Največji slovenski dnevnik v Združenih državah - - $6.00 . - $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 „ Velja za vse leto g Za pol leta GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* IP^23 I The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 201. — STEV. 201. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. TUESDAY, AUGUST 27. 1929. — TOREK. 27. AVGUS TA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL STODVAJSET ZIDOV JE BILO USMRCENIH V PALESTINI ANGLEŠKE BOJNE LADJE ODHITELE NA POMOČ PREGANJANIM PREBIVALCEM DR. BUTLER ODGOVARJA H. FORDU Sovražnosti so se razširile po vsej Palestini. — Angleške bojne ladje plujejo proti pristanišču Jafa. Od vsepovscd prihaja angleško vojaštvo, ki ima nalogo zatreti nemire. — Mohamedanci so dobro organizirani. NEW Y0RKU PRIMANJKUJE POLICISTOV LINDBERGH0VA ŽENA-LETALKA Mrs. Lindbergh je napravila svoj prvi solopolet. Vseučiliški ravnatelj je Policijski komisar hoče Njen mož se je zad o volj- nadaljne može, ki bodo no smehljal, ko je odle- mnenja, da pomaga su-hašlca postava trgovini s pijačo. JERUZALEM, Palestina, 26. avgusta. —To mesto, ki je starodavna zibelka apostolov miru, sprave in splošne dobre volje, se je izpremenilo danes v oboroženo taborišče, ko so krvavi spopadi med Zidi in Arabci zahtevali še nadaljne žrtve ter se razširili po vsej Palestini. Slevilo smrtnih slučajev izza pričetka bojev v petek so cenili danes na 1 20. Med ubitimi je bilo tudi dvanajst ameriških dijakov rabinskega seminarja na Hebronu v Palestini. Nova ojačenja angleških čet so pohitela v Jeruzalem iz središč vsake sosednje angleške kolonije. Številne bojne ladje so plule s polno paro proti pristanišču Jafi. Močne angleške straže so dobile povelje, naj streljajo, kakorhitro bi pokazali Arabci kake sovražnosti. Streljanje iz zasede pa se je vršilo naprej in Angleži so se pripravljali na nadaljni in bolj koncentriran napad. Nova ojačenja angleških čet so dospela z Malte in iz Kaire. Vsako uro prihajajo nadaljni angleški vojaki v Jeruzalem. Po mestu so patruliraie močne vojaške straže in napade so danes razširili na poljedelske naselbin 2idov, ki se nahajajo v bližini Nazareta in na številnih točkah v bližini Jafe. Arabci so bili očividno dobro organizirani. Na raznih mestih so napadli z vso silo, ki so'jo imeli na razpolago. Požgali so komunistično kolonijo v bližini Tal-piota ter skušali zažgati sinagogo v Hebronu. Bili so skrajno dobro organizirani tudi po cestah ter so ustavili vsak mimoidoči avtomobil, ko so iskali Zide. Tukajšnja židovska policija je bila danes zjutraj informirana, da prodira proti mestu iz Hebrona in Nabluta nova močna vstaška sila, a tukajšnje pa-irulje so mn^ja, da so dosti močne, da bodo lahko premagale vsak napad ter obvladale položaj. c?! — Henry Ford nima nobenega pravega stališča glede prohibicije. On ne razume problema in njegovi nazori bodo v resnici pomagali trgovini s pijačo, — je rekel dr. Murray Butler, predsednik Columbia vseučilišča in zagovornik preklica osemnajstega amendmenta v svojem odgovoru na ultimatum H. Forda, da bo opustil izdelovanje avtomobilov, če bi se pijača zopet vrnila. — če si Kenry Ford v resnici želi zmanjšati zle posledice tega, kar se ponavadi imenuje "booze", bi se moral potruditi, da se osemnajsti amendment prekliče ter ga nadomesti z zdravo, krščansko in ameriško metodo, kako ravnati s tem važnim socijalnim problemom, — je rekel. — Henry Ford živi, — je nadaljeval, — v deželi sanj ter je popolnoma pozabil na realnosti, ki nas obdajajo. Vse* kaže, da ne more pojmovati dejstva, da nima vprašanje prohibicije nobenega ali le malo stika s pijačo ali trgovino s pijačo, da pa je vprašanje socijalnega reda, javne morale in navadnega človeškega razuma. — Osemnajsti amendment je dal trgovini s pijačo po vsej deželi pra- I vico, da razpečava svoj proizvod ter jo oprosti vseh davkov. — Prohibicija je najbolj mogočni prijatelj trgovine z opojnimi sredstvi, kar jih je slednja kdaj imela. Prohibicija je največji sovražnik, s katerim se je moralo kdaj boriti zmernostno gibanje. pomagali urejevati sedanji, velikanski promet. tela. PROCES PROTI ŠTRAJKARJEM Včeraj seje pričel v Charlotte, N. C. morilni proces, ki bo pomenjal eventualne težke kazni za šestnajst moških i n žensk. CHARLOTTE. N. C., 26. avgusta. Potem ko je bila prezidana sodni j -ska dvorana, da bo dovolj prostora za štirideset poročevalcev in dvesto prič, se Je pričel danes veliki proces, ki bo pomenjal življenje ali smrt. prostost ali dolge zaporne kazni za šestnajst moških in žensk, ki se morajo zagovarjati radi streljanja. pri katerem je bil ustreljen načelnik Aderhodlt. Kot znano, je bil Aderholt policijski načelnik v Gastoniji, N. C. ter je izgubil ob tej priliki življenje, dočim so bili žtevilni drugi policisti ranjeni, med njimi par težko. V okrajni jetnlšnici v Gastoniji se nahaja JEdwin Beal, organizator Južnega okraja tekstilne unije ter dvanajst članov unije, ki sd bili pri pridržani radi umora. Vsi obto- ženi bodo najbrž oproščeni, ker je bila stavka medtem že uravnana ter se je ohladila tudi jeza javnosti. SRBŠČINA KOT 06LIGATNI JEZIK GRADEC, Av~tri;a, 26. avgusta. Brzojavke z Bleda javljajo, da bodo končane gimnazije in vse srednje šole, katere so vodile v njih lastnem jeziku narodnostne manjšine. Kot nadaljni korak za združenje Jugoslavije je vzgojni minister včeraj predložil kralju Aleksandru v kraljevem gradu na Bledu osnutek nove postave, s katero bi se uveljavilo srbski jezik v vseh višjih šolah. UMRLJIVOST VNEWYORKU Pclicijski komisar Whalen namerava naprostiti za nadaljnih 1750 policistov, kot so izjavili vteraj v policijskem glavnem stanu. .To število bi dajalo mestu varstveno silo skoro 20,000 mož ter omogočilo policiji skrbeti za reden promet. Prošnja bo vsebovana v policija skem proračunu, katerega je treba predložiti koncem prihodnjega meseca. Komisar bo skušal imenovati 1500 patrolmanov, 180 seržantov, 70 poročnikov in 15 kapitanov. Največje število policistov, kar se je kdaj dovolilo kakemu komisarju v zgodovini departmenta. je bilo 1500 mož., katere so dovolili komisarju McLaughlinu. ki je nastopil urad. Potreba za posebne može tiči v vedno naraščajočem problemu glede prometa. Ko je nastopil Mr. Whalen svoje mesto, je bilo le pet prometnih precinktov. Sedaj jih je je deset. V policijskem glavnem stanu so izjavili, da upa komisar Whalen dobiti tri tisoč nadaljnih policistov. V prihodnjih pet in dvajsetih letih bo mesto tako naraslo, da bo treba dvojnega policijskega osobja kot je nastavljeno sedaj. ZANIMIVI POSKUSI REKORDNA VOŽNJA CHILENCI ___ ZADOVOLJNI Vodljivi zrakoplov j e S KABINETOM premeril razdaljo od Japonske pa do Cali- Štirje novi ministri vklju-f orni jo, 12 ur preje kot kujejo diplomate ter prvotno določeno. Poskusi v Mammoth Cave so pokazali, d a prodro radijski valovi 300 čevljev debelo skalo. KICKSVILL.E, L. I., 24. avgusta. Po nekako devetih urah vežbar.ja tekom preteklih par dni, je napravila včeraj Mrs. Charles Lindbergh svoj prvi solo-polet na tukajšnjem avijatiškem Country klubu. Urila se je v pristan ju ter odletu nekaku petnajst minut, nakar je nadaljevala s poletom v družbi svojegr. moža. Polkovnik Lindbergh je dospel s svojo ženo nekako ob poide vetih. Takoj sta odletela skupaj ter napravila par poletov, nakar je polkovnik izstopil. Nato je Mrs. Lindbergh prijela za kolo ter pričela drseti po ravnini. Ko se je dvignila v zrak, se je umaknila lahna skrb na obrazu polkovnika veselemu smehljaju. Mrs. Lindbergh je krožila nad poljem v višini petstotih čevljev. Prvič je pristala preveč gladko za začetnice, kot so izjavili številni očividci. To ravnanje je bilo ponovljeno večkrat in polkovnik Lindbergh je stopil ob stran letala vsakikrat ter ponovil nasvete in svarila. Zrak je bil čist v višini petstotih čevljev, a pri tleh je bilo težje ohraniti aeroplan vodoravno. Na svojem zadnjem poletu je o-stalo v zraku dalje kot preje ter je dostikrat obkrožila celo polje. Ni še znano, če je že vložila pri trgovskem departmentu prošnjo za licenco, a soglasno