rusi so zavzeli Ruzo, .")."> milj zaparbio od Moskve in Taru-so, 70 milj jugozapadno od Moskve ter prodirajo proti 'Možjusku, kjer s se Nemci zakopali v strelske jarke.
Ruska ofenziva, ki je v teku j že 15 dni, se nadaljuje na vseh
frontalis -Pni	jcL^iliL
popolnoma uničena celi 134. .divizija in ž njo tudi poveljujoči general. Poročilo kratka pravi: "Niti eden ni ušel."
PODMORNICE OB OBEH OBALAH
Da se nahajajo sovražne podmornico v blizu i ameriške obali, je javnost izvedela, ko je admiral John W. Green-slaue, poveljnik 12. mornariškega okrožja sporočil, da so ■sovražne podmornice napadle dva ameiPška parnika blizu kalifornijske obali, enes^i pa v severnem Pacifiku. Admiral Greenslade je objavil, da sovražne podmornice uničujejo ameriško ladje.
I)va parnilea nista bila zadeta, o tretjem, Kmidio, pa ni ničesar znanega, kajti, ko je po radio sporočil, rki jo bil napa-<len, ni bilo o njem nič več slišati.
Nemške podmornice pa se nahajajo tudi na Atlantiku, da-si mornariški department o tem ne poroča ničesar natančnega, pač pa pravi, da vremenske na]>ovedi pomagajo sovražnim. ladjam. Isto poročilo tudi dodaja, da bojne ladje na
Delavska pogajanja so na mrtvi točki... AFLin CIO v sporazumu
Mnogi kongresniki zahtevajo, da je brez odloka sprejeta postava, ki prepoveduje stavke.
Konferenca zastopnikov delavstva, industrije in zvezne vlade, kateri je predsednik Roosevelt naročil, da naj do pondeljka doseže, da za čas sedanje vojne ne bo več nobene stavke, je v svojih razgovorih prišla na mrtvo točko in samo osebno posredovanje predsednika Roosevelta more rešiti vprašanje open shop, kar je poglavitna zahteva predsednika United (Mine Workers J. L. Lewisa.
Dvanajst zastopnikov i m lust rijalof-v je izjavilo, da naj vlada nima nikakega "glavobola" glede "open shop", dokler so v teku podajanja. CIO
in AFL pa sta prvikrat v petih letih sprejeli skupno politiko ter izjavili, da so delavci pripravljeni opustiti vsako stavko pod pogojeni, da so delavstvu obdržane vse pravice po razsodbi sodišča.
Mnogi kongresniki zahtevajo, da. je sprejeta postava po kateri bo prepovedana vsaka »stavka, ne jsrlede na to, do ka-kega zaključka bo prišla konferenca delavskih in industrijskih zastopnikov. Senator Con-nallv iz Texasa je rekel, da bo stavil tozadevno predlogo, ako delavska konferenca ne bo pri-:la do za/eljivega zaključka.
Atlantiku so postalo "pazljivo." Vsled }p"ra je mornariški department opozoril vremenske
postaje, da naj ne objavljajo vremenskih poročil, ker pomagajo sovražniku.
Resnica, o današnji Hrvatski
Vojaška sila zaveznikov
•	»v v
in osisca
Združene drŽave s <svojimi zaveznicami zmagalo v tej vojni 'uad osiščem.
Po cenitvi, ki jo je izvedel urad za ljudsko štetje, morejo »aveznrške države izveabati fc>6,643,000 vojakov v starosti od 18 do -15 let, države osLšča .pa samo 28,500,000. Pri tem pa niso všteti moški, ki bi mogli pri tem priti v poštov iz Kitajske, Indije in Holandske Indije.
Ako vzamemo v postov samo 'Kitajsko, tod«j bi mogle zavezniške države imeti 163,887,000 j vojakov.
no bombardirajo umikajočo se armado. Rusi -so tudi zaplenili 40 tankov, 133 t ritko v, 8 topov in mnogo drugega vojnega materjala. Nemci so bili že potisnjeni 45 milj zapadno od Ti-hvina, južno od Leningrada. Na tem kraju so Rimi zopet zavzeli nad 100 vasi.
Pri zavzetju Vololiolamska, 65 milj severozapatino od Moskve, v soboto so Rusi uničili več ko tri četrtine štirih nemških divizij. Ostalo četrtino pa Rusi ženejo proti jingozapadu od Vololiolamska.
Ko so Rusi prišli v Voloho-
NEMŠKO PRIZNANJE RUSOM
Sredi velikega nemškega u-mikanja na ruski fronti priznava nemški vojaški izvedenec polkovnik fcJoklan v Hit-lerjevcni lastnem listu "Voel-kiseher Bedbachter", tla so ru*ki vojaki enakovredni nemškim in včasih celo boljši.
Soldan pravi v svojem članku, da nobena druga država ne »i mogla zdržali tako velikih irgub kot Rusija, bodisi na moštvu ali vojnem materjaiu, pa pri vsem tem je celo danes ruska armada še zelo močna, Soldanovo poročilo je ponatisnil švicarski list "Neue iiuericher Zeitung", ki pravi poleg poročila, da še noben nemški častnik ni tako otlkrito povedal javnosti, v kako težkem položaju je nemška arma-
da na ruski fronti. Njegova izvajanja resno opozarjajo nem. narod na veliko resnost vojne.
"Nove čete so bile pripeljane iz Sibirije," piše Soldan "kjer so bile navajene mrazu ter so bile poslane v boj na kraj, kjer so bile armade de-setkralt pobite in še sploh ne zmenijo ■za poraze."
Soldan dalje priznava, da so Nemci podcenjevali Ruse. Pravi, da Nemci šele sedaj vedo, da Ru-sijia v vojni s Finsko 1939 ni pokazala svoje najboljše sile. Ravno tako pravi, da .so se Rusi naglo naučili od Nemcev ter še posebno povda-ri, da so Rusi tudi v slučajih največjih porazov vedno obdr-ižali najboljšo disciplino.
AEROPLANI SO NA STRA2I
Načel ti rk urada za svarila pro<l zračnimi napadi brigadni general John C. iMcDomioll je včeraj izdal povelje, da morajo biti za božični teden na straži vsi vojaki, ki «o dodeljeni tej službi in 43,000 prostovoljcev, katerim je naročil, da neprestano opazujejo ncilm 24 ur na dan.
Na MoDonnellove povelje so vsi letalci, ki so dodeljeni o-brožni stra"ži« dobili posebno corko obleko ter'bodo pkozi božične praznike neprestana na straži ves dan in vso noč.
Devetim letališčem od Maine pa do Wi-sconsina je dal povelje, v katerem ukazuje, da ne smejo nikdar zanemariti straže, kajti sovražnik labko nepazljivost opazi in vdari ravno tam, kjer jo najmanj pričakujemo.
Kje so ameriške bojne ladje ali aeroplani zapazili nemške podmornice na Atlantiku, ni bilo naznanjeno, temveč poročilo samo pravi. da je bila "vojna na Atlantiku prenesena blizu amertškecrn obrežja."
Mornarnško poveljstvo pravi, da je vremenski urad 10. combra na-znanil, Ha je mraz pod ničlo v obeli Dakotah, 9 stopinj pod ničlo v Duluth, Minn. In to poročilo je bilo izdano tTi dni zatem, ko so .Taj ponci napadli Pearl Harbor.
Na podlagi takocra poročila, — pravi (McDonnell. — bo vsak mornariški poveljnik lahko oklepal, da bo čez dva dni na obrežju Atlantika lepo vreme rn zelo pripravno za zračni na-nad.
Ameriki preti nevarnost. Vsak državljan je dolžan, da
po sfoji zmožnosti kupi Defense Savings Bonds in Stamps.
Nadaljevanje pisma, ki ga je <tobilo ure<liii?itvo "Hrvatskega Glasa" v Winnipogu.
Ljudstvu grozi strašna lakota
Laliko si mislite, g. urednik, kaj pomeni za Split tako naraščanje prebivalstva, zlasti v teh časih, z ozirom na vprašanja prehrane. Da je j>o tej strani res težko, nam kažejo prispodobe in namigovanja in včasih odkrite pritožbe, ki se od časa do časa izmuznejo o-i-41'oimi očesu cenzorja. Tako mi o nekom mojem rojaku, uradniku iz Splita, piše prijatelj, ki stanuje v neki vasi južno od Omiša, torej v ''neodvisni hrvatski državi" tako-le: "Ivana vsak dan želodec prinese k nam tja čez Stobreč." Tako je bilo prejšnje poletje stanje v Splitu, da pa je sedaj še mnogo hujše, o tem ni treba niti malo dvomiti. Skoraj pred dvema mesecema sem pisal svojemu zetu, ki tudi živi v Splr'tu in s katerim sem si prod vojno redno dopisoval. Do sedaj še nisem dobil odgovora s kot drugo, rodbine pripovedujejo, je življenje tam ledno, ta<ko <^la kar dvomim, da bi zamogel denar za pisanje. .
Iz (Zagreba pa sem septem-bra dobil pismo z naslednjo vsebino: "Tu je vse dva do petkrat dražje kakor je bilo prej, vendar spet ni tako strašno kakor v Dalmaciji. Tam je baje kg ma>ti 150 <1 in in kg kruha 100 Din.
Iz teh smilili podatkov je mogoče razvidcHi, da bodo Jo zimo naši kraji strašno stradali in zlasti v Dalmaciji. Kot vam jo znano, dovaž vti v našo kraje od nikjer ni mogoče, ker so vs*a posestva rezervirana za "veliko prijatelje", pa tudi, če bi bilo mosroče privažati, bi položaj ne^liil mnogo lažji spričo naravnost strašnih cen, pri tem pa ta težki položaj še otežuje prihod velikega števila Italijanov, ki ga zasedene oblasti iz jasnih razlogov še pospešujejo. Lahko ste prepričani, da mi bo često zelo težko
pri duši če pomislim, da bodo naši ljudje to zimo hudo stra-lali. Srečen bi bil, če bi jim bilo mogtnče čim prej in čimtjolj izdatno pomagati. Toda kako kn na kak.^ n način ? To je vprašanje, ki nas- vse bolno peče in pred katerim čutimo tak strah in trepet, da nas včasih ne moro oh ra brit i niti prepričanje, da bo vse to trpljenje obilno poplačano pod zmagi nad sovražnikom.
