ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Stvarne potrebe in ne spiski želja
Na 34. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občlne LJublJana Center, ki&e je sestal (tako kot tudi zbor združenega dela in družbenopolitični zbor) v četrtek, 25. aprila, se je zataknilo že pri sprejemanju dnevnega reda. Predsednica zbora Ela Zupančič je predlagala razširltev s točko o teritorialni obrambi. Ker pa /e gradlvo zaupne narave, je dejala, ga dele-gacije nlso dobile v pisni obliki, ampak jih bo o tem ustno seznanil poveljnik teritorialne obrambe naše občine Janez Usenik.
Delegati se s tako dopolni-tvijo niso strinjali. »Ne more-mo zavzeti stališča do gradi-va, o katerem ni razpravljala delegacija,« so dejali. Menili so, da se delegati povsem za-vedajo svoje odgovornosti in jim zato nihče ne more kratiti pravice, da se seznanijo tudi z najboJj zaupnimi podatki, če naj zavzemajo do njih stališča in tudi odločitve. Postopek, kakršen velja za delegate v zvezni in republiški skupšči-ni glede ravnanja z zaupnimi gradivi, lahko obvelja tudi v občini.
Končno so se sporazumeli, da počakajo poročevalca, ki naj obrazloži, zakaj naj bi mo-rali tako nenapovedano raz-pravljati o teritorialni obram-bi. Vendar pa kasneje tudi Janez Usenik ni mogel pre-pričati delegatov. Vztrajali so pri svojem in sklenili odložiti točko o teritorialni obrambi na naslednje zasedanje. Zah-tevali so, da se morajo z zade-vo najprej seznaniti delega-cije.
Druga dva zbora občinske skupščine - zbor združenega dela     in     družbenopolitični
zbor - sta lnformacijo o teri-torialni obrambi obravnavala brez pripomb.
Največ pozornosti so dele-gati na zasedanju vseh zbo-rov občinske skupščine na-menili osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986 do 1990 in ena-kemu dokumentu za mesto Ljubljana. Menili so, naj do-kumenti te vrste ne bodo le nekakšni spiski želja, ampak naj obravnavajo realne in uresničljive potrebe. Kako bomo ohranili identiteto na-šega mesta? Kako bomo žive-li v prihodnjih letih? Kakšne so usmeritve za ustvarjanje družbeno sprejemljivega oko-lja? Na vsa ta vprašanja os-nutka obeh dokumentov še ne dajeta zadovoljivega odgo-vora.
Razen tega gre še- za vrsto drobnih zadev, ki pa nikakor niso majhne, saj zadevajo živ-ljenjske interese občanov. Ta-ko na primer ni razrešeno vprašanje, kaj bo s pfostorom tako imenovane Svicarije v Tivoliju. Kaj bo s Kolizejem? Še vedno je odprto vprašanje
praznega prostora med Aškerčevo in Rimsko ulico. Kako razrešiti promet? Nima-mo proučenih vzrokov, zakaj promet tako pritiska v središ-ču mesta.
Zelo ostri so bili v svojih zahtevah delegati s Prul. Po-novno so sprožili vprašanje stolpiča Vožarski pot 10, ki že vrsto let razpada. Izrazili so bojazen, da bi ga lahko poru-šil že zelo neznaten potresni sunek. Predsednik komiteja za urbanizem Dušan Hvala je povedal, da ima komite pri-pravljene že vse načrte za sa-nacijo, zatika pa se pri denar-ju, ki ga stanovanjska skup-nost nima. Delegati se niso-zadovoljili s to razlago in zah-tevali, naj posebna komisija strokovno oceni, če je bivanje v poslopju sploh še varno. Ce ni - tako so zahtevali delegati s Prul - potem moramo pre-bivalce preseliti. Kdo bo od-govoren, če pride do kata-strofe? - so spraševali.
Svoje so dodali še pred-stavniki stanovalcev, ki so se tudi udeležili seje zbora kra-jevnih skupnosti. Povedali so, da se hiša strese že, če pe-lje mimo nje lažji tovornjak. Temperatura v stanovanjih doseže pozimi največ 16 sto-pinj in to verjetno zaradi raz-majanosti celotne stavbe in bržkone tudi instalacij. Dele-gati so sklenili razpravo z ob-Ijubo Dušana Hvale, da bo komite za urbanizem ukrepal brez odlašanja in si prizade-val urediti zadevo v najkraj-še"! času.
Razprava o osnutku dolgo-ročnega plana SRS je izzve-nela v zahtevo, da je potreb-no v tem dokumentu bolj upoštevati zahteve sodobne tehnologije. Načrtovati bi morali razvoj elektronike in robotike, posvetiti posebno pozornost združevanju znan-stveno raziskovalnega dela, "upoštevati uporabo vrste no-vih materialov v industriji in podobno. »Nosilec razvoja mora biti gospodarstvo,« so poudarili delegati. »Čim manj se bo pojavljal izvršni svet kot nosilec ali animator dolo-čenih gibaj, tem manj bo zgrešenih rešitev«. Kar zade-va energyo pa so delegati me-nili, da moramo predvsem misliti na njeno kar najbolj racionalno izrabo in manj na naraščanje njenega obsega.
Niko Isajevič