z regulacijami ne more noben licencirani pilot vzeti s seboj potnika ob dvoj-; ni kontroli, razven če je potnik sam licenciran pilot. Po nekako dveh urah poleta je odšla dvojica zopet z avtomobilom. Nista pa objavila, kam nameravata iti. LOS ANGELES, Cal.. 26. avgusta. — "Graf Zeppelin" je bil hitro pritrjen na izkrcevalni jarbol v tem pristnišču ob petih zjutraj. To je pomenjalo zaključek tretjega dela njegovega potovanja krog sveta. LOS ANGELES, Cal., 26. avgusta. Gosta megla se je pričela valiti na izkrcevališče kmalu potem, ko so zagledali vodljivi zrakoplov. Uradniki so izprva domnevali, da bo to etežkočalo pristanje, a so se v tem zmotili, kajti "Graf Zeppelina" so pritrdili v rekordnem času k jar-boiu. člane prejšnjih ministrstev. — Časopisje hvali predsednika. SANTIAGO, Chile, 26. avgusta. Ustroj novega kabineta j<_ včeraj prinesel uteho javnosti, ki je nestrpno čakala seznama novega ministrstva. Finančni dpeartment bo stavljen v roke Rodolfa Jaramillo, ki je bil nekoč gneralni kontroler republike ter tudi ravnatelj narodnih železnic. Pozneje je postal ravnatelj javnih del, kateri urad pa je sedaj zapustil, da postane član kabineta. Stopil je na mesto Pablo Ramire-za, ki je opravljal službo dve leti. Senjor Ramirez je Inavguriral Polet iz San Francisca semkaj je \ Politiko. da najame izdatna poso-potreboval sedem ur in pol in vsled tega celokupni polet iz Tokija sem- kaj 75 ur in 37 minut. Za dejansko prekoračenje Pacifika je potreboval 67 ur in 49 minut. Poveljnik "Graf Zeppelina". dr. Hugo Eckener, bo poskusil oditi od tukaj pravočasno, da bo lahko dosegel Lakehurst dne 30. avgusta, ravno tri in dvajset dni po odhodu križarke iz Lakehursta. MONTREAL. Quebec. 24. avgu-V tem letu je zelo pesko- sta — Dokaz, da lahko radijski va- PREDSEDNIKOV SIN PLOVU. V ZRAKQ- Herbert Hoover mlajši, sin predsednika, je opisal obisk "Graf Zep-pelona" na Mines pGlju v Los Angeles, po radiju iz aeroplana, kot je objavila National Broadcasting Company. Herbert Hoover je radijski inži-nir in avijatiški navdušenec. Že preje se ie večkrat dvignil v zrak ter je tudi sedaj v stalni zvezi z radijskim svetom in vsemi izboljšanji na tem polju. čila smrtna lestvica v državi New York. — Več ljudi bolnih na in-fluenci in pljučnici. ALBANY, N. Y., 26. avgusta. —' Zdravstveno stanje v državi New York v prvi polovici tekočega leta je bilo dosti manj ugodno kot v istem razdobju preteklega leta, kot razvidno iz poročila zdravstvenega departmenta. Poročilo pripisuje položaj visoki umrljivosti vsled influence ter bolezni v dihalnih organih tekom januarja in februarja. Do gotovega obsega pa je bila ta izguba zopet popravljena vsled u-godnega zdravstvenega položaja .tekom aprila, maja in tudi tekom celega junija. Med neugodnimi zdravstvenimi razmerami je zaznamoval department veliko umrljivost vsled raka, ki je dosegel novo najvišjo točko za mesec junij. Tudi število samomorov se je povečalo za nekako sedemnajst odstotkov. Otroška umrljivost se je izdatno zmanjšala ter dosegla najnižjo znano število v teku dolge vrste let. lovi prodro skalo je bil doprinešen potom eksperimentov, katere sta vodila dva profesorja McGill vseučilišča v Mammoth Cave v Virgi-niji in v Mount Royal tunelu. V obeh duplinah in v tunelu so j našli, da ni bilo mogoče dobiti postaj z visoko frekvenco, da pa so prišli vsi signali z nižjo frekvenco glasno, čeprav z zmanjšano silo v primeri s sprejemanjem v odprtem zraku. Dr. E ves in dr. Keyes, člana McGill fizičnega departmenta sta vodila eksperimente, da določita, če morejo radijski vali prodreti v Mammoth duplino v *?kočem poletju. Poročilo, ki je bilo sestavljeno pred kratkim, ugotavlja da je mogoče razkriti valove z daljnih radijskih postaj pod 300 čevlji peš-čenca in da niso prišli ti valovi niti skozi odprtine duplin, niti potom konduktorjev. Prejšnji eksperimenti s sličnimi uspehi so bili vprizorjeni v Mount Royal tunelu In preiskave je vpri-aoril tudi rovski urad v premogov-: nikih pri PiHsburghu in v Caribou rovu v Coloradu. Dr. Eves, ki je načeloval preiskavi, je predsednik Kraljevske družbe v Canadi. KITAJSKA MOBILIZACIJA ZEPPELIN PRINESE KULTURE RAKA PHILADELPHIA, Pa., 26. avgusta. — Kot se je sedaj izvedelo, je prinesel "Graf Zeppelin" seboj na poletu iz Nemčije posebne kulture podganjskega raka. To obvestilo prihaja od laboratorija za preiskovanje raka na vseučilišču Pennsylvania. Dr. Ellice je rekel: j — Kulture je treba obnoviti vsakih par dni. Skoro nemogoče je voziti s seboj na kakem parniku cel kemični laboratorij, da se spotoma izvede potrebna obnovljenja. Kulture raka naj bi se uporabilo pri proučevanju delitve stanic. ji v Združenih državah, da izvrši obširna javna dela. Njegov načrt je sedaj v polnem teku. Ta dela vključujejo grajenje železnic, nova pristanišča ter številna javna poslopja. Manuel Barros Castanon, sedanji poslanik v Mehiki, je bil določen ministrom za zunanje zadeve ter bo prišel v Valparaiso v par dneh. On uživa sloves izvrstnega diplomata. čeprav je še precej nova prikazen v politiki. Conrad Rios Callardo. dosedanji minister za zunanje zadeve, bo odšel v Evropo za kratek pičitek. Pozneje bo šel v Limo kot poslanik. Ostali člani kabineta pa so o-stali na svojih mestih in časopisje odobrava v splošnem novi kabinet ter hvalil predsednika Ibaneza na njegovi izbiri. VELIKA EKSPLOZIJA PRI NANKINCU NANKING, 26. avgusta. — V bližnjem municijskem skladišču je nastala velika eksplozija, ki je zahtevala sedemnajst človeških žrtev. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. PETNAJST OSEB UTONILO NA BOLGARSKEM SOFIJA, Bolgarska, 26. avgusta. Poplave v Rado mir okraju so zahtevale petnajst človeških žrtev. Ko se je utrgal nad okolico oblak, je reka strahovito narastla. Uradniki izjavljajo, da je armada sovjetov trikrat tako velika kot ena pej-pinške vlade. Novi spopadi. PEJPING, Kitajska, 26. avgusta. Kitajsko vojaško poveljstvo je dane sklenilo vpoklicali v armado vse fante, stare nad sedemnajst let kot skrajno odredbo, da uspešno nastopi proti sovjetskim silam, o katerih se poroča, da so povečale svoje ofenzivne operacije ob man-džursko-ruski meji. Borilci ob kitajski meji so baje trikrat slabši kot Rusi, kajti vsaki dan prihajajo novi ruski polki v obmejno ozemlje. Poročila iz Mandčulija so danes kazala, da vprizarjajo Rusi vedno večje vpade v mandžursko ozemlje in da delajo veliko škodo lastnini kitajske iztočne železnice. Sovjetski aeroplani so se prikazali nad Mulinom in s cele zapadne meje se je sporočilo, da so Kitajci uničili neki važni most, na železnici. ker je obstajala nevarnost, da bo pričel prodirati nevarnost, da bo prioel prodirati ruski oklopni vlak v notranjost dežele. Dijaki v Harbinu in Mukdenu so organizirali prostovoljske zbore, da se upirajo sovjetom. ZAPOSLENJE V INDUSTRIJI AEROPLANOV WASHINGTON, D. C.. 26. avg. _ V ameriških tovarnah, ki izdelujejo aeroplane oziroma motorje za aeroplane, je zaposlenih 25,000 delavcev. Tovarne se nahajajo v 29 državah. V New Yorku opravlja to delo 4396 oseb. DENARNA NAKAZILA Z.a Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem I ceniku: v Jugoslavijo Din 500 ....... $ 5.80 Lir ioe M 1,000 ....... f 18.40 •* too M S,600 ....... $ 46.75 ** 800 M 6,000 ........ % 90.60 M 600 M 10,000 ........ $180.00 M 1 1000 v Italijo 9 ».7» $54.2» Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naiim svetom m starem kraju v stanu enižati pristojbino ta taka ieplačila od 3 Jo na 1%. | Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; 1 za $300 — $6. 1 Za izplačilo večjih zneakor kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih g lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bol ji« pogoj«. Pri velikih | čilih priporočamo, da m poprej s nam eporasiimete (led* m in "GLAS NARODA" ADVERTISE IZPLAČILA PO POtTl SO REDNO IZVRitNA V DVSR DO Vftart TBOHJ« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEM EA PRISTOJBINO 75e. 1 SAKSER STATE BANK j 92 OOBTLANDT 8TBBBT, NBW JOBK, m, 0990 . "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY. AUGUST 27, 1929 The LARG EST SLOVENE D AILS in L\ S. A. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakucr, President Loula Benedik, Treasurer Place or bu&iness of the corporation, and addresoea of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of MaahaUn, New York City, N. Y.j "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day $xcept Sundays and Holidays. Z a celo leto vel>a list s* Ameriko In Kanado ............—................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 Za četrt leta ____________________4L50 Za New York za celo leto----XI.09 Za pol leta _________________________$3.50 Za inozemstvo za celo leto .......47.00 Za pol leta________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj to praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi pre j in je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ■OKO "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3678 i-t^iTiifmHifimrrnmTnMrtM^iMiTnwinTr1 ^111 min iiimi —lOTiiiiin iiiiiiiiiiim—— UBOGI PRISELJENEC Priseljenec je v Ameriki tista oiboga para, na katero i:vračajo vse. Takozvaaii stoprocentneži smatrajo priseljenca za korenito in za izvor vsega zla Kjerkoli -se zgodi kak zločin — že vohajo, kako bi ga opravili v zvezo 8 priseljencem.- Priseljenec je vsega kriv: splošnega omalovaževanja postav, kršenja prohibieije in sploh vsega, kar je s postavo v nasprotju. Priseljenec je vsega kriv — taka domnevajo ljudje, ki se smatrajo za najčistejše, ki mislijo, da so uzor vsega. Kako napačno je to naziranje, ve sleherni, ki mu je količkaj znan položaj. lies je, da predstavlja priseljeni element gotovo odstotek zloeinstva, nihče pa še ni statistično dokazal, da tvorijo priseljenci pretežno večino vseh zločincev. Kdo so butlegarji in tihotapci žganja, ki poslujejo s rttotisuei dolarjev, da, včasi celo z milijonih Kdo oborožil je cela brodovja, ki delajo take preglavice obrežni straži ? Koliko onih kongresnikov pripada priseljenemu elementu, ki hinavsko glasujejo za vsako suhaško odredbo, na tajnem pa, kjerkoli morejo, kršijo osemnajsti amendment in Volsteadovo postavo. Stoproeentnežem bi nič ne škodilo, če bi natančno preštudirali govor, ki ga je imel Rev. Lea J. Robinson, bivši profesor na univerzi v Spokane, Wash., na jezuitski vzgo jni konferenci V Chicago, 111. Aled drugim se je pečal tudi z razmerjem med zločinom in priseljencem. — Priseljenca smatramo za ubogo paro, — je rekel, — in na rame ne-Amerikanea z v racamo krivdo neverjetne kriminalnosti. Ta obdolžitev izvira iz nevednosti in slepega predsodka. Te trditve ni mogoče utemeljiti z nobeno statitstiko. V kolikor so na razpolago statistični podatki, .je dokazano, da je priseljenec manj nagnjen k zločinu kot pa tukaj rojen A meri kanec. - Priseljenec je uboga para. S tem besedami je vse povedano. Pa je res prijetno in enostavno zvrniti vso krivdo na priseljeni element, ki se v največ slučajih niti braniti ne more pred obrekovanji in ne more uspešno odbijati napadov. r _ , il Ji J Nekateri ljudje spk>h nočejo videti resnice. Njihov poklic je, njihov žalosten.poklic, ščuvati proti v*emu, kar je tujesemskega in dvigati v deveta nebesa vse, kar je pristno ameriško. To povzroča plemensko sovra&tvo ki utegne imeti ir sodepolne jioslediee. S takim delovanjem izkazujejo stoprocentneži deželi kaj slabo službo. ZAKLAD MED STARO ŠARO. i) O p lSil. Ob priliki lanske razstave "Pres-sa" ▼ Koelnu so bili Izginili dragoceni lUrt rtkofkUd in knjige, ki so bite last Outerbergovcegm. muzeja m so bili razstavljeni t posebnem katoliškem eddelku- Izgubljene redkosti so cenili na 300,000 mark. Vse poizvedovanje aa rbkopisi Je ostalo bresusfltftoou Sadaj ao Jih odkrili pri nekem delavcu, ki je bil zaposlen pri prevažanju knjig z razstave, tfafel je*rokopise in knjige v nekem zaboju med drugo staro Saro in nesel- domov, ne da bi bil poznal njih vrednost. Izgubil ae ni nobedea izmed dragocenih pnteMtr. S' pota. Ako bi danes prišel v Dpluth Rev. Čebul, kaj vse bi videl ta slovenski rojak in unet misijonar! S ki pij i na nogah, je hodil kakih 300 milj daleč iz Bayfield, Wis. pozimi. Vzel je pot naravnost čez gozdove iz zamrznjega jezera med leti 1860 in 1870. Takrat so bili v Du-luthu in okolici le Indijanci in včasih kaki prekupci. Leta 1870 in 1871 je napravil Čebul prvo cerkev in daroval sam zanjo 1700 goldinarjev.: Takrat so računali še vedno z goldinarji, ker jim je Dunajska Leopoldova družba plačevala denar za misijone. Misijonar Čebul je postavil ob jezeru -Superior cerkev tam, kjer je"bil že presekan gozd doli ob jezeru. Cerkev je dal prebarvati z belo barvo, da je bila vidna iz daljave takrat prihajajočim barkam ali že parodobrodom. Potem je postala cerkev Škofijska, ker je bil tam prvi škof Irec McCor-mick. Vfcled padca luči s stropa je leta 1892 cerkev pogorela in danes je na mestu nje iz opeke zidana katedrala. Sedaj pa imajo že drugje prostor za novo katedralo. Leta 1870 je bila le cerkev, katero je postavil rojak Čebul. Danes pa je v Duluthu vseh cerkva 133, to je 87 rimsko-katoliških. Neka poljska na-rodno-kotoliška cerkev ima vse o-brede kot V Rimu, le duhovniki pojejo in molijo vse obrede v poljščini. Nadalje so tri žido"-!^ cerkve, ker so Židje razdeljeni med seboj. Eden se nagiba k Talmudu, drugi pa zopet drugače. Tako imajo celo pokopališče pregrajeno. Vsak jud ima predpisanih po devet galon vina in njihov duhovnik jim preskrbi dobro kaplico, to se razume samoposebi. Tako sem govoril v bolnišnici z neko Judinjo. Rekla mi je, da se dobi v njih sinagogah precejšen kozarček kot židovski cerkveni že-gen. V Duluthu je tudi špritistovska cerkev, in tam nimajo življenja in trpljenja Kri sta za svoj predmet. V vseh cerkvah pa uče, da je edi-nole njihova cerkev prava in zveličavna in vse se opirajo na Kristo-ve nauke. Ako bo danes prišel semkaj unet misijonar, rojak čebul, kako bi gledal! V svojih časih je bil le on, ki Je spreobračal Indijance in pridobil delavce za misijonsko delo. Te misli me obdajajo, ko se mudim začasno v Duluthu, v kraju kjer je prvotno pridigal Baraga, potem Čebul, Pire in najkasneje Buh, ki je nadaljeval misijone ao zadnje postaje, Ely, Minn., kjer je postavil v onem Času v temnem gozdu borno cerkev, ki je stala dc leta 1924. Sedaj zbiramo tukaj podatke, ko bo leta 1930 stoletnica prihoda Buha v Ameriko. Baraga je imel dvanajst Slovencev, ki so delovali ž njim in zadnji je bil Buh. Ti možje so delovali v težavnem času. Trpeli so pogosto lakoto in žejo. Dandanes pa se naši mladi misijonarji udobno vozijo z avtomobili ter žive precej udobno. Matija Pogorele. % G o wan da. N. Y. Tem potom naznanjam, da priredi koncert v tukajšnji Slovenski dvorani naš slovenski sloveči bari-tonist, Anton Šubelj, član Narodne opere v Ljubljani. Že eno leto in pol se šubelj nahaja med ameriški-! mi Slovenci. In v tem času je že I priredil okrog 80 koncertov v tej deželi. Kjerkoli se je prikazal na odru in pel lepe slovenske pesmi, ga je ljudstvo pozdravi i alo in se pohvalno izražalo o njem."Ne samo navadni delavci, ampak tudi razni kritiki so mu dali priznanje, da je v resnici umetnik. Ta naš pevec je prinesel iz rodne domovine v to veliko deželo naše lepo slovensko pesem. Od New Yor-ka do Californije je Šubelj potoval in prirejal koncerte, po nekaterih naselbinah tudi po dvakrat. Stekel si je veliko zaslug med našimi in drugimi narodi. Akoravno tujerodcl ne razumejo našega jezika in besed pesmi, toda kjer je Šubelj prepeval, je tujerodce očaral in s tem pokazal, kako je lepa naša pesem če jo proizvaja pevec umetnik. Lepa Gorenjska je dala slovenskemu ljudstvu že precej umetnikov, tako tudi čublja, kateri so in še razodevajo v svojih delih iskreno ljubezen do svojega rojstnega kraja. Naš narod se zaveda, da je Tone sin naše rodne domovine in g« kot takega pozdravlja. On je pomagal dvigniti naš narod pred ameriško javnostjo na kultumo-giasbenem polju z našo lepo pesmijo. On je eden tistih, katere da« danes poena že vsa slov. Amerika. •Ako poje žalostno pesem, te napravi žalostnega, ako poje veselo, te hipnotizira, da bi za