Blazneži vladajo v Zagrebu
Pri tej priliki ne morem preskočiti 'modrih' upravnikov Zagreba, ki so—ne da bi napravili kiirkoli dro^ejra—očrnili hrvaško ime pred Evropo in pred vsem svetom s predajo Italiji dela Delamaeije in klicanjem nekoga Italijana na nek
hrvatski prestol, da ne govorim o pošiljanju hrvatskih vojakov na bojišča v Rusiji in ob Črnem morju. Vsakemu poštenemu Hrvatu, verjemite, bo šlo težko kaj takega v glavo. Poznejši rodovi svojim očem ne bodo mogli verjeti, ko bodo či-taki zgodovino današnjih dni, da je v XX stoletju šlo nekakšno odposlanstvo v Rim ponudit hrvatsko krono nekemu članu savojske vladarske rodbine. Zdi se mi, če se nikdar v zgodovini otrokom ni bilo treba sramovati svojih očetov, se bo moral sramovati zarod današnjih 'državnikov' v Zagrebu.
V zaključku pisma je pisatelj povedal nekoliko o Pave-ličevem ravnanju s političnimi nasprotniki.
PREPLUL VRH SVETA
Ruski ledolomec "Krasin" je dospe? v Seattle, AVn-h . na 10,000 milj dolgi vožnji p o Belem morju, Sove. ».t«.* ledenem morju in Beringov i morski ožini.
■C L AS SABODA"- New York
Monday, December 22, 1941
▼ STAN O V L J II L If
M
GLAS NARODA
(tina or ram hmpld
ft
i
OwMfl ud PnbUshad by fliwmh PnUkhl^ O«PMT. (A CIllDmillW), rrank Bskser, President; J. Lopah*. Bee. — Place of tmslaass of th« MrpoMtion and idmimi of above officer*: 216 WB8T 18th BTBUT. MBW YORK. M. X.
49£/i Year
"SIM Naroda" is lamed every day exrept Saturdays, Bandaya and Holidays. Bobacrlpdaa Xsarly H-
Za eelo leto velja llat mm Ameriko In Kanado ft.— ; aa pol leta |8r-'} aa ietrt leta 11.60. — Zt New York h celo leto 91*-: mm pol leta »JI Za inoaemstvo aa eelo leto IT.—; aa pol lata W JO.
"6Ul Naroda" lahaja vaakl dan lzvaemil eobot, nedelj la praznikov.
-GLAJB NAKODA," ti« WK8T 18th BTBEKT, NIW YOKE, M. 1
i: CHelaea t—1241
Primorski Slovenci
dobrovoljci jugoslov. vojske
ZRAČNI NAPAD — NEMOGOČ?
Medtem ko Združene države 7)ripravljajo obrambo proti zravnini napadom tako na atlantski kot na pacifiški obali, j« potrebno, ua se cela stvar premotriva & stališča, kako priložnost ill možnost imajo sovražni aeroplani za tak »a pa d.
Prej ali slej bodo vprizorjoni ta'ki poiskusi. Tega se tudi zvezne, voja«ke in me>tne obla>"ti dobro zavedajo ter se na to tudi pripravljaj, \ , x	, ,
Pp \>em poznanju razmer je mogoče reči, da bodo aero-plani osišča imeli zelo velike (ežkoce, da dosežejo »ameriška mesta, tovarne in vojaške naprave. Te težkoee bi mogli premagati pino oni iboiKbniki, ki bi se jim, ne meneč za svoje nničenje posrečilo prebiti skozi tmko zračno obrambo.
Pred vsem je treba pomisliti, da ne bo noben ravnatelj kakega velikega podjetja izdajal velikih vsot za nekaj, bar mu po njegovem mnenju ne bo prineslo posebnega dobička. Kavno tako so vojaški poveljniki. To se pravi: noben morna-liški poveljnik ne bo (poslal velikega vojnega brodovja, da ne polasti kakega otoka, ki nima nikafce vojaške važnosti.
Poveljnik kake zračne sile ne bo porabil 300 dragih bombnikov, da bi uničil kak most brez posebne vojaške vrednosti. mogočnimi zračnimi napadi na Anglijo v avgustu in M'ptenVorn leta 1940 so Nemei prenehali, ker so bili predragi tako v moštvu kot v materjaln v primeri z .uspehom, ki je bil dosežen.
Tukaj pride tudi v postev še nekaj dragega, namreč političen učinek. Kak voja*<ki poveljnik bi odposlal bombnike tudi v slučaju, da nft bi dosegli nobenega vojaškega uepeba, pač pa bi računal na to, da bi ubili moralo civilnega prebi-val&CVaJ '	.. .. .1 .
V splošnem rečeno, v?ak sovražni zračni napad bi bil zelo težak vpričo obsežne pomorske in značne patrole, fei je bila vpeljana nA vzhodni in zapadni obali. Ta patrola ima 1;tjne inštrumente, ki začutijo vsak sovražni aeroplan, ki se bliža. Toda tudi najboljše priprave včasih odpovedo in kaki ladji bi se mogoče posrečilo pripeljati aeroplane v zadoštno bližino nagega obrežja, pa tudi nekateri bombniki, ki bi prileteli iz oddaljenih krajev in bi leteli zelo visoko, bi se mogoče splazili skozi patrolo. Vse to se lahko zgodi.
Poglavitne težkoče za sovražne aeroplane pa so:
1. Vsled čnječnosti aia morju je skoro nemogoče toaki ladji z aeroplani približati se ameriški obali; 2. pa je tudi za najmodernejše bombnike razdalja prevelika, da bi jo mogli preleteti.
Združene države so se zadnje mesece dobro zavarovale proti sovražnim napadom s tem, da so si preskrbele 'pomorske postojanko od Islandije, preko Novofundlandije, Bermuae in Karibskega morja do Trinadada in Holandske Guiane.
Težkih bombnikov z veliko letalsko daljavo ne nosi DO-bt na ladja, kolikor je j&nano ameriški vojaški oblasti. Matične ladje običajno vozijo poizvedovalne aeroplane, ki nosijo lahko bombe, lovce, tonpedne bombnike in strmoglavce.
izjema je samo bombnik, ki je s katapultom pognan z j^tlje, kakoršne ima Nemčija. Tak bombnik pa more leteti tamo 2500 milj, nosi samo omejeno število bomft) in taka ladja nima več kot tri take -bombnike.
.Vko bi ladja pripeljala za napad strmoglavce, bi ko-prileteli do obrežja, kjer bi bili uničeni, kajti njibova letalska daljava znaša komaj nekaj sto milj.
Kolikor je ameriškim vojaškim flibla&tim znano, nima: Japonska bombnikov, ki bi mogli prileteti do ameriške obali s kakega japonskega letališča. Ima pa rekordni nevojaški ae-roplan, ki more preleteti razdaljo 7160 milj, toda more nositi ramo posadko in gazolin.
Nemčija nima bombnikov, ki .bi mogli \z Nemčije preko .Atlantika priti do Amerike in se nato zopet vmfti domoV.
Iz teh podatkov je razvidno, da je Nemcem in Japon-com dana zelo majhna priložnost, da bi mogli njihovi bombniki liomhardirati ameriška mesta.
(J<X>.) Kairo. — V novo jugoslovansko vojsko, ki se se-. staVlja /na daljnem vzhodu, je stopilo 4. avgusta pod zastavo veliko število dobrovoljcev Slovencev, ki so ge z navdušenjem prijavili s svojimi brati Srbi in Hrvati, da s svojimi deli in svojimi Življenji doprinesejo delež k osvoboditvi domovine Jugoslavije.	«
Sprejem je bil posebno slavnosten. Slovenski dobrovoljci so bili sijajno potftrojeni v razviti črti. Zastopnik poveljnika operativnih čet. p. hotni podpolkovnik M Hojo Hi nič je v spremstvu načelnika štaba, imjajorja Pavla Novakoviča sprejel poročijo od kapitana Vladiimfirja- Toskoviča. Podpol kovnik THnič je predstavil po vel.inika general štabnega ma jorja Vladimirja Perica in majorja Danila Zobenico ter druge častnike v taborišču.
i
nw
[Vojaki osišča se bojujejo med seboj
WEA.F radio postaja v New Yorku je vjela poročilo ruske radio postaje v Sverdlovsku, ki j>Aroča, kako se nemški, tal j antiki iii mmunski vojaki bojujejo med seboj, ko akuipno beže (pred rusko kavalerjjo v Donfi-eevem bazen«.
"Ko so italjanski vojaki ravno skakali na vlak, ki je i-anel odpeljati proti zapadu," pruvi poročilo, t4je nenadoma prišel nemški polk, ki je lta-ljane vrgel Iz vlaka. M-ed njimi se jo vnela- pravcata bitka, ko so prišli Rum unci in so se postavili ob sinan Ltaljanov.
iSlednjič pa je pridrvila maka Jcavalerija, ki je vjela vse "zaveznike" z vlakom in z več sto lopovi ifl vso vojaško opremo."
Ameriški poveljnik MacArthur povišan
Seiiat je na priporočilo predsednika Roosevelta podelil generalnemu poročniku Dou-glasu MiacArthurju naslov popolnega generala. MacArthur ^o tiwli vrhovni poveljnik vseh začezniških čet na Daljnem iz-ttfkn. Poleg MacArthurja sta edina ameriška generala John J. Pershing in Marshall, šef ameriškega generalnega-štoba.