vriskal. Če pa kateri ne verjame — se naj pride prepričat v tukajšnji Slovenski dom, dne 7. septembra. Ne samo izseljenci iz stare domovine, tudi tukaj rojena slovenska mladina je Toneta vzljubila. Ravno zato mu mora slovenski narod v Ameriki biti hvaležen. Pokazal je naši mladini, da so njihovi stariši iz kraja, kateri ima tudi svoje umetnike, in mladina je lahke ponosna z nami vred na domovino svojih starišev. Šubelj je prepričal ameriško javnost, da so Slovenci sicer mali narod, toda precej veliki na kulturnem polju. Nam ameriškim Slovencem, po mojem mnenju, taki možje so zelo potrebni, ker oni nas prikazujejo tujerodcem v pravi sliki. Tukajšnja slov. naselbina je, mislim že stara čez 20 let, in šele sedaj debimo priložnost, da nas obišče slovenski umetnik. Ker se ne ve. kdaj dobimo zopet tako priložnost, če jo sploh še kdaj, prosim rojake v naselbrii in drugod, da se udeleže koncerta. Slcvencem po drugih naselbinah, se nudi lepa prilika, če si kateri želi še letos ogladati Niagara Falls, se lahko udele-že kor _erta v soboto zvečer in drugi dan se lahko pelje naprej. "Niagara Falls so 45 milj od tukaj. Torej še enkrat rečem, Slovenci, udeležite se koncerta. Ne bo vam žal za tiste cente, katere plačate za vstopnino. Šubelj nas bo popeljal našo milo domovino, kjer nam je tekla zibelka. Govvandčani, glejte, da pokažete, da se vsi zavedate, da smo vsi sinovi naše mile domovine Slovenije. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau SKORAJ 156.000 ZDRAVNIK OV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. 1 i Peter Zgaga i Združene države imajo napram številu prebivalstva razmeroma večje število zdravnikov kot katera druga država na svetu — ne pa po površini dežele, kajti nekatere druge države imajo več zdravnikov za vsakih 100 kvadratnih milj. V Združenih državah je registriranih 149,521 zdravnikov. Od teb 18.634 nahaja se v državi New York. 11,405 v Pennsylvaniji, 10,893 v lilinoisu in 8854 v Calif orni j i. District of Columbia (mesto Washington) ima po 34 zdravnikov za vsakih 10.000 prebivalcev. California po 20, Nevada, New York in Missouri po 16, Wisconsin pa le po 10 in Idaho po 7. — Nak, — tebi pa ruč ne verja-zdravniško obskrbo. Dočim v Zdru- j ™em- ~ Je tamala mlada deklica žeruh državah imamo po 127 zdrav- ! in britko ~ Pred Po1 U:"e nikov za vsakih 100.000 prebival-151 ml rekeI- oa me bia2n0 ljubls-cev. ima Madžarska le 73. Italija \ ^ sem *>a %ideia- kako si 71, Danska 70. Nemčija 64, Ceho- l niaI m°j° prijateljico. Saj pravim, to ste moški. slovaška 58. Norveška 57. Latvija 55, Švedska 35. Finska 25. Mehika 24. Litva 21, Jugoslavija 13. Guatemala 9. Bolivia 7 in Perzija 3. Zdravniške sole v Združenih državah. — Število medicinskih šol. ki jih Ameriško medicinsko udru-ženje priznava, se je zmanjšale od 80 na 74. Pravica je bila odvzeta dvem šolam, kateri sta prodajali i diplome. Štiri šole so bile izključene od seznama priznanih šol radi Še večja razlika vlada glede — Kdo pravi, da te nimam rad° Pa še kako te imam. Praviš, da sem tvojo prijateljico objemal. Lahko mogoče Saj pravim, da sem tako zaljubi jen vate.* da od same ljubezni ne vem. kaj po nem. Od vsepovsod me pozdravljajo rojaki. Prav posebno sem bil vesel pozdravov i7 Fly Creeka. pomanjkljive kvalifikacije. Od leta 1927 naprej skoraj vse šole zahtevajo vsaj ave leti vseučiliščne na-distribuje po površini. Na vsakih uke. predno se dijak sprejme v me-100 kvadratnih milj ima Massa- ? dicinsko šolo. chuetts po 78 zdravnikov. New Jer- Leta 1928 je bilo vpisanih 20.545 sey 50. New York 39 in Texas le po dijakov medicinskih tečajev. Pii-dva zdravnika, Alabama, North Da- bližno 4000 dijakov dovršuje šolo kota. Montana in Wyoming pa vsako delo in postanejo zdravniki, ti po enega zdravnika za isti obseg. ; Dve tretini vseh diplomatskih ' njLsem mogel odločiti, dasi bi rad V pri meri z drugimi deželami je j zdravnikov so bili lani 27 let stari i š*1 Jo bom Pa mal° v Downtown Amerika dobro- preskrbljena z i ali manj Par jih bo šlo iz New Yorka za praznike pogledat, če se imajo farmer j i res tako dobro kot pravijo. Devet ur tja in devet ur nazaj z avtomobilom. To je do]'<;a vožnja, posebno ker jabolčnik še ne ureže in ker new-yorškc grozdje še ni zrelo. Tud: mene so slilili seboj, pa se "Da bi ue bil živ pokopan." V Prienu ob Chiemskem jezeru , Asistent dr. Schmidbauer je med na Bavarskem je te dni umrl 67 let j tem pc nooi prišel obiskavat bol-stari Stocker, ki je delal čolne in ' nike. Ko je prišeJ do moje postelje ladje. Umrl je prav za prav dru- j in videl, da je prazna, je dejal, da grič, to pot pa prav zares; kajti že j ne verjame, da bi bil res umrl. Po- enkrat prej je tudi umrl. Ta dogodek je potem sam pripovedoval: Kot 22-letni mladenič je Stocker šel po zimi v gozd po les. Pri tem pa se je ponesrečil. Zlomilo mu je Koncert se vrši dne 7. septembra ! nogi. več reber in lobanja mu je po-ob 8. uri zvečer. Bodite, prosim, točno ob osmi uri v dvorani. Šub-Iju pa kličem: Dobro nam došel! J. Matekovich. hitel je sredi noči v Nusshaumovo stanovanje. Ta je takoj vstal iz postelje ter se dal nesti v bolnišnico mahnil. Tudi v Downtownu je bilo včasi prijetno in kot mi obljubljajo, bo še. Downtown je velik. Zame se zač- i i nc pravzaprav pri piti ce^ti ln se- ! ga visoko gori do dvaintride.sete. 1 if. Tudi moška moda se bo izpreme-nila. Nosili bomo kratke hlače in gola kolena, kiatke pisane nogavice. odpete srajce in kratkf rokave. Ko se bom jaz po tej novi modi LETALSKI KAPITAN - ŽRTEV ŠPIRITISTOV (Nussbaum je že takrat trpel na! oblekel, se ne bom kar naenkrat protinuj. Tu je potem doživel uspeh 1 razkazoval ljudem, ampak me bo svoje vrste, kakršnega še ni doži- mogoče videti proti primerni vstop-vel. Ob dveh ponoči sta me dva nini-■ strežaja dvignila iz krste ter me ne- Upam. da se bo vstopnine kmalu toliko nabralo, da bom plačal ž l vso silo masirali, drgnili, krtačil5 vse dolgove in da bo še nekaj ter slednjič postavili na glavo, do- za star-* leta ostalo. • Le pomislite! Zgaga v kratkih hlačah in svilenih kratkih pisanih nogavicah. Če ta prizor ni vreden med brati čila. Tako ranjenega so prepeljali' na monakovsko vseučiliško kliniko, i v? „„,=,___t,: 1 sla v operacijsko sobe. Tu so me z ki jo je takrat vodil znameniti ki- _ - j__ rurg Nussbaum. Ta je Stockerja ; takoj večkrat operiral. Zadnja ope- , .. .. ___ . .__- . _. , ' kler nisem začel bruhati. racija pa je končala tako, da so bolnika prijeli krči, da mu je odre- j Zdravniki so se potem še naprej venelo vse telo in da'so ga progla- prizadevali z menoj toliko časa, do- sili za mrtvega, čeprav je vse cu- ; kler ni mrtvilo izginilo iz mišic in ' par dolarjev in če jih ne bodo z ve-til in slišal. Sam je pripovedoval j udov. Tedaj pa je stari profesor 5Cijem dali pot^m res ne znajo ce-iz moštva poljskega oceanskega j sledeče: ; Nussbaum pokleknil na tla in za- j nili lepote in umetnosti letala "Polonia" so izključili kapi-j "Mrzel in trd sem ležal v poste- klical: i tana Kowalczika. Zakaj se je to lji( nemogoče mi je bilo spraviti iz - "Tisočkrat naj bo zahvaljen Go-j Take hlače se imenujejo dunaj-zgodilo, pojasnujejo sedaj poljski j £ebe samo en glas ali ganiti le z eno j spod Bog, ki je obvaroval tega reve, ske "hlače ker so jih baje začeli na listi in njihova pojasnila so dovolj ! mišico. Slišal in videl pa sem vse. ža, da ne bo živ pokopan!" zanimiva. Predsednik odbora, ki strašna groza me je spreletela, ko j financira oceanski polet, izjavlja, I sem s;Ašal sestre govoriti, da sem i Potem Pa ie v žeP teiovni- da je odpustil kapt. Kowalczika1 umri. ged strašneje je bilo, ko je ka' P°tegnil ven en^5t svetlih zia-zato ker so ga popolnoma omreži- prišel k meni službujoči zdravnik tih cekinov P° deset marl: ter mi li spiritisti. Priprave za polet, Li m potrdil, da sem res umrl. Ob 7.1 jih dal za prestani strah". so se vršile svoj čas v Milanu, je . ur; zvečer so me položili v krsto in j Tako je pripovedoval stari Stoc-kapitan popoinoma zanemarjal. V jem nesli v mrtvašnico, kjer sta j fcer 0 SVoji prvi smrti, roke sta ga