'"Odrekli ste se tuje države, v kateri vlada drtthal fašističnih nasilnikov in izkoriščevalcev, ka celo «vo.> lastni narod — italijanski — smatra za: ku p sužnjev brez pravic, da ne govorimo o vas, bratje Slovenci, ki ste desetletja umirali po koncentracijskih taboriščih ali pa bili poslani v borbo za tujo svobodo in tuje jfospodstvo — danes pa pri ha jate v sestav naše jugoslovanske domovine, kateri se osebna svoboda «in svoboda vesti an i te nad vse.
Odrekli ste se italijanske vojaške zastave, ki v svoji zgodovini nikdar in nikjer ni zaznamovala eno samo zmago, temveč povsod same poraze, in bezanja — in prišli ste pod slavno, nikdar premagano, junaško in nesmrtno zastavo Jugoslavije. ki je po vsem svttu ponesla
slavo Jugoslovanov m deset-I let ja prinašala slavo našemu o-Potem Je spregovoril povelj-l,^ na ^nfil poljih Balka-
rtik gardnega bataljona, major Živan Knedevič, ki je imel sledeči naigovor:
"Dragi bratje Slovenci! — (Po tolikih stoletjih suženjstva smo, glejte, spet svobodni in pripravljeni, da skupaj s Snbi in Hrvati doprineeeino k osvobojen ju zasužnjeno Jugoslavijo in ostalih, še ne svobodnih Jugoslovanov v Gorici, Trstu, Istri, Zadru, Koroški in ostalih delih, kjer žive naši bratje iste krvi.
l"Odrdk!i ste se dinatstije, ki nikdar na bila va«a in ki se je ponižala tako zelo, da se je spri-jateljila z mednarodnimi razbojniki in ubijalci kakor PaVe-lič — da bi pniPli pod žezlo vaše narodne, slavne in viteške cfi na« ti je, Karadaordževioev.
JUGOSLOV. POSLANIK K. FOTIČ PRI PEBDOTDNIKU EOOSEVELTU
(JČO.) — Predsednik Združenih držav F. D. ftoosevelt je spreel 20. dee. v avdijeflei ju-goslovanskoga poslana ka Konstantina Fotiča. Pri tem je ju-goslovamski poslanik po nalogu jugoslovanske vlade predal predsedniku Rooseveltu spomenico z dokazili o pregonih in pokoljih, ki so jih naši sovražnici Nemci, Italijani, Paveli-čevi vstaši in ostali vršili nad nedolžnim prebivalstvom v Sloveniji." "neodvisni Hrvatski", Bosni. Hercegovini in Srbiji.
Poslanik Fotič je zaprosil predsednika Roosevelta, naj dvigne svoj miočni glas v obrambo nezavarovanih in nedolžnih prebivalcev Jugoslavije, ki žive pod strašnim režimom tamkajšnje uprave.
"Predsednik Roosevelt je tem poročilom o zločinih posvetil največjo pozorno<?t ter se v daljnenl magovoni s poslanikom Fotičom zlasti zanimal za herojske borbe naše vojske pod poveljništvom pfnerala I>raže
Mihajloviča.
(terry koprtvšek k l)d»t
Twezkik« Polka / . Na ^anipcab—valček fitv. M S75
Za tot. eenik ln ccne ploM se obrnite na: JOBN MAR8ICH Ioe. MS West 4tad Street. New
porušili naTodsno zavednost tnanjSm«: Vsa prejšnja leta je iUtaiija poi skušala Slovence znotraj svojih meja odtujiti od njihovih bratov v Jugoslav i jv toda brez »speha. Sramotna sodba kaže, da fašistična Italija nadaljuje raznarodovanje slovenskega prebivalstva, ki je prišlo pod njeno oblast po letu 1919.
"V imenu jugoslovanske vlade, kjer Slovenci z ognjevitim patriotizmom sodelujejo za o-svobojenje skupne domovine in zmago zavezniški? stvari, pro testiramo proti temu najnovej-šenrru barbarskemu zločinu, izvršenem nad slovenskim narodom. Iz zadnjega procesa v
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej fentvu (Ivan Albreht) BiacajM VeUkeca Vojvoda (Prank
Heller.)
Bele noti null jnnak. (Dastojeralrij) Filozofska zeodba (Alojz JllBMfc) Kaj m Je Makarn sanjalo (V. Kore-lenks)
Na nuIKnOi Mtft (Trme Frlštk) Peter Pavel Ctarar (Dr. L Pr^alJ) Pravica Kladiva (Vlad&mkr Levatlfc) 8BMW« Grajr (6kt Wilde) Verne dnie v vieah (Premer Urine) ZMbkf li Mrtveca dom (A. M. De-MoJevakl)
Do Ohrida In Bbalja (Ivan BleUk)
Po 75e zvezek
Belfecar (Artar Beraede) Po strani klobuk (Damir Felcel) Zlati Panter (Siaelair O lack) ■dela Meda (O. l
Po $1 zvezek
DfrabUenl aSlJoni (K. O. 8eU«er) Ferldlens (Pater Sajetaa) Sivko (EL 8. Thenpeon) Rodanka balada (Marija Majerjeva) Prlcodbe febeUee Maje
(Anatale Pitane zgodbe (Janka Sne)
Po $ 1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel
Po $1.50 zvezek
In kasen (F. M. Deetejevridj) Tifrawi zobje (Mavrice LaMane) Krištof Dfanae (Jack Leaden) Mfaterf Ja (Gustave le Konce)
Po $2.50 zvezek
VUaJeva rgpatlea (VL Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHWG CO:
216 West 18th Street, , New, York. N. Y.
na. Čaet te junaške zastave, brez mad eft a na sebi. brani da-* nes v gozdovih zasužnjene Srbije 75XXX) Snbov ter vrste grob pri grobu, med t*m ko črna o-grinjala na52h mater vedno bolj zastirajo naša mesta in nase vasi. Sr"bi, ki se danes bore po gozdovih zasužnjene domovine, ki ao vedno visoko dvigali luč svobode, se bore za vse južne Slovane, so l>ranik za osvolbojenje in zed i njen je Jugoslovanov. Tu<£ vi, Slovenci. ste prišli -braniti čast te jugoslovanske nepremagljive zastave skupaj z nami, do jutrišnjega dne, ko se bomo kot o-avoboditelji vr&čali v našo zasužnjeno domovino.
Grobovi Slovencev pobitih v Istri in gndbovi naših slavnih divizij, ki so jih izkopali nem-nki, bolgarski, madžarski in italijatuaici tanki, bodo maiioe-varii sanrbo tedaj, Se se vsi mo-^ko zavzemamo in z vero v Boga krenemo kot junaki, da o-svobodimo naše trpeče in tlačene brate
iPri tem našem* prvem srečanju vas sprejemamo fc- razširjenimi rokami m a ndptlim srcem, srdem, ki je vedno z vznemirjanjem -utripalo za naše za snsnjene brate v Trstu, Gorici, Istri in Zadrti.
tKot poveljnik vašega bataljona vam naročam: ljubite in rtpoštujte se n^ed seboj, bodite poshwni in disciplinirani, lju bite svoje predstojnike in vedno bnea obotavljanja hodite za
Ko je sliaal 23 let €4ari Harvey BensahuKer, delavec na neki farmi blizu Hay Springs, Neb., da je Amerika v vojni, tedaj M je mislil, da domovina potrebuje njegove pomoči.
Prodat je avtomobil, konja in vso drugo svojo last za $500, je za vek denar kupil obrambne bonde ter se je peš napotil v Denver, kjer se je prijavil vojaškim ofblastLm za voja-«ko službo.
*
Pravi Italjan Francozu: — Srečni ste! Samo polovica vaše dežele je zasedena.
Nemec se izgovarja, da mu deia maka zima zapreke, fin.-, mu pit odvrne: — Bliska zima
Trsta, prav tako kakor iz brez .praviš, «aj to ni nič drugega
SLOVENCI ŽRTEV FAŠISTIČNE VLADE V ITALUI.
Primorski Slovenci se borijo s Jugoslavijo. — Predsednik jngttilov. vlade D. Simovič naj odločnejše obsoja fašistično Italijo zaradi streljanja Slovencev in uničevanja 4o-venskega naroda.
ICJOO.) Brzojavno iz Londona. — V zvesi z razpravo v Trstu in izvršen jem smrtne obsodbe nad jugoslovanskimi narodnjaki v Italiji, je predsednik jngoelov. vlade, general Si-movič dal sledečo izjavo;
"Maščevanja nad slovenskim prebivalstvom v Italiji se nadaljujejo. Na razpravi uprizorjeni v Trotu, ki se je končala pred dvema dnevoma, je bilo devet slovanskih intelektualcev obsojenih na smrt. Pet od teh so že nntreHli: Ivaaieiča, Kosa, Vadnala, Tomafciča in Bobeka. Kot izgovor je fašistična Italija navedla navidezne dokaze, da so obtoženci sodelovali v terori^tiČTKm delovanju od leta 1938 dalje. Resnični razlog za to neusmiljeno krutost pa je v dejstvu, da Italijani hočejo zadeti slovensko manjšino v Italiji tako. da bi
obzirnih sredstev, ki «e jih po-sliižujtijo Nemci — izgonov, ubijanja in plenjenja — j? razvidno, da je najnen sil osišča jpopolno uničenje makjga, m hrabrega in kulturnega naroda, ki se je stoletja ustavljal gerroarnizaciji.
** Obračam se na vest vsega s veta, čeprav je v tpb časih malo možnosti za pomoč slovenski manjšini, da teh dejstev ne pozabi, ko bo pod jarmi jenim narodom vrnjena svoboda. Fašistična Italija in nacijska Nemčija sta brez sramu pohodili vse moralne zakone Šlove-čanstva in javno mišljenje vsega sveta si mora ta diejstva 'zapomniti, ko bo iprlSel dan končnega obračuna s to dvoglava pošastjo."
vas bomo popeljati po moških Iti junaških : pot<9i nesmrtne slave, bo bo prišla tira osvobojen ja nase domovine. Tako je bilo včerajj tako bo tudi jutri.