dobila dva spiritisti-; ležala dva mrliča. Okrog rok so mi čna sleparja, ki sta mu natrobila ; cvili rožni venec, med prste pa o Kar Mariji obljubil to je tudi da je njuna magična pomoč za j mi vtaknili križ, obžalovali so me izpoi™1- Iz Priena je peš nesel cent srečen izid poleta v Ameriko iz-' nekateri, drugi pa blagrovali, da : težak križ v Altoetting ter ga tam strašnih bolečin.! Položil pred njen oltar v zahvalo. cd Pa naj ^ Dunaiu najprej nositi. Saj pravim. Avstrija ni bila kar tako tjavendan. Še celo potem, ko so jo drugi dobili v roko. nas osrečuje. K> K advokatu je prišel roiak ter mu začel tako le pripovedovati: — Od svoje žene bi se rad ločil. Zdaj naj bo pa enkrat konec teh komedij. Kar ušla mi je. Ločite me redne važnosti. Kot plačilo za to sem sedaj rešen "astralno" 'pomoč sta zahtevala j Poslušal sem, kako so okrog mene 15-odstotni delež na dobičku pod-! molili, jaz pa bi bil v svoji grezi jetja. Ako bi se Kowalczik temu u- > in stiski najrajši tulil n rjovel, pa piral, sta grozila, da bosta nadzem- i nisem mogel niti ustnic premikati, ske sile nagnila do tega, da podjet- j Moje misli so delovale, ure so pote-ja ne bodo podpirale, tako da je kale. Moj mrtvi pogled je počival pri poletu pričakovati nesreče. S na velikem križu pred menoj v mr-to naravnost otročjo neumno po-j tvašnici. Začel sem moliti. Tako nudbo sta Kowalczika tako premo- goreče in iskreno sem molil, kakor tila, da jo je sprejel, odgodil polet1 nisem molil še nikdar poprej. Sled-in ves čas prebil na spiritističnih nič sm se zaobljnbil čudodelni sejah. Ko je predsednik finančnega Mariji na božji poti v Altoetting, odbora Kowalczika pozval, naj pre- da bom nesel cent težak križ peš iz trga vse zveze s sleparjem, zaslep- Priena v Altoetting, če mi pomaga, ljeni kapitan tega ni hotel storiti, da bi ne bil živ pokopan. In Mari-Nato so Koalczika odpustili. ' ja me je uslišala. Glavna privlačna sila. ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po Sakser 41%, mesečno ^T^obrestovanje. State Bank New York, N.Y. ker ga je uslišala, da ni bil živ pokopan. — Tc ne gre tako hitro, — ga je poučil avokat. Vi jo morate najprej pismeno ali v listih pozvati, naj se vrne. In če se ne bo vrnila, VLOMILEC — Z ASP A- bo to dokaz, da je namenoma odšla od vas. Potem lahko vložim tožbo za ločatev zakona. — Kako mislite, da bi Ji pisal, naj pride nazaj? — je vprašal rojak. — Najboljše storite, če ji pišete. — Za noben denar na svetu ne. — je ugovarjal rojak. — Kakorhi-tro bi dobila moje pismo, v galop bi se vrnila. * Čimvečji pocketbook ima ženska, temmanj denarja ima v njem. * Jutri bo Zeppelin obkrožil svet. Kaj bo rekel Voliva v Zion City nato? Najbrž, da je plaval Zeppelin v vodoravnem krogu ter tako obkrožil zemeljski paj. * V Porenju je precej sovražno razpoloženje. Pa kdo se briga za to, samo da je porensko vino dobro. * Ponavadi se okrog polnočne ure najglasnejše govori v "spikizijih". * Učitelj je stopil h Graparjevim. da poizve, zakaj fanta že dalj časa ni bilo v šolo. '•Fant je star že trinajst let in mislim, da je že dosti dolgo trgal hlaeč po šalskih klopeh", je dejala Graparca. "Kaj zadosti dolgo?" — se je raz-koračil učitelj, — "jaz sem se učil vse do dvaindvajsetega leta". Graparca ie premerila učitelja od nog do glave ter dejala bolj tiho: -Seveda, nekateri smo bolj trde glave kot drugi". NEC Kaj je najhujše za vlomilca? Najhujše za vlomilca je to, če ga pri vlomu zalotijo, ali pa, če blagajno. ki jo je z muko odprl, najde prazno. Tako vnm bo povedal vsak pravi in pristni vlomilec. Ker to so bili doslej za vlomilce res najhujši slučaji. Ampak te dni se je na Dunaju nekemu vlomilcu pripetilo nekaj hujšega. To je bilo pa takole: Mestni dunajski stražnik je opazil, da je okno neke hiše pozno ponoči odprto, čeprav je navadno dedno zaprto. Takle dunajski stražnik nosi očividno vsa dunajska okna v svoji glavi. Pa je šel in poklical državnega slražnika Štefko, in oba sta zbudila hišnika in so šli gledat po hiši. Prišli so v sobo, ki je bila vsa pokrita z Jinolejem. Prazna je bila in nio- sumljivega ni bilo v njej najti, sanio opazili so. da je velik kos linoleja izrezan. Nekdo je izrezal 6 metrov dolg linaiej: In, ko so to videli, so šli lepo previdno naprej: Štefka je šel prvi, takoj za njim mestni stražnik in potem, nekoliko od daleč, seveda, je sledil vratar. V sosednji sobi nekdo glasno smrči. Ubogi moi, ta je utrujen! Kar na tleh si je postlal, pod glavo je pa tijal zavit kos linoleja. "Hop — si že nas!", je zaklical Štefka in njegov tovariš od mestne policije. Pa so ga zgrabili — vlomilca, ki je zaspal, mesto da bi ušel. Piše se pa ta zasilni vlomilec Jan Kaczerow-ski, po poklicu je pek. Ta čudoviti zaspane pa je fwli Tlonov nil ie večkrat zaprt. "O L A 8 NARODA* NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 21, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to C. 1 A. NENAVADEN PRIZOR JO HANS ROESLER "WEEK END" Pavel in Pavla se peljeta z vsakdanjosti, potujeta za en sam dan. Zakaj danes je sobot«, jutri bo nedelja. in to J« kmetih. Torej weekend. Kupila sta vozovnico drugega razreda, vzela vsak svoj nahrbtnik, )x>,rx>-.ni ogrtač, ročno torbo, veliki in mali kovceg, dežnik in solnčnik. daljnogled v torbi, fotografski aparat, časopise, knjige, ščetke za zo-tar\ obleko in čevlje, brisače, škatle za klobuke, slaščice, kroglice za uspavanje, kroglice zoper kašelj in mrzlico, mazilo zoper komarje, olje zoper prehudo solnce, baldrijanove kapljice, zdravila za želodec in črtalo prod glavobolu. Da. niti blazinice, ki se polni z zrakom, nista pozabila. V?>e to iima bo rabilo na njunem wf-ektndu. Prtljago sta vrgla v mrežo kupe j a Ko sta se uredila, sta • e blaženo izgledala in radosten J nasmešek jima je prešinil lici. "Spredaj v redu, zadaj v redu. Odhod!" je zakiical sprevodnik in dul znamenje. Vlak se je jel pomikati s postaje. Pavel in Pavla sta se naslonila na okno. Vsa urnaznost ranžirnega kolcdvtra je šinila mimo. •Kako romantično!" je dejala Pavla. "Kako srečna sem, da se peljem iz mesta!" In tedajci stisne kovceg, ki se Je že od začetka vožnje majal, njeno koleno. • Oprosti", pravi Pavel, "saj dovoli.' da ga pomaknem bolj nazaj". "Hvala za pozornost!" odvrne Pavla. "Kako divno!" se čudi Pavel. "Poglej saj kar letimo z vlakom. Najmanj šestdeset kilometrov na uro!" • Pravljično!", pripomni Pavla in vzame bonbon iz vrečice besedami. Ko prideta na cilj. lije kakor iz no založene s širokimi vedra. j Čakaj!" Namestu da bi razpela šotor pod , Pri te j besedi seže v mrežo in potreba preživeti na J milim nebom, morata najeti sobo.1 pade knjigo ter jo vrže skozi okno. "Posihmal se bo to redno dogajalo. Da ne vidim knjige nikoli več v tvojih rokah. Odtod ti je glava polna zmešnjav!" Pavla se ironično nasmeje. "Dragec, ali veš kaj si storil? Skozi okno nisi zagnai samo knjige, ampak tudi najini vozovnici!" • Kaj si rekla? Vozovnici? Kdo ju pa je spravil vanjo? Ti, gos, ti!" "Oprosti, tja si jih spravil ti!" Tako je minil Pavlu in Pavli weekend, nadelja na kmetih, dan, ko sta se hotela iztrgati iz objema vsakdanjosti. temačno, čemerno izbo. V gostilni i pijeta pivo požirkoma in zlogujeta na zidovih viseče reklame. Zvečer se vračata. Na postaji stopita sp?t v kupe drugega razreda, zakaj vozovnica ima veljavhost tudi za povratek; \lak. ki sta se z njim peljalaia iz mesta, je bil namreč izletniški. Prtljago pomei« Pavel malomarno v mrežo nad sedeže. In zopet je tam gcri nahrbtnik in popotni ogrtae, veliki in mali kovčeg, dežnik in .zclnčnik. daljnogled v toku, fotografski aparat in drugo, kar sta prinesla s seboj iz mesta. Vse to sta menila Pavel in Pavla, dr. bosta s pridom uporabila. Pa je skoro vse nedotaknjeno priromalo nazaj v vlak. Sprevodnik pregleda vagone in da znamenje: "Nared!" Kolesa zaškripljejo. Pavel in Pavla se peljeta. Stisnjena sta v kotu in oba slabe volje. "Jaz sem ves uničen!" zastoka čez čas Pavel. Pavla je preslišala njegove besede. Morda je storila to nalašč, ali pa je preveč zbita, da bi pazila na vsako moževo besedo. "Kam pa buliš?" je prekine Pavel. "Ali nič ne slišiš? Mar sediš na ušesih?" Pavla naredi dolg obraz. "Prosim te, pusti me pri miru, rada bi zadremala". "Zadremala?" O. tudi jaz bi rad spal. pa ne morem v tej prekleti razdrtiji! Kamor se pritisnem, povsod neudobno. Vrag vzemi vse skupaj!" In Pavel postaja čedalje jezlji-V^ši in nejevoljneši A Pavla mu ne odgovarja, in tako se polagoma po-Pavel ji takoj ponudi robec, da i *n:ri ter sprijazni s položajem — dekler ga žena čisto slučajno ne diegne z nogo. Tedajci vzkipi: "Prosim te vendar, skrči že svoji vesli! Ne suvaj z njimi!" In v jezici, ki ga* popade, ji stopi na konice lakastih čeveljčkov. "Gej, kakšna bedastoča, da obu-ješ ob takšnem vremenu lakaste čevlje! Seveda, saj imava dovolj, da zapravljava. Kajpka, da ženska ugaja vsakemu stiskalcu na kmetih, mora nositi svilene nogavice in lakaste čevlje!" Pavli postane zbadanje le pre-neumno. •Pavel, prosim te nehaj! Kaj čenčaš kakor kakšna stara babura! Vedi, da mi že davno presedaš in da te moji živci že težko prenašajo!" ' Hm, kdo govori o živcih! Ti čenčaš, ne pa jaz! Ženske — kdo vam j Pri tej besedi seže v mrežo in po-jevoljo na može? Jaz, ki ves teden delam in se mučim, moram imeti živcc, ki so še čez nedeljo dovolj trdni, da vse prenesejo, ve pa, ki nič ne delate, ampak samo gospodinjite z našim zaslužkom, ste ved- NOVA IZNAJDBA ZA POMLAJEVANJE si očisti prste. Kmalu nato: "Kako lepi, udobni in -pripravni ro vagoni drugega razreda! Saj človek skoro pozabi, da se pelje!" "Resnično. Železnica vendarle vse potolče. Točna je, da se lahko zaneseš na vozni red. kupeji so čedni, sedeži mehki. Skratka: voziš se v svoje največje zadovoljstvo". Vlak se med tem ustavi. Pavel urno skoči iz vagona, steče k buffe-lu, kupi pomaranč, prekajenega mesa in najnovejši magazin ' ter vse prinese Pavli. "Nu", pravi "le zlekni se, da ti ne bo nerodno"* S sigurno roko seže po kovčegu, vzame iz njega blazinico in jo ljubeznivo porine ženi pod glavo. "Hm", reče nato, ko ogleduje njene nožice, "kako lepe čeveljčke si si obula!" "In vse ta zaradi tebe. mucek!" "Hvala za poklonček". In tudi Pavel se vieže in je vesel vožnje, življenja in samega sebe. Z izredno silo in voljo so se vrgli ruski znanstveniki, posebno zdravniki, na nova raziskavanja. Najdrznejše stvari poskušajo, člo-] veku hočejo umetno vzdržati živ-ljensko sile preko starostne dobe, v laboratorijih proizvajajo nova žita, nebo in zemlja ležita na razpolago nenasitnemu znanstveniku, ki drzno preizkuša nezaslišane načrte. Pred meseci se je posrečilo univerzitetnemu profesorju Mihajlov-skemu v Taškentu, da je oživel že mrtvega psa. Ker se mu je ta poizkus obnesel tudi na opici, upa u- KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okclici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE NAJMODERNEJŠI VSEH PR1NCEV Ameriška bojna ladja "Saratoga", ki ima na krovu osemdeset aero-planov. Bojna ladja lahko vozi z brzino dvajsetih vozljev na tiro. Med morskimi roparji. Iz Anglije poročajo: Že stoletja varijo v Burton-on j Trentu najboljše angleško pivo. Hi-! ša ušiva najodličnejši glas in je že 1 opetovano videla kraljeve goste. 'Dne 31. m. m. je sprejela sedanjega : prestolonaslednika — princa Wale-\ škega. Princ je dospel z letalom. Po slo----- vesnem sprejemu so ga peljali naj- j pre, v dvorano, kjer stoje kadi z SRNJAK NAPADEL DEKLICO j ječmenovo drozgo. Pod vodstvom pivovarniškega mojstra je princ j zavrtel kola. s pomočjo katerega sc I meša voda z drozgo. Pivo. ki ga na- ja, ki jo ume položiti v svoje vedno taktne opazke, odtod neposrednost, s katero vselej najde notranjo zvezo z množicami- To je najmodernejši vseh princev, toplo čuteč človek, ki se je kot princ rodil in u-me v novem času vršiti svoje visoke dolžnosti. Starejša norveška misijonarka čem, da jo dobite nazaj." Na moje pravijo iz te drozge, bo nosilo ime Froeken Monsen, ki deluje na Kitajskem, je imela nesrečo, da je prišla v roke kitajskim morskim čenjak, da bo imel podobne uspehe roparjem. Ostala je v njihovi obla-tudi pri človeku. Tu mu gre pred- sti od 19. aprila do 12. maja t.l. vsem za pomlajevanje. Kakor sku- Svoje doživljaje je sproti beležila ša znani Vcronov doseči to -potom v dnevniku, ki so ga kasneje obja-vcepljenja zdravih opičjih žlez, ta- vili razni listi. Med drugim pripo-ko pričakuje Miha j lovski uspeh od veduje: kemičnega čiščenja krvi. Živali vza-| Dne 19. aprila sem na krovu par-me določen odmerek krvi, j o zme- nika "Peičing" odpotovala iz Tient-ša z znano Ringer-Lokkejevo spo- sina v Hoanghsieu. Eden izmed pot j in o in postavi za nekaj ur na led, nikov mi je proti dvojnemu pla-da se sesedejo rdeča krvna telesca čilu prepustil svojo kabino .Ta mož bine. V naslednjih petih ali šestih na dnu posode. Potem pa na pose- se je kasneje izkazal kot pravi pri- dneh so pirati oplenili čunko za ben način pobere najmočnejše in jatelj. Vožnja je imela po voznem čunko in parnik se je polnil s ple-naj zdrave j še dele krvi ter jih na- redu trajati 15 do 17 ur. trajala pa nom. Druge čunke so prihajale, nanovo vbrizgne v živali. Ostanek pa je 23 dni. Na krovu so bih med lagale plen in ga odvažale. Vsa ži- potniki II. razreda pomešani roparji, ki so se izdajali in smo jih tudi vsi imeli za navadne kitajske trgovce. Pred zoro me je prebudil straho- presenečenje se je to tudi zgodilo. Ob odhodu mi je zašepetal. "Ne zapuščajte kabine, dokler ste na krovu. Recite vsakemu, ki bi Vas motil, da general želi, da Vas vsi puščajo v miru." Od te ure dalje so nosno srkali iz likerskih čašic. imele moje stvari mir, dasi so se jim nemalokrat bližali pohlepni pogledi in prsti. En dan in eno noč se ladja ni ganila z mesta. Naslednji dan je neki čoln pripeljal municijo, ki so jo zložili v prostoru poleg moje ka- "Princes Ale"; čez leto dni ga bodo pretočili v steklenice in čez petdeset let. ko bo burtonsko pivo varna praznovala svej veliki jubilej, ga bodo gostje spoštljivo in po- Ravnatelji so nato vodili pviner. po vseh prostorih pivovarne, mu vse pojasnili in mu zaupali tudi vse skrbno hranjene tovarniške tajnosti o mešanju in hlajenju, ki V avstrijskem planinskem kraju Neukreibitz je te dni mlada deklica v družbi tovarišic šla v bližnji gozd po jagede. Vsa prevzeta od i-skanja je zablodila v gozdu in tako zgubila družbo. Naenkrat s? pojavi pred njo vflik srnjak, ki se .'e neusmiljeno zaletel v deklico, hoteč | jo podreti. Deklica se je seveda pre-| strašila tega gozdnega srečanja, le j pa hitro srnjaka zgrabila na rogove, da je ni mogel z ostrimi rogovi preveč suvati. Nastal je hud boj, srnjak je bil močnejši ter je dekli -co vrtil v kregu, deklica pa zopet daje burtonskemu pivu njegov ve. ni hotela popustiti in je krepko dr- vrže proč. Pišejo, da so posledice takega kemičnega čiščenja krvi čudovite. Nova očiščena kri nepopisno vpliva na organe, posebno na žleze, ter jih tako okrepi, da posta- ne organizem nedostopen za nalez-j vit krik. Vrata kabin so se šiloma ljive bolezni in strupe in stopnjuje odpirala, moški z.naperjenimi re-življensko silo od dne do dne. Tu-| volverji so udirali vanje in začelo i di drugi zdravniki ruski se bavijo s sličnim proučavanjem krvi ter upajo, da se bodo s tem odprli novi vidiki, s katerih bo mogoče u-spešno misliti na podaljšane življenja in na skrivnostne pojave, ki tvorijo odnošaje med življenjem in smrtjo. nam IS 8 i H S in mi vam bomo pošiljali j| j 2 meseca T j "Glas Naroda" j! in prepričani smo, da bostepofcemff stalni naročnik. se je divje streljanje. Potnikom so ukazali, da naj zapuste kabine in v njih vse svoje imetje, ki so ga imeli s seboj. Parnik se je na odprtem morju ustavil. Prvi Kitajec, ki je stopil v mojo kabino, mi je rekel: "Mi smo voja-j ki guvernerja Oanga in smo prišli, vila na parniku so bila uropano blage. Izjavila sem piratom, da od u-kradenega blaga nočem ničesar u-žiti. Na srečo sem imela s seboj gnatno zalogo keksa, čokolade in j jabolk; s tem sem se mogla za silo preživeti najmanj deset dni. Generalova kabina je bila poleg moje in skozi tenko steno sem sli-1 šala marsikak vroč prepir o tem,! ali naj me vzamejo s