(Po Kosovu leta 1389, po drugem Kosovu, albanski Oolgoti leta 1915 fcei4 po tretjem Kosovu, našem porazit 27. marca je postala naša čast še VK-čja in večje naše junaštvo, naš ugled V gveto ter beemrtna herojska slava na bojnih poljih je postala večja, močnejša in bolj poznana Po teb Kosovih poljih je naša domovina« vedno vznikala močnejša, bolj ti>dna kn bolj vtelika. Tako je bilo včeraj, tako bo tudi jutri.
Zato pa, postrojeni v tem -prvem bataljonu kraljeve garde, dvignite visoko glave in bodite Jponosni, ker boste osvoboditelji naSe jugoslovanske domovine! Naše matere in žene ter naši otroci in nase seebre imajo vse razloge, da tudi oni visoko dvigujejo svoje glave in otrejo solze, kajti ura osvoboditve za vse brate Slovence, Hrvate itn Srbe se z vsakim dnevom vse -bolj lUža.
Konoevajoč te besede, junaka, vara kličem, naj naše misli krenejo k našemu vrhovnemu poveljnike, kralju Petru II. in da vsi složno vzkliknemo: Živel kralj Peter II. -Živela Jugoslavija l* * j
Trikratni "Žkci-ii" je odjeknil skržno ln gromoglasaio. ve
gin-
lik del Slovencev pa je v j en osti jokal. Tako se je končala ta zgo-
_______do vinska slavnost v nekem ta-
njirrfi — častniki," kajti smaliJ^^ Bližnjem, vehodn.
ZAMAN JE UPALA.
(Nedavno je nirtrla na Praai-coskem mati znanoga francoskega letalca Nungeserja. ki se je izgiubil pri pr^cooceaiwkem poletu. Louisa Nnngeser je u-mrla na posledicah ran, ki jih je dobite na eesti; povozil jo je nepreviden kolesar. Ta žena ni nikdar nehala upati, da se ji bo sin še vrnil.
Letalca Nung*«er in Coli sta odletela na usodno pot z letališča La Eoeihell? 27. maja 1927. Nameravala sta pielete-ti Atlantik prva v smeri proti zahodu. O tem poletu in pri-
^Nov^r osvoboditelji «o se začeli marljivo pripravljati za nove naloge in nove^irtve.
Note
za
PIANO-HARMONDCO
ali
klavir
Po 35c
slovenian dance VANDA POLKA
PO JEZEBO
KOLO
OHIO VAT.TJrr SYLVIA POLKA
TA3I NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTZ_
8PAVAJ MILKA MOJA orphan waltz
DEKLE NA VRTU
QJ. MABlCKA. PBQLJAJ
2 ID ANA MABELA (polka) VB8ELI BRATCI (aagOTfcj;)
barCica
mladi kapetawe
KO PTICIGA TA MALA ZVEDEL BBM NEKAJ
Po 25e komad :
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA
i
NaroČite pri KNJIGARNI SLOVENIC P0BUSBDN6 CO. Sit HM IfltkBU
kot decemberska slana. Ruske zime sploh še (ni Nemec občutil.
- * '. Morda se je nemški firer u-maknij v svoj Bercfetesgaden, da proučuje kaj mu zvezde napovedujejo pa bodočnost. — Večkrafc je bilo rečeno, <la se pusti Hitler vplivati od 'svojega horoskopa. Nekaj je pa žlo navskriž, polom v Rusiji to kaže.
*
Pred nekaj dnevi se je pojavil nai japonskem otoku For-mozu .potres. Skoda ni bila tako velika v primeri z ;potresom ki je nastal na Japonskem dne 1. septembra leta 1923. Takrat je vzel potres in vodni val, ki je -prelil obal 99,331 življenj. 103,733 ljuoi je bilo pa poškodovanih. Po {potresu je pa izbruhnil -požar v Tokio, ,ki je dokončal uničenje potresa. — 43,476 je pa brio pogrešanih.
Marsikateri * Japonec se je te dni spomnil pomoči, ki so jo Združene države nudile od katastrofe prizadetim Japoncem.
Potres ali vojna, — vidni in nevidni sovražnik. Slovenska dežela je tudi občutila oboje. Naši starejši se gotovo spominjajo gorja, ki nastane, ko se začne zemlja tresti in lomi zi-dovje kot bi bito iz slame. Po potres« n a Slovenskem ob za-začetku zadnjega desetletja preteklega stoletja je napisal pesnik Anton Funtek Ljubljani posvečeno pesem, ki bo ob tem ča&u zanimala Slovence,
pravah nanj je tedaj mnogo pisalo Časopisje vsega sveta. Ne-	_____
kateri listi so celo objavili veett^er je v domovini ravno zdaj
da sta letalca srečno, ppstala v Anferiki ob vteliketn navdušenju množic. Toda o usodi nesrečnih letalcev, čim stal odletela, ni več nihče vedel povedati nič. Čez nekaj časa «o le našii ostanek krila pogrešanega letala ob kanadski obali. daj je bilo jaeno, da sta hrabra letalca masla smrt v morju.
Nung^serjeva mati ae pa ni hotela odpovedati upanju. Vedno je ponavljala, da se bo njen sin J*e vrnil in v tej veri je živela do svoje smrti.
PoSljite božična darila
zgodaj
>
Postna uprava opoaar ja j&V-nost, da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih pošiljati. Pošta priporoča geslo: Kupite sedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, najrarte tudi svoj naaiov, oopoeljite pravočasno. Generalni poštar je naznanil, da na Božič, 25. decembra poštni uradi, ne bodo odprti in da pinna in druge poštne rpo-šidjatve ne bodo dostavljene naslovnikom.	^
Zato je potrebno, d« vsakdo požlje božične dopisnioe in za-vrtke pravočasno, da jib bo mo goče strŠJikkm dostaviti pred božičnem dnem.
toliko gorja.	-
Tebi, mesto naJe belo. Ki od starodavz^li let
V	pesmi glasih «1 Živelo. Rodi vsak ta spev sapet!
SrtCaeja so MM časi,
Ko, Z4uhl3<m&. «eM v Cast
Pesmi so erenell glasi — Zdaj ti tuga le propast!
Vse. tear ta v stoletjih daraUl Nai si Je posta.rU rod.
Price vse o dnev£h slavnih.
Ma in ptosrete plod:
Vae nam h tela razdojatl Zemlje Je sovražna mof; • Jok med bednimi Je brati Zvenel iz palač ln ko?.. . .
Pa da bi v tej hodi dobi Pevec pesem U sapel?
Ali nI, kot da ob — grobi Tvojem peti bi začel?--
O ralcWih mestih mnoga čita v knjigah se po povest :
V	mota vlada nema toga. Zla, gorja Je todl posest . . .
TakSoo mesto v bajki stari
Tudi al. Damjana, U! Vse mrtvo . . . Nikjer ne Sari v bedni tvoji se noCi! . . .
Vendar glej! V pravljicah tudi. Ko celo brezupa! klik Že prestane v boli hndl,
V	mesto dojde — leSenlk!
In dospel Je tudi vate — Glej. pred vsak dohaja brani! DoSel Je med talne brate Genij bratotjubja sam! . . .
Žltje novo vaklij in vztasi Is ruratalb nsvaUa —
Dal Bog, da o stragnem dud Nam ostane le — spomin!
Ne LJubljani razdejani, KI Jo strt Je zemlje goev — Ne, obnovljeni "Ljubljani Posvečen Je vsak ta spe* I —
"GLAS N A R O D A" — New Varfc
Monday, December 22, 1941
VBTANOVLJEN L. lili
LJUBA FRENNER
!24. decemlber.
DETfe
I sil božično drevo. Saj «e je no-Po V»ej fiodniji je zavladala j ree pred kratkim »oročil, oe-počitniaka praznina in votlo j prav ima komaj tretjino sodni-odmevajo sodnikovi koraki ko|kovih prejemkov.
stopa po dolgem hodniku proti
.vaapravni dvorani.
jSt1 to razpravo opravi in potem bo prost tudi on. Tovariši so i- odšli. Tudi uradni*
''Torej začnimo! OkUeite! Zadeva nedoletnega Otona Bavdeka proti Otonu Hanžeko-
vič."
Za zapisnikarjem sta vsto-
štvo je že zapustilo mrko po- pila v razpravuo dvorano on in slop je le na koncu hodnika j ona, neea-konska mati Cecilia
pred razpravno dvorano je nekaj ljudi, sicer pa je vse tiho in prazno.
Sodniku Emeriku Lanvpetu je skoraj žal, ker je razpravo razpisal prav na ta dan in celo za popoldne Saj je res že praz-mik. praznik miru in sprave, le on si je «5e ta praznik »kvaril « tem. da bo Še nekaj ur poslušal prerekanje in pravdanje o tem, ali naj se Y. Z. smatra tu. očeta nedolctnega otroka Z. ali ne!	.,
Ah, kaj. Oficielno danes jše ni praznik in on hltvden poslov ni človek ki rmi je življenje iz bilo iz srca ves smisel za ka kršen koli sentiment, imft po rpraznikih zopet m nogo drugega dela, ki mora biti do novega leta opravljeno. Sicer pa ni on kriv, da «e ljudje piav-dajo; če pa- se ž? pravda.io, je stanje pač vseeno ali je'razprava dane« ali kak drog dan. Tn-di sam si je dopovedoval, da niti je vseeno. Saj nima n&o-KHT, ki bi ga danes pričakoval. Starejši samec je in v kavarni ali pa v svoji samski sobi bo prdbil titdi današnji večer kakor vse drog?. Starši so mrtvi, sestra nlrtva. dragega človeka, fci bi vnki bilo kaj zanj, pa nima. In prav* je tako. TV»aj ni treba vseh teh komedij, razburjenja, skibi in obzirov, ki so nujen privesek vsake zveze med ljudmi! Otroci? Hvala Bo-<gu, da jih nima. Bolje, da jih ni, kakor pa da bi morali pre-gaziti toliko trpkr bridkosti kakor on! Da bi pa še sploh kdaj mislil na kako žensko, je izključeno — izključeno
'Zapisnikar se je .nekaj krem-žil. Nejevoljen je — rad bi bil že doma. pripravljal eno in drugo, morda celo fena-
Bavdek kot varuhinja n'dolet-nega tožnika in toženec postavni Oton Iltinžekovič, zasebni u-radnik. Cilka je bila čedno dekle. In nihče ne bi mogel ti-
ll dne 18. septcaribra tega leta in trdite, da je tukaj navzoči toženec Oton Hanžekovič tožni kov nezakonski oče."
"Da, gospod sodnik au je Ln nihče drag. On je hodil za Oe noj dve leti, prosim, oele dve leti in ne jaz za njim* on me ni pustil pri miru, čeprav sem mu rekla, naj me p usti, da nimam denarja in se bom bogata ne-\veta, da že imam ženina, pa se ni dal odgnati. Rupil mi je torbico parfuma m bonbone. KJu-pil iše različne malenkosti, pa Čakal m(e je vsak večer pred tr-
diti, da ji je materinstvo kaj govino, dokler nisem prišla iz škodilo, če bi ne na njenem li- slusžbe in . . cu nekih trpkih pot..z, ki so se' "Dovolj — —" je zavpil ob ustnicah že globoko zarezale sodnik. "To iae sedaj ne za-Ln jih vlekle navzdol.	j nima.- Toženec, zakaj ne pri-
M Ali bi «e rajši ne poravna-1 priznati očetovstva T liV' je vprašal sodnik breabriž
Od pastirčka do -papeža
Lani je minilo 350 let od sitfrti enega največjih m naj-geTrialnejfiih papežev Sirta V., zadnjega nosilca tega imena na papcSlcem prestolu. Prve tri Sixte časti knaeanski svet kot svetnike. Sixtms IVT. je bil tipičen predstavmi posvetnih prizadevanj v papc&tvu, vnet podipomik znanosti in irmetno-«fi, ljubitelj razkošja, o kak-rem priča Se zdaj SixtLnska kapelica. Med drugim je razmnožil, na novo uredil in odpri javno«t i velikansko knjižnico. Pred izvolitvijo je bil general franei&kaiMkega reda. Papež je bil od leta 1471 do 1484. Čez sto let j« bil izvoljen na papeski prestol dragi frančiškan. generalni vikar reda Felice Perefcti, ki je sprejel ime SiXtus V. Ta je bil papež od leta 1585 do 1590.
(Blizu Anoone je- paael .prašiče in ovoe svojega oeeta mali Felice. Deček ie bil zelo »pobožen in kmalu je vstopil v bližnji samostan frančiškanov. Vzorno življenje in izredne
no, in že i as navade. Človek si namreč prihrani ptocej dela. Če se s tranke poravnajo preden je treba izivči sodbo. * '
"Jaz spi oil ne vem. čemto pravdaš," je vzkliknila OiHca jezno in zakrilila z rokami proti tožencu, ki se je odmaknil za kak;i' dva koraka se obrnil k steni in zamrmral, da se sploh ne razgovarja.
•"No, vidite, gospod sodnik, takšen iM Saj md ne da več lepe beaede, če ga še tako lepo \ipra&"m. Xe mara več govoriti z menoj. Pravi, da otrok ni njegovi Čigav pa naj bo, če ni njegov 1 Kaj? Čigav naj bo <Če ni tvoj, to te vprašam? Kaj se obračaš sedaj vstran, prrj bi se obrnil in ne silil vame ter mi jrroeil. da se ustreliš, če net* Cilka je tako hitela govoriti in očitati, da ji je gfas zlezel vedno višje in postajal vedpo bolj kričeč od razburjenja, o-gorč^nja in bridkosti.
'Aha, sedaj «e bo pričela jokati in potem ne bo razprave pred večerom konec) — je pomislil sodnik in hitro posegel vmes.. ^
"Tiho! Tu boste govorili le to, po čemer vas bom vpra-fcal. Ste razumeli? Vi st^ torej Oestvja Bevdjpik, mati in varuhinja nedoletnega tožilca Otona Bevdeka, ki ste ga rocli-
j i.'****' ,	• sposobnosti so mti pripomogle,
"Na to bodo odgovorile pn- ^ ^ kma,u MVJBemtl
če,' go*p6d sodnik 1 Dovolj Uh je zunaj, " .je odvrnil postavni toženec sajnozave«tn<» [p se potem zagj^dpj sl&yzi ok^of' kakor da se ga vsa stvar vec^t- tiče. Preneomno, da gf. jo njegov odvetnik prav tako pasti"! na cedilu :n Kri- šel neJcnm smučat ,v planine, ne da hi vm jirif-kr-2 bel namestnika. Pa« mu je zatrjeval, da naj ^Te It ^arn :n da mn ne bo treba ničesar govoriti, ker je že vse v spisih.
"Kaj bodo pričo govorile, bomo potem slišali. Soda* pa vprašuj:m vas, zakaj očetovstva ne priznate, in vi uri morate na to odgovoriti, ste razumeli?" se je zadri sodnik, da je odmevalo po pravni dvorani in da je Cilka pobožno sklenila roke kakor k molitvi, Čež,
S VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg uaaioT* Je anrM&o «o	tmti ptata
Iterlik* pomeoi uciec,	dan ln tretja P* lato. Da aam prllua-
nlte oepot reboega dela ln atroSkoT. Ves prodmo, da limit te naroČili* do praToCaa&o poravnati. PoBJIte naročnino nai-avncat nam aU Jo pa plačajte nateara aaatopnlfcc ▼ Va«na kraja all ja kaieiwo taaed ■antopnlkoT, kejia Imena ao tiskana a <»h>llail črkam i, ker ao opravi-Ceni oblaka ti txn droge naanlWii«'. kjer Je kaj «Hi rojakov aa» IJenlk. Zaatopeik be Vam lsroetl potrdilo aa platano naročnino.
CALIFORNIA:	. --
Ban Franctaco, Jaeek lanakle
COLOEADO:
Pueblo, Peter Cullg. Walaenbars, J. BtfA
INDIANA:
Indianapolis: Frank ZopanOi ILLINOIS:
Chicago. J- Be?a*
deem. J. FaMaa (Chicago, flkm 1» Illinois)
JoUet. Jennie BamMcU La SaOe, J.
U ASX LAND:
Kltsmliler, fr MICHIGAN:
Deti1 jlt. MINNESOTA: Cblsholaa, J. Ely, Joe. J. Erelecta, Loola > .Gilbert, Loola Vi
Hlbblng. John PorAs MONTANA:
Roundup, M. M.
?edeplves
OHIO:
Lorain, Loola Balant, John
OREGON:
Oragoa Cttjr, j. PENNSYLVANIA:
Conenaogta. J. Ooeerdole te ekotlea.
Export. Ltab Farrefl, Jerry Okurn Foreet OKF.
Er. Hodnika? ma* Novak City. Wt. EexeadMk Imperial, Venice Palcioh
Johnstown, Mkm fil m Kraja. Ant TanfaO . Loeerne, Frank Balloek
Midway. Ji»ui 2ost PltUbufgh te okolica, rWMp ■hXiuo. A. ft— ..
mi^ta in postal končno generalni vikar francrsikanskega reda, ki ga je reformdrel v duhu navodil papeža Pija V., zadnjega svetnika na Petrovem prestolu. Papež ga je vzljubil ter ga imenoval najprej za Skp-fa in pozneje za kardinala. Po smrti iPija V. in vladanju Gre-gorija XTII. je bil kardinal Pe jvtti leta 15S5 izvoljen za papeža. Imel je pred s«boj mnogo težkih nalog, toda večinoma jih je izpolnil, oeprav je bil papež samo pet let. . Šurt V. je 8ta4 v prvi vu*ti pred problemom . banditstva, razširjenega po vsej papeški državi. Obraounal jc ž njim z brezobzirno strogostjo, dotlej je bilo težko zatreti to zlo, kajti policijska moč cerkvene
inpc
hvala Boffu,	tofli države je-bila slaba, prebival-
_ . *_ _» 1 ____t '	_!1 ^	cfrrft «amA	no i	i *• /ri vvo -n
nan.7 in d:- le namte. Zinila pa
zaenkrat ni nič nekaj iz strahu pred hudim sodnrkom, nekaj pa zato, ^er je le pretežko čakala nato, kaj naj sedaj pride. Kaj ji more očitati T Da je kdaj tndi s kom drugim govorila? Da je šla po promenadi % bratom svoje prijateljice? Da, je bila nekoS tudi v tim a bratrancem tovariaice Poldke, s katero sta že dve leti za istim pultom?
"Mo, ali bo kaj?" je priganjal ?odiiik nejevoljno, ker je lepi Oton že vedno bolščal skozi okno.
144Imela je droge. Prife vedo!" je fsti^n iz sebe iii si jezen gr:zel uKtnioe.
Kaj? Droge? Ti nesram-než, ^enatarail Kate:re druge! Kje so tiete pHee, iti im lahko kaj takopa oKtajo? Gospod ecidnik. to je laž. veUka laž pred Bogom in pred ljudmi! Gospod sodnik ne verjemite rob. in tudi tistim pričam ne verje-niite, ki tbodo kaj takega tukaj pripovedovale. Samo on je -bil edini. — O, zakaj «em bila tako neumna, o, zakaj - .