seboj ali ne. j Nekoč je vprašal nestrpen glas za-j kaj me ne smejo opleniti,- kakor so oplenili druge potnike. "Pustite jo Thomas Walker." Princ je Walker-', v miru," je rekel general. liki sloves po vseh britanskih deželah. — V pokuševalni dvorani je princ pokusil šest vrst piva. S posebno slovestnostjo so mu podali čašico iz zaprašene steklenice, ki uo jo odprli njemu na čast: to je bilo pivo. za katero je pred 27. leti zavrtel kolo pokojni angleški kralj Edvard. Kralja Edvarda piva seveda ni v trgovini; če pa pride od ča-so do časa par steklenic v svet, potem se plačujejo po 5 funtov šter-lingov vsaka. Sredi med pivovarniškimi nameščenci je princ opazil znan obraz. Takoj je stopil bliže in vprašal: - . AROHA" "Ali niste bili v vojni pri grenadir- in UL/\0 i^/ArvWL^/A ski gardi?" — "Da; imenujem es žala ter zraven še krepkeje klicala na pomoč. To vpitje so k sreči slišali nekateri turisti, ki so ravno £li po bližnji poti ter so prihiteli s palicami oboroženi deklici na pomoč. Deklica je bila po rokah in nogah precej ranjena. Srnjak. .ki je spustil svojo žrtev in ušel. je bil kot mladič ujet ter vzgojen med ljudmi. Šele pred kratkim so ga spustili v gozd. ADVERTISE Zdravnik Tušnov v Kabanji je da prevzamemo ladjo." Smejala na primer sestavil celo vrsto žival- sem se tej laži. Ko me je ropar skih serumov, ki neverjetno učin- izprašal o vsem: kdo sem, kaj de-kujejo na živalski in človeški or- lam itd., mi je rekel: "Nič se ne boj-ganizem. S takim'serumom je do-; te!" Odgovorila sem mu: "Strahu segel, da nesejo kokoši dvakrat 'sploh ne poznam." več jajec, krave dajejo sedemkrat Prihodnji obiskovalec je pokazal več mleka kot navadno. Učenjak na mojo uro in mi svetoval: — se nadeja, da se bo s sličniipi iz-j "Škrijte uro, da Vam je ne vza-sledki res posrečilo pomlajenje člo- mejo!" Nič zlega sluteč, sem ga veka in sploh podaljšanje življenja J Ubogala. Ladja se ni nikamor ganila. Nihče izmed nas ni vedel, kje bo ladja pristala. Pripovedovali so, da so pirati zahtevali od naše paropolv-ne družbe odkupnine. Hvala Bogu, da mi je strah popolnoma neznan čut; ostali potniki; — 200 po številu — so bili rumeni od strahu in ju nad vse ljubeznivo tovariško stisnil roko: saj je spoznal v njem obenem druga iz otroških let. — Walker- je namreč nekoč služil kot lakaj v kraljevi Buckinghamski palači ter se je večkrat s princem i-gral. Ko je nastala svetovna vojna, sta odšla kralj in prestolonaslednik v Francijo. L. 1915. je kralj -na bojišču padel s konja in Walker je ki bi lahko doseglo 150 let starostne dobe. REŠILNI PREDPASNIK. V Deichendorfu blizu Kapfenber-ga na Štajerskem je med igro padla v vaško mlako dveletna Ana Sale-henegger. Deklica pa je imela na sebi predpasnik iz povoščenega platna. Ta predpasnik se je v vodi zgrbančil, zrak se je spodaj vjel in držal deklico nad vodo celih 10 minut. Med tem so prihiteli ljudje, ki so otroka rešili skoro čisto svežega; le malo strahu je dekletce užilo, pa se je tudi od tega kmalu odpomoglo. NAZNANILO, Naročnikom v okolici Sharon, Pa. in ohijskih naselbinah blizu Penn-syivanije naznanjamo, da jih bo obiskal zastopnik našega lista * Mf. JOE ČERNE. Prosimo, da pri njem obnovite naročnino. Uprava Usta. Potem je prišel mlad fant in mi na moje vprašanje povedal, da je strašno pobiti. Pirati so jih nalagali skupaj v spodnje prostore, kjer bil P™, ki mu je priskočil na po-so se preplašeni stiskali. i moč; odvedel ga je v bližnji grad. Slednjič so oblasti le našle sled "Tako se mi je zdelo kakor nekdaj za našo ladjo. Roparji so postaii ko sva s princem na vrtu igrala nemirni; njihovi vohuni in dtugi "cricket", nekaterikrat sem ga prestar 18 let. Naperil je name pisto-f roparski zavezniki so prihajali in magal, a tudi on mene — bil je že lo in me vprašal: ''Ali imate uro?"' odhajali. Prvotno je bilo na ladji takrat dober igralec." —" "Da." — "POdarite mi jo, pa bom le dvajset piratov, potem pa več-, y.tem je staivnost popularnosti krat po 50 do 60. Okolu parnika je angleškega prestolonaslednika, ki rojilo 40 do 50 čunk na katerih so je čist0 SVQje nste Waieški princ roparji o pravem času po- ni demokratičen ali Ijudomil, — Vaš prijatelj." Hladno sem ga zavrnila in ga vprašala, če so ga starši tako učili. Presenečen je spustil roko s pištolo, a jo takoj zopet dvignil. Miino sem mu rekla: "Ne; brez hoteli begniti. | marve(j naraven. Te velike umetno- Dne 12. maja je slednjič prišla sti človečnosti se je naučil v vojni, posebnega božjega dovoljfaja sploh rešitev.. Pirati so v dveh urah za- ko je bil prisuien, da je samostojne moreš streljati name." Koliko- pustili ladjo. Bili so nekaj opazili, no mislil> namesto da bi drugi mi-krat sem ta dans ponovila te bese- kar ni bilo dobro zanje. Razdelili sjjj zanj ^jn-at ko je odložil ulo-def Bog je varoval vrata moje ka- so strelivo. Tu smo začuli topovske, go simpattenega opazovalca in za-bine. Sama ne vem, koliko ljudi strele, prihajajoče z vojne ladje, ki čfel spozriavati ljudi iz neposredne se je ustavilo pred njo, a so potem je bila roparjem na sledi. Dve uri bližine. V vojni je prišel v stik s odšli dalje. j smo kakor za stavo dirkali s to voj-. pripadniki vseh razredov in in vseh Prišel je mož, ki mi je bil sveto- j no ladjo. Ob petih popoldne je zad- uarod0v, m to s tistim čutom ena-val, naj svojo uro skrijem; hotel nji ropar zapustil parnik. S seboj kosti( ^ ga doživi človek samo v jo je videti. Preiskal jo je natan- i so odvedli približno 20 potnikov, ki. m-ah' velike krize. Gledal je smrti čno in mi ponudil zanjo denarja.1 so jih pa potem pustili v čunkah, v obraz in £i tako pridobil jasen Rekla sem, da je ne prodam.'Nato ker je bila vojna ladja že tako bli- pogled za vrednost in zmisel živ-jo je enostavno vzel in odšel. j zu, da je roparjem šlo za glavo* Med ljenja odtod njegova naravnost, s Pol ure nato je prišel moj prvi rešenimi potniki je zavladalo silno :katero stlsne roko ^tod simpati- obiskovalec in pričel z menoj dolg veselje, a mene so gledali z neka-j_ ^ ____ Rekel je, da od vojaške kim svetim strahom, češ da 20 dni ■ " ' " pogovor. plače ne more živeti, zato si je iz-! nisem ničesar užila,.. ker sem se na ladja iskala celih 14 dni, ne da bral drug poklic. Vprašal me je, če' branila uropanih živil. Tako hudo • bi mogla najti kako sled; tako so mi kaj vzeli. "Da, mojo uro." — j pa le ni bilo. j mojstrsko so znali pirati izbirati "Kdo vam jo je vzel? Skrbeti ho-' Kakor se je izkazalo, nas je voj- svoje skrivališče . Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje^ vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK "G LAI NAROD A" NEW YORK. TUESDAY. AUGUST 27. 192S ITie LARGEST SLOVENE DAILY b 0. 8. 1 Mlada ljubezen. n O .M A N PLINSKA VOJNA - ČLOVE KOLJUBNA? Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Kako zelo sem se bala zate! Že cele pol ure te licem vsepovsod. Kaj pa delaš tukaj? — Očeta čakam. — Kje pa je? — Na pašniku. Danes zvečer naj bi se vrnil s svojo čredo v Gar-E06 Jaz ga hočem počakali, predno izve za aretacijo Emila, če ni izvedel tega spodaj. Koj bo rekel? To bo mogoče njegov smrtni uda-lec! Silver je pričel prisluškovati proti gori Pradere. Gcspodiuna Jakobina, ali ne čujete nikakega žvenketanja? Ali niso to zvončki ovčje črede? Vendar pa čujete veliki zvonec, ki zveni kot oni naše oslice? Veter pa je pihal preostro med drevesi in nemogoče je bilo razločiti zvonenje posameznih zvoncev. Šele tedaj je vprašal Emilov brat: - Zakaj ste prišli semkaj, Jakobina? Ali me ne sovražite? Ali si upate približati se Montguilhemu? O. Silver, - je rekla ona ter ga objela, — jaz prihajam z namenom. da ti povem, da te ne bom nikdar zapustila. Midva se ljubiva. Najini starlši se ustavljajo poroki. Vsled tega se odpovejva njih privoljenju ter odidiva skupaj v tujino. Daleč od tukaj, v kaki oddaljeni \asi, živiva le najini sreči! Ko bom stara dvajset let, se poročiva! Pojdi. Silver! Pojdiva tvojemu očetu nasproti. Potolažila ga bova ter s' izprosila njegov blagoslov, da nato še lahko danes zvečer zapustiva vas Jaz sem tvoja, ali slišiš? Tvoja s telesom in