Sodnik je moral &e parkrat krepko zavpiti nad Cilko, preden je utihnila.
rfSodniik je dobro videl, da se Cilka prič boji, in sicer ne morda zaradi tega, ker bi ji mogla katera izmed njih očitati, da **e je res pregrevala Se s kom drugim. Ne! Sodnik je posnal ljudi in Cilki verjel, da je bil njen edini Ijeboek le tale ošabni Oton in da je otrok njegov a tudi tale Ciflca je bila taka. kakor vsaka droga. In te dve besedi "vsaka druga*' je sodnik v svojih maslife Se prav posebno poudaril — kako bi jih ne pri ovojih bridkih MŠkus njafti. Kdo bi mogel brimiti da bi »e ne nasmejala se konra dnupjwMa, ki ji gwori, da je m Ai ima lepe oči? Kako bi vriogla zavrniti kavalirsko prdSnjo gk<de encRa aaanegu po promenadi,
NaMMttt «.
stvo «amo je pa podpiralo! ban dite iz strain pred njhm. V trajnem slučaja so bandit i zbežali čez mejo, od koder so se ob prvi priliki vrnili. Tolp? so postale prednzne zlasti pod Oregorjeni XIII. ki je bil odredil revizijo premoženja v pa-peški državi. Če ta ali oni plemič ni mogel dokazati, da je pričel poštenim potom do svojega premošrnja, srn je »bilo «a-plei^jeno. Apostolska zbornica je hotela dobiti denarna sredstva za učinkovite cerkvene reforme.
(Po konfiskacijah ogroženi plemiči so naveeali stike z ban-diti in Člani najuglednejših ple-n&ških rodbin so postali kolovodje razbojniški}* tolp. Po vsej -cfaaavi je vrelo. Papež Gregor XH3. m mogel zatreti toga zla, pač ga je pa zatrl bivši svinjski pastir. Čim je« bil izvoljen za papeža, je začel neusmiljeno 'kaznovati vse kri-v<t>. Poznal ni nobenih ozirov. Na dan njegovega kronanja so bili obešeni na moetu pni Angleškem gradu štirje možje, ki so pri njih. n atoli orožje. V cerkveni državi je bilo takrat prepovedano nositi orožje. Six-tus V. je razpisal visoke nagrade na glave baik&tov. Nagrade so pa morali plačati plemiči eami ali pristojne občine. Papež je zanesti med ban-dite razdor s tem. da je obljubil, da ne bo kaznovan noben bandit, ki bi izdal svoje tovariše. Po bandit£h povzročeno škodo so morali poravnati plemiči ali pa pristojne občine. Tako so imeli vsi interne« na zatiranju bandifrstva.
Sirtus V. ni prirejal veU'kilh kazenskih ekspjedicij proti banditom, kakor papež GTegor. Prejšnji papež &regor je zatiral to zlo neprestano in sistematično. Nti btk> skoraj dneva brez usmrtitve. Povsod na <po-Ijiih in po gozdovih so visela trupla banditov v svarilo. V tem je bilo ueikaj arijentalako barbarskega. Toda t dveh letih je bila cerkvena država re-
šena banditov in glede varnosti je b&opila na prvo rafesto v Evropi.
Kot svoj notranji minister je opravil Sirtus V. temeljito delo. Istočasno je deloval tudi v drogsb smereh. Podedoval je bil prazne blagajne, fi&rn je živel skromno kafeor menih in varčerval je tudi na dvoru. .Zvišal je prispevke za podeljevanje službenih m?st v državi, zvišal je tudi davke. Vsako leto je prihranil skoraj en milijon zlati skudov, tafeo da je bilo ob njegovi smrti v blagaj ni nad 4.000,000 v gotovini.
tKo je zbiral denarna sredstva, se je lotil izgradnje Rima. Z njim se pričenja baroški značaj veertzga mesta, kateremm je preskrbe! dober vodovod, da &o laihko dobivali pitno vodo tudi mestni griči in da «e je laliko mesto širilo tudi tja. Izmed arhitektonskih spomenikov, ki so nastali po zaslugi Sixta V. naj omenimo samo .sedanjo vatikansko palačo. La-teransko palačo, knjižnico, ta-kozvane Svete stopnic«:- in Ne-lonov obelisk sredi ti^ga sv. Petra. Sixt V. .je dal tudi dovršiti gigantsko kupolo cerkve sv. Petra; po Mihelangelovih načrtih. P*i- tem je pod nje-arovim vladanjem izginilo mno-<40 spomenikov staroknšcan-skega in antičnega stavbarstva.
Pri reorganizaciji cerkve je SSlvt V, v prvi vrsti določal sedanje število kardinalov na 70, ustanovil ali reorganiziral je 15 papenkih kongregacij za vodstvo cerkvenih zadev in obravnavanja teoloških vprašanj. Pripravi! je izdajo avtentičnega besedila latinske izdaje sv. Pisma ki je bila pa deflnitivno prirejena za tisk dve leti po njegovi smrti. Odredil je todi revizijo Septu&genta. prvega latinskrga prevoda starega zakona. .
V zunanji politiki je branil svobodo cerkve proti vmešavanja posvetnih oblasti. Ki dovolil niti francoskega, niti španakoga vpliva na sveto sto-liooi Prav nic se ni zmerni za .gražaijd. španskega poslanika, da ga kralj Filip ne bo priznal če ne izreče prekletstva nad nasprotniki SpanskUi pBeteczrj na francoski prestol. Sixt V. ni hotel postati "kaplan španske države/* Zgodovinarji po pravici prisojajo Sixta V. vla-dareko ffeni jalnost. Ko je Sixt V. umrl, je ljudstvo v Biznta porušilo njegor -spomenik.
'O
Give the gift that signifies America is not to be caught napping.
DEFENSE
BONDS STAMPS
SMRTNA KOSA
Nedavno sta ee z avtobusom v Dulnth, Minn., peljala Jože KSoeevar in njegova soproga Med vožnjo jo Jožeta nenadno zadeJ mrtvoud, kate-rentu je podlegel. Star je bil 69 let. Doma je bil iz Brezine pri Stopičih na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 47 leti. Wbc let je živel na Calumc-tn, v Michigan. Zapušča soprogo, tri sinove in pet hčera.
SONCE ZAŽGALO FOTO ORAFSKO TRGOVINO.
V neki fotografski tngovini v Btjenos Aires je nastal požar, ki mu vzroka spočetka ni ve-* deli pojasniti. Ogenj je nastal
v izložbenem oknu, kjer ni imel nihče nobenega opravka a
zaradi tega so potem vzrok u-gotovili. Sonce je sijalo skozi optiči%? priprave v izložbenem oknu tako, da so fe osredotočile njegove žarke na vnetljivo de-koracijeko blago, ki je začelo goreti.
Rojak« prosimo, ko pošljejo za narofafim, da u poslninjejo — UNITED STATS8 oziroma CANADIAN POSTAL MOKXY ORDER, ako je vam le priročno

Poučni spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. BMtaTn dr.
k«.	Oeoa $2.00
BODOČI DKtitLMMl ml "Hi* U
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 2U itruL Vm,.. Knjiga Je nuztenjeoa v prrl vrsti m (twkw. umetno la strojno kljaanUtntT* ■*)*-
■oilravfltra
V tej knjigi so TCB pojasnite ta aake-
nl za naseljence	Qm Si centov
DOMAČI ŽTVINOBDRAVMIK. eptaal Vranjo Do-.1«. 278 etraaL Gm* trda ves Gena $1.50 Zelo koristna knjiga sa »aakqpt Brtaorejea; opis rasnih bolezni tn adravUsafe: suka.
GOVEDOREJA. Spisal K. uifrtH Ut stranL S sllkai*'
$1.-
KNJIQA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50o
$1.-
ODKRITJE AMERIKE, spisal d. MAJSE Trije
deli: 162. 141, 188 strani. Cena SMbto asa PoUoden ln natančen opis odkritja oorsaa sveta. Spis sa CUa kakor sanlndva porast tsr je ssstsTlJen po naJtMtUMli vlrtb.
Oena 00*
UMNI ČEBELAR. Splasl Frank Iakmajer. 163 strani.
MLEKARSTVO. Splaa) Aatoa Pm. S aUkaml 1« strani.
ta ItaMtalls

ZDRaVILNA fEUSOA. « auaaL
JSOe
Naročite pri:
Slovenic Publisl
216 lSth Street
ing Company
New York, M. Y.
■HMBEMiM
"O L A 8 NARODA" — New feck
Monday, December 22, 1941
TBTANOTIiJRN L ltll
OSPOD iz KONOPISTA
Puškin je bil do ušes zadolžen ijtSSMt: i.
Napisal: L WINDER.
—153-
• •
Sedanji ruski literarni zgodovinarji so prišli po piouče-vanju bogatega gradiva do spoznanju- da je bil Puškin v celoti nav. zan na literarne honorarje Vendar pa nikoli ni pisal samo za denar. Nekega dne je dejal svoji ženi: "Bogve da ne moreni pisati knjig «amo za zaslužek. Za svoje knjige je dobil tole honorarje:
Za »birko stihov 1. 1825 so nfti plavali 8.040 niblji v. Za
prvi spev Evgtna Onjegina
govor z njeno staro Njanjo 6<)0 rabljev. Za stili ali vrstico je dobival Puškin približno 10 rublje v. Otali prejemki mu niso zadostovali za življenje.
Kdor bonibe ni bil videl, kako je letela po zraku, je v prvem trenutku utegnil misliti, da jts počil avtomobilu obroč; Pribočnik generala Potiorka, podpolkovnik Merizai, je ležal \ < s krvav v zidetom avtomobilu. Čabrinovič ise je, ne da bi mil bil kdo izimed okainenelih gledalcev branil, pognal čez nizki nabrtižni zid, ki je rumeno žarel v solnčni pripeki, planil v reko, pogoltnil strup, ki ga je takoj izfbljunil in trebil i 1 nekaj vode, ki jo je za j. 1 v dlan. Če minuto so že padali po lijem Udarci, palice ill puškina kopita redarjev in civilistov, 6731 rublje v; za Tatjanin raz ki so bili skočili za njim	I
Prestolonaslednikov avtomobil je obetal. Grof Ultirrach -je stekel k avtomobilu, ki ga je bil vzbuh prizadel, in zvedel, tla je podpolkovnik Merizzi nevarno ranjen. Sika je je Hav-racli javil prestolonasledniku:
"Cesarska visokost, podipokovnik Merizzi je nekaj zadet, Kot uradnik je imel 5.000 ruh-bila je bomba, treba je, da hitro krt«nemo dalje. Morda je ljev na leto. delež'od očetovega nevarno ostajati tu."	)pof*:«tva mu je p rinašal let-
Sedil je k .sofer.ru in zakričal: "Vozite k mestni hiši, ka- no 2.000 rabljev. iPuškinov kor hitro le morete!'*	— 'gmotni položaj se .ie poslabšal
"Ali morava v mestno hišo?" je vprašala Zofija. Njen z ženitvijo. Svojemu prijate-obraz je bil spačen od strahu in bel kakor njena bela obleka, lju Nastjekinu .je pi<sal:
44Cez dve minuti bomo tam, visokost." je skesano rekel Potiorok. .
"Alko nam bo srtča mila!" je Franc Ferdinand porogljivo iek«'l Potiorku. "Saj vidimo, koliko se je zanesti na vaša zatrdila!"
"Cesarska visokost, res je strašno, ali . . je za jecljal Potiorek. "čez eno minuto snjio tam."
Med ostalimi, ki jih je policijski kordon odrinil in ki so izkušali priti do Činntorijskega morftu, sta t.kla tudi Princip in frrribež.^ Šestnajstletni Popovič, <den izm^ed Hičevib nedo-ktnikov, ju je zagledal in jima šepnil:
"( abrinovič je bil. I.ineajo ga! Izbijajo ga!" Grabež je hotel ostati Principu ob strani, a. Princip se ga .c otresel. rekoč, naj se ne brigaj zanj. Princip je -stiskal pištolo v Žepn in mislil. "Alio se Čabiinovič ni zastrupil, ga moram ustreliti! " Priti moram do njega, ustreliti ga moram, čc ne, ho \tro izdal!"
Sapi baje je prišel <lo f'uirfurijskega mostu. iSlišal j<> klie<.: "Tamle ga vleko! Ubijajo ga! Prav mu je — zv*e-ii! — Glejte ga, kako je zdelan!"
P; incip je zagledal Čabrinoviča že uklenjenega. obleka je mokra in krvava v cunjah visela od njega, udarci na glavo in telo so še vedno padali. Rjuztrgana srajca uklen.ienega 6a>-bnnoviča je bila vsa okrvavljena. Kričal je. Kaj je kričal? Princip ni razumel niti besedice, ni se mogel preriti do zagozdenega tovariša, prepozno je bil princi, ta mah so mn redarji odvlekli utklenjen^ga izpred oči.
4. februarja za' prodajo turškega sala Nataliji Nikolajev-ni 1200 rabljev. 13. marca za prodajo ur? in dragocene doze 60 rabljev. Pozneje je dobil na dve menici 8000 in 100.000 rabljev. Ko je umrl tragične slini i, so znašali njegovi dolgovi 38.988 rubljev. Samo dolg njegove žene pri šivilji je znašal 3.^68 rublje v.
Vidiano torej, da je živel
praznoverje se je pa ohranilo tudi v moderni dražbi. Tako je ukoreninjena vera, da so ribe apecifična hrana za možgane. "Do te vere so piišli ljudje po napačni logiki: luožgani in ribje meso so bogati na fosforu, z ribjim mesom ae delajo v prvi vrsti možgani.
'.Drugi ljudje **pet nuslijo, da vizpodbujata izvrstna hrana gotove telesne in dulševne lastnosti. Tako drže hnje Angleži
Razveselite
z a
o z i c
[Računal sem. da se bodo moji izdatki potrojili, pa so se po-desetorili. V nraju 1835 je hotel zapustiti Petrograd in se preseliti na k me tie. Car Niko-
Puskin v lo slabih gmotnih Indijo v podloiništvu, za to, razmerah, odnonno, da ni znal'ker prevladuje v njihovi hrani gospodariti z denarjem, kakor j meso, dočim «o Indijci vegeta-ne zna večina umetnikov. rijrnci. Zveza pa ni tako eno-|
stavna. Znano je tudi.( da sta
O PLAČEVANJU.
Xeki ameriški list priobčuje majhno lazpravo o tem, kako ljudje denar izdajajo in sprejemajo. Mnogi ljudje denar biezbrižno izdajajo in sprejemajo, kakor da ninfti nobene vrednosti. Morda točno vedo,' koliko so ga izdali ali sprejeli, a tega ne pokažejo. Skopuh1 pokaže takoj na obrazu in v kretnjah, da ima denar v nje-covem žlvljenjn glavno vlogo. Kadar denar sprejema, izteg-
laj mu "i dovolil odpoto- je roko nehote hitro po njem.
po pai
Prestolonaskdnik je divje pogledal okrog sebe in se vzpel adnih stopnicah, ki so vodile v preddvorje mestne hiše.
Zofija, bela kakor njetaa obleka, rim je stopala ob strani. Žu 1 ;in, oba županova namestnika in Člani občinskega sveta so >e globoko priklanjali. Župan, cul strahu' ves trd, je lovil >apo, da bi začel pozdravni govor. 1 Prestolonaslednik ga j tiivje, ogoiv^eno pogledal, prav tako divje in ogorčeno je Medal generale Potiorka in se na pol okrenil. kakor da hi hotel
iti dalje — a kam?
Župan je pomislil: "Kaj mi je storiti ? Ali naj govorim.' Govor vendar morami met i! In vendar ne morem govoriti — po tem dogodku. Moj govor bo učinkoval kakor krvav m j . mi P<>more^ Kaj mi res ne bo nihče pomagal . Tedcg se mu je zaklelo, da mu Potiorek — komaj — kima. Zupan je z drhtečim glasom izpregovoril:
opazno
'Vaša cesarska visokost!"
Franc Ferdinand se j<> obrnil proti njemu, odprl usta kor da bi hotel krikniti - in zakričal. Vsi so ga z &
slišali, kako kriči:
ka-grozo
vati, obenem mu je pa prepovedal sodelovati pri listih. Puškin je pisal o tem Nastjekinu: Car ne želi. da bi postal posestnik ali novinar. Nimamo niti kopejke stalnih dohodkov, pač pa prvih 30.000 rabliev izdatkov. Km" ki potem .io moral za kritv* dolga 43.333 mb ljev odstopiti svoje dohodke od očetovecra posestva svoji sestri. T>nwre dohodke mu jo ,<r)a za^ecla država. V Puškinovih brniških so zabeleženi tile pesnikovi dohodki:
Potem denar vedno počasi in z užitkom prešteje. Pogosto ga malo pridrži v roki, kakor da mu je sam dotik z njim prijeten. Skopuh denar tudi počasi odšteva, kakor da . se mu upira od njega se ločiti.
ŽIVALSKI FETIŠI.
prva glede krvoločnosti, boje-vitosti in maščevalnosti afriški bivol in slon. In vi.ndar sta Oba dosledna vegetarijanca. Lovci trdijo, da raje Ftopijo brez orožja pred leva, nego pred razdraženega domačega bika.
•wvmwwu.' —|
Vaše investiranje v Defense Savings Bonis, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih.
Kupite Defense Bonds in Stamps?
svojega prijatelja.	|
Pošljite nam $2 .— in mi mu bomo v Vašem	JS
imenu pismeno voščili božične praznike,	p
poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri me-	^
sece "Glas Naroda."	V
f-
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in
božičnega daru resnično vesel.	jjjfc
Uporabite ta naročilni listek	Jjj
1
Dete
(Nadaljevanje s 3. str.)
ali za en sam skupen užitek kinematografske predstave. Zunaj so prič:' Cilka, in ta-
i4GLAS NARODA' . 216 West 18th St., New York
Pošljite za —- meseca (cev)
na naslov:
Moje ime je: —— Moj naslov:--
Glas Naroda"
rujejo v živalski? fetiše. Prepričani so. da dobi človek lastnosti živali, ki jo ie pojedel. Za to tako visoko cenijo srce ali kri močnih živali ali sovražni-
"G<wpod župan! Čbvok pride v Sarajevo kot cesarjev zastopnik — pa ga dbam tavate z bonftam'i!"
Zofija ga je potegnila za rokav, ga pobožala po komolcu :n šepnila:
"Nik ar Franci, prosim te!"
Franc Ferdinand jo je debelo pogledal. Telo se mu ie vzravnalo. Srdito, a s tišjim glasom je rekel: lake, zdaj lfihko govorite!"
-i« /lllP;anA*OVOra SVOj ^lTav7ti	^ zastajajoči m
u iti	?	-moril «ta^e, ki se jih je bil mnogo
I H	T fr^ V"aka	^ govora se mm %
It la.Kakor hudoben zasmeh in porog. Rad bi bil govor sK-ia^al a ba se jje da ne bi pri najmanjši izprem'cmjbi izgulb'1
fe t lt^' S,aVka' '55 »^i^'-n. i" T4o
4<Vse prebivalstvo deželnega gla^mega m^ta Saraiwa je8rccno m z največjim navdušenjem in na jpri srčne jšo dobro-dosh<x> pozdravlja preceni obisk vagi h visokosti, globoko
<la1boilb.,vani" v na«em; dra^m mestu Sarajevu še poveča o pomilostljn-o nakfonejnost važih visokosti do našega •napred'ka m na.sp blaginje tor nas še bolj zavezalo k na^lobf^ Val^zno«ti m zvestobi, ki naj bi nespremenljivo na^atia nasa bvabvjia srca in raste od dne do dne."	J
Ko je župan končal, je hotel vi^ji dvornik baron Rumers-kiuh }>otlati prestolonasledniku rokopis odgovora, a je v zadnjim trenutku obstal, ker je <šele ta malh opazil, da je list o-skropljen se krvjo; višji dvornik se je bil vozil zraven ranjenega podpolkovnika Merizzija v avtomobilu, ki ga je zadela bomba. v naglici je hotel Rumerskiroh z žepno rutico obrisati krvave brLa^e z rokopisa. Toda Franc Ferdinand mill gn je iztrgal in vzkliknil:	■	1
"Xe pustite! Gospodje naj vidijo, da je tekla kri!"
Xato je prebral odzdravni odigovor. Milostna zatrdila svoje naklonjenosti, svoje nenehne skrbi za blagor sarajevskega prebivalstva in svoje- najtoplej\ zahvale za prisrčni pozdrav je tako besno bruhal iz sebe, da sta vsebina in predna-šanje kričeče odmevala.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Cleveland u.
Cena — $1-30
Emil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH 1'ESMI r» m«6kl zbor......................... M
Sest narodnih pesmi ta m-
Ski ibor .................... H
ŠEST NARODNIH PESMI ca ne-
iani zbor .................... Ji
KERDO JHVANeC:
zjutnj......................&
Skivanaka ...................-20
PETEh JEREB: Pelin rute; VASILIJ MIRK: Podoknloa........M
ZORKO PREI.OVEC:
Ko so fantje proti va*t Ml_____ZŠ
Le eukrat *e .................20
B1«ti delo ............
H11. VOLAltlČ: Roimarln; PAVČlC: Potrkan ple«
......M
JOS.
I rane Vrnturlni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... JI
IZ STARE ZALOGE pa ima zno še naslednje pesmi, katerin smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira, (Holmar) J*
Orlovske himne (Vodopivec)____ M
Slovenski akordi, 22 mefcmlk la
molkih zborov (Karl AdamU) .It Trije mešani zbori (Glasbena Matica) --------------m
V pepeln^ni noii, kantata za arie. zbor ln orkester, (Sattoer).„ M
Mladini, pesmi za mladino t klavirje« (E. Adami«) ___________ JI
ferdo Jnvanec—Ii MLADIH LET, mo&ki zbori .................
Peter Jfereb—OSEM ZBOROV (mo-ikl m mešani) .... ..........
Moški zbori
OSKAR DEV :
Barvica; OJ, moj ftocel *ov; Kam ml, fantje, drev v vas poj-demo ................................M
OSKAK DEV:
Prečno, ljube* moja; Ko ptiči-ea na tuje gre; Soči; MoJ očka ma konjička dva; Dob i v sem pl-Slovo; Je vplhnlia luč .41
EMIL ADAMIČ:
Modra devojk* (belrkranj«ka.. 20
Vso noč pri potocl ...........3%
Jurjeva ......................iS
Hotll Micka doma; Kaj drage-
O hočem: Zdravlea ........Ji
VASILIJ MIRK Id GROBU1NQ: VetrlČ; P« gradlnl ..........J«
Naročilo poffljlte
66
Glas Naroda
21« west lsih street
Primitivni narodi trdno ve-'|e tv?J malopridni ljnbček jih
je pripeljal senikaj v piav iskrenem prizadevanju, da ti h pomoejo njihovili izpovedi o-blati .še ti>to lx>re dobrega- imena, ki ti je preostalo. Morda ve, da mu vse to ne bo nič koristilo in da'bo moral plačevati za tvojrga črvička tiste dinare-ke, dokler si otrok ne bo mogel .sam služiti kraba, če ne bo prej nmrl. Pa te hoče vendar še ponižati. ti storiti zlo- ker si mju napravila zlo, da si nodila dete, s katerim nnu delaA nadlego.
[Kakor da bi uganila sodnikove mi«li in kakor da bi bila iz njegovega pogleda čitala. da se more teh grozečih prič še na kak način rešiti, še kaj v svojo obramlbo povedati, je znova planila in izpulila iz svoje ročne torbice izmed papirjev karton, ffa položila pred sodnika na mizo in tiho dejala:
"iPosrkjte sami, gospod sodnik! Ali ni ves njegov? Le poglejte in tudi sam naj pogleda."
Sodnik se je brezbrižno ozrl na fotografijo otročička ki je bil 5e premlad, da bi imel v svojem obrazku kaj več, kakor golo človeško podobo. .
"Poznate to efcko?" je vprašal sodnik tožrnca. ki je zopet zrl nekam na cesto, kakor da mu je to vse skupaj že zelo odveč, Nemo je odkimal.
'"Vrnil mi jo je, ko se<m mu jo poslala, neodprto pismo s sliko vred mi je vrnil gospod sodnik. Ali ie oče! To je živina!" ie vpila Cilka in mahala s torbico nroti tožencu.
Sodnik se je zaman trudil, da bi utemeljil izbruh besa,.ki se ga je lotil v tem trenutku:
"Kaj? Sliko ste vrnili? Niti pogledati ne nnarate svojega otroka? Na tak cenen način se ga bočete odkrižati in naprtiti vso skrb zanj tej siroti? Po glejte si sliko, vam pravim, takoj si jo oglejte in potem1 mi povejte, če si upate, če nima ta otrok vašega nosu in vaše oblike glave? Poglejte ga I To je vaš sin, razumete! Saj ne morete tajiti očetovstva, kaj ne?"
iMed kričanjerr( je bil eodnik porinil sliko otroka na konec mize in postavni toženec ni .gledal več skozi okno. ni zmiga-val z rameni in fradi ustnic ni grizel. Nekaiko iapod čela se je oziral v smeri proti sodniku, zinil ni ničesar, sliko pa jo le mel in tudi .pogledal jo je.
"No, ali vidite sedaj? No. ali si še u-pate trditi, da ni vaš, kaj?"
Jj I Tukaj priložim M. O. za $-
jg J Pričnite pošiljate dne -
|| | Za 4 mesece $2.— - | Za pol leta $3— celo leto $6.—
Dve penit, (Prelovee) zbor in solo_________
Naši himni, dreclane________
Gorski odmevi. (L*haruar), II. zvezek, mo*ki zbori________
JI
J»
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM JEJ FLETN0, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tauiburice, zložil Mar ko Bajnk...............7t>
.Slovenske narodne peni za tambn-raiki zbor (Bajuk) _________ .7»
Bom M na planince, (Bajuk),
ZA UTRE:
Poduk za eltre. — e zvezki —
(Koieljakl)
za klavir :
Buri pridejo. — Koratnlra — .... ji
10« narodnih pesni n moSki In mešani zbor, Emil Adamič ....1.—
fantje na vasl 18 narodnih aa moški »bor. Ciril Pregelj.. §Š
99
NEW TOKR. N. 1.
nekaj njegovih užaljenih o-pomb, češ, da ne bi smela hoditi z drugimi v kino in po promenadi in da je tudi slišal, da ji je nekdo pred kakimi desetimi meseci pošiljal v trgovino rože in bonbone. Bilo je nekaj ogorčenih ugovoiov s strani Cilke, končalo pa se je tako, da so priče odšle domov, ne da bi bile zaslišane, da sta šla domov Cilka in toženec, ki j^ priznal svoje nezakonsko očetovstvo, in se zavezal skrbeti za otroka, ko nmu je Cilka prej še izrecno zagotovila, da ji ni nič do tega, da bi se poročil z njo, pač pa mora imeti otrok očeta.
Sel je domov tudi zapisnikar in še prav presnrto se mu ie mudilo, na ibrž zastran okra-ševanja hožičnoga drevesa.
Naposled je odšel domov tudi sodnik sam Emerich Lanipe. Kaj ga je bilo navdalo, da se je
to sicer ni bila njegova navada saj bi bil lahko lepega tožrnca tudi brez hrupa obsodil v plačilo alimentov kot domnevnega očeta. Saj to je! Bil bi le "domtnevni" oče in oni o-trok. ki je s fotografije mežikal v ta neprijazni svet, bi ostalo vekomaj Ie nepriznan vsiljene«. Dete, malo, nedolžno in nebogljeno!
*'V hlevcu — jasli, v ja«lib — dete, angelci pojo mn — pesmi svete ..."
Kako daleč, kako neznansko daleč je oni srečni čas, iz katerega je že davno pozabljena melodi.ia te staro pesmi nocoj rahlo, tako rahlo prizvenela do njegovega zapuščenega srca in ga napolnila s svojo osrečujo-čo toplino.
Tlete, malo. nedolžno in nebogljeno, bodi zahval ieno. hodi
tako ogrel za tujo stvar? Saj stotisočkrat pozdravljeno!

Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
2M. x 3% Inčev — 224 strani vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE — (št. 355)
2% x 3% inčev — 224 strani v belem celolidu ...... JOc
KVIŠKU SRCE — it. 408)
2% x 3% InCer — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (St. 408)
2 Vi x 4 1 nčev — 255 strani vstevši St. Kriiev Pot
Cena flJO
RAJSKI GLASOVI — (št. 410) 2Vi x 4 inCev — 2S5 strani vatevSi Sr. Kriiev Pot
Cena OL50 SKRBI ZA DUŠO ^ 416> 3x4% InCev — 612 Rtrant Cena J1.75
I NEBESA NAS DOM — (št. 415)
2% x 4V4 inCev — 384 InCev
Cena ?5e
SVETO PISSIO
S3—
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, Jib tudi moremo prodajati po gori o-snafieni ceni. Zalpga pa nI opsebno velika, ca to Jih naročite čimprej, da Vtm bomo mogli i ojimi po-streči.
Angleški molitveniki:
(SA MLADINO)
Key of Heaven
fino Tesano ..........
t nanje vezano ......
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje 'vestno......L—
M .18
Slovenfc Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
Nekaj prerekanja je, še ' Ss 1	; 11 ■