dušo! Pojdi, prosim te! Odvlekla ga je s seboj proč ter se oklenila njegovega vratu. Nj^na usta so se dotikala njegovega čela. — Pojdi! — je prosila. On je odkorakal počasi zaprtih oči ven v temno noč. Brez vsakega odpora se je dal odvesti od teh deviških rok, ki so ga priklepale nase s svojim čarom. Ko pa sta prišla do brvi, do mesta, kjer je Emil ubil Laroqua. je pričel naenkrat jecati: — O, ne! To bi bil zločin! Ne. jaz nočem! — Silver! Nočem. Pojdi proč! Če bi naju našli tukaj, bi prišel tudi jaz v ječo. Na, jaz nočem! Ne smem! Jaz te preveč ljubim, da bi ti mogel dati onečaščeno ime! Skvarilo bi vse tvoje življenje! Zdravstvu j torej! Iztrgal se je iz rok Jakobine ter jo pahnil od sebe. — Silver, toraj morem umreti? — Ti ne boš umrla! Bog ti bo dovolil, da boš postala srečna žena in spoštovana mati, ki bo lahko s ponosom zrla na ime svojih otrok! ^li ne vidiš, da Imam prav? Da, tudi če bi bila polnoletna, bi imel sedaj dovolj moči. da zavrnem tvojo roko! Le če bi mi jo tvoj varuh ■am ponudil, bi jo sprejel brez obotavljanja. To je moja dolžnost, ker H-m brat morilca in tej dolžnosti moram sedaj vse žrtvovati! Zdrav-jstvuj, Jakobina! Ločiva se ter me ne obžaluj! Jaz sem užival svoj delež prt sreči. Dala si mi tisočkrat več. kot sem zaslužil. Ljubila so me cele tri mesece in spomin nato mi zadostuje, da me osreča vse ostalo življenje! Deklica pa je žalostno vzdihnila ter rekla: — Zakaj nimam tudi jaz onečaščenega imena? Potem bi me mogoče ne zavrgel? Ah, to je strašno! Zblaznela bom raditega ter izgubila vsak nravni čut. Da, meni je kot bi morala postati zločinka, ker je to edino sredstvo, da postanem tebe vredna. Da, ti me pustiš obžalovati, da sem bila krepostna in poštena ter nisem ropala in morila kot tvoj brat Emil! — Moj brat ni tako podel kot misliš, Jakobina. Za dejanje ni več odgovoren kot nož, katerega je vodil. Njegova roka je podrla Laroqua, a vodiL jo je nekdo drugi! — In kdo je til ta? — Roumigas! — Romugas? Zakaj pač? — Da prepreči najino poroko. .. — Ti me strašiš! To da je storil Roumigas? Kako je to mogoče? Natvezil je mojemu bratu, da ga je Laroque napravil bolnim. Dokazal mu je, da se mora iznebiti tega človeka, če hoče ozdraveti — in na ta način je postal moj brat morilec. Nesrečnik je domneval, da ne izvrši na tem nikakega zločina. Domneval je, da si bo s tem odkupil svoje zdravje. Resnični zločinec je čarovnik, podlež, ki naj bi postal tvoj drugi oče! Jakobina se je stresla. — Ali lahko dokažeš to? — je rekla naenkrat. Silver je zmajal z glavo. — Težko se je meriti s takim navihanom sleparjem. Taki ljudje se znajo zavarovati pred vsakim udarcem. Skušal sem že izprašati svojega brata glede pogovora z Roumigasom. On pa se je strašno razsrdil. me ozmerjal ter mi prepovedal govoriti o tem. On ima celo mene na suma, da si želim njegove smrti, ta nesrečni tepec! Jaz sem takoj razumel povsem dobro, da mu je čarovnik ukazal oviti zadevo v največji molk ter mu zapretil v nasprotnem slučaju z veliko nesrečo. — Emil je ubog. neveden ter praznoveren fant, ki ne fcxj priznal ničesar niti sodnikom m tudi ne izpovedniku ter celo šel na morišče brez vsakega priznanja. Vse vrjetnosti pa govore vendar za mojo domnevo. Vem, da se je moj bolni brat posvetoval s čarovnikom ter tudi vem, da je slednji pričakoval ta zločin, ker je vedel urediti vse tako, da je bil zločin izvršen pred njegovimi očmi. — Kako! Gospod Roumigas je sam videl.... — Kako je moj brat zabodel Laroqua. — Ali veš to zagotovo? I v — Če vem zagotovo! Roumigas mi je sam priznal to dan pozneje. — Ali Je mogoče? On je priznal? Zakaj? — Da mi prepreči poroko. On mi je dokazal, da je bil očividec pri umoru vedeil je, kje se nahaja orožje, s katerim je bil izvršen zločin in le ena beseda iz njegovih ust bi zadostovala, da vzamejo mojemu bratu življenje. Ob istem času je zahteval od mene, naj se ti odrečem, ker si baje sorodna ž njim ter ne more dovoliti, da bi se kak član družine zvezal s kakim članom družine morilca. To je cela skrivnost mojega obnašanja napram tebi, Jakobina. To je bil vzrok, zakaj sem te zapusil potem ko sem prosil tvojo roko in zakaj sem se delal, kot da te ne ljubim več. Ko sem se vrnil v Gargos, sem storil to le raditega, ker j?em domneval, d« si že poročena, kajti jaz tem te videl v Louchonu ob roki mladega Roumigasa. Roumigasu se je strašno mudilo naznaniti Emila. Če sva midva oba toliko trpela, se je zgodilo to le po krivici Roumigasa. Tudi on je kriv, da je bil Laroque umorjen. On je zaslužil dvajsetkrat no smrt! Če bi vladala pravica, bi ga morali raztrgati na štiri kose! Silver je obstal. Ob obronku Gargosa je biio siišati zvonenje ovčjih zvončkov. — MoJ oče prihaja! Tukaj je! Kako naj ga obvestim o vsem tem? PphiWsii Je proti staremu ovčarju. Jakobina Je ostala sama. Vsa iz sebe je bila od samega ogorčenja. Mislila je na vse muke, katere je pretrpela ter tudi na muke svojega prijatelj«' Pred njenimi duševnimi očmi se je prikazala zopet kri, pre* lita na teh kamenih, videla je ubogega grešnika, kako ga vodijo na i nor išče v Tarbes in v onemoglem srdu je pričela škrtati z zobmi. * tS^ifSgff^i (Dalje prihodnjič.) Bivši tehnični asistent na ameriškem pomorsko-vojnem vseučilišču — I. M. Scammel — je minoli mesec V newyorskem časopisu "Current History" objavil članek, v katerem dokazuje, da so strupeni plini bolj človekoljubno orožje nego dosedanja bojna sredstva. Pri tem se sklicuje tudi na znani slučaj v Hamburgu kjer je lani iz tankov uhajal strupeni plin fosgen in zahteval precej žrtev. Scammel piše: Slučaj v Hamburgu je dokazal, kako brezuspešen je vse k poizkus, da bi se civilno prebivalstvo zastrupilo iz zraka. V gosto naseljenem mestu so se nad brezbrambno prebivalstvo zgrnile znatne množine smrtonosnega plina. Nobena skupina letal ne bi mogla na tako majhno ploskev osredotočiti take količine fosgena. In vendar je bilo vsega vkup mrtvih samo 12 ljudi, j 200 nadaljnih pa je obolelo. Za-strupljenje mest iz zraka je neiz- ■■ vršljivo vojaško podjetje. Če govorimo o "terupenem pli- j nu", potem javnost še vedno misli j na tisti dramatični aprilski dan le- j ta 1915, ko so Nemci prvič spustili j nad Ypern klorov plin. Klor je j smrtonosen. Ko so ga prvič upora- ; bili proti Kanadcem, so bili le-ti j popolnoma presenečeni in brez vsa-keo obrambe. Kljub temu pa so fronto držali in le«!> 4800 po za-strupljenju obolelih Je razredčilo njihove vrste. Mask tedaj še niso iznašli in uspešen način zdravljenja še ni bil znan. Poslej pa je izgubil klorov plin ves svoj prejšnji vojaški pomen. Moderna plinska maska popolnoma zanesljivo varuje pred vsakim smrtnosnim vojnim plinom. Izvzeti so le plini pruske kisline, oglikomonoksida ali cia-na; toda ti plini so lažji od zraka in ker se vojne še vedno odločajo na prostem, nimajo nobenega vojaškega pomena. Edini smrtonosni plin, ki mu vojni strokovnjaki še posvečajo pozornost, je fosgen. JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ i Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod neMružbe iLE DE FRANCE" Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. (Cretan je Paraikov — Shipping New« — Nemčija je leta 1916 skoraj takoj zopet nehala uporabljati klor in začela delati z gorčičnim plinom, ki povzroča na koži mehurje in more povzročiti tudi smrt. Leta 1918 so izdelale nemške tovarne tega plina po tisoč ton na mesec. Že leta 1915 so začeli Nemci poizkušati s plinom, ki povzroča solze ter so z njegovo pomočjo dejansko zavzeli celo veliko omrežje strelskih jarkov in ujeli 2400 Francozov, ki so bili skoraj vsi nepoškodovani. Proti koncu vojne so začeli že v večjem obsegu uporabljati solze povzročujoči plin in pa dim. To je napol ali docela nedolžno orožje. V morebitni novi vojni bodo igrala ta sredstva najbrže glavno vlogo, ker zadostuje ena sama bomba s solze povzročujočim plinom za 500-krat do 1000-krat večjo ploskev nego fosgenska bomba. Čas. ko so smrtnosni plini veliko pomenili, je minil Neglede na dejstvo, da nesmrto-nosnih plinov v svetovni vojni niso na postojankah v strelskih jarkih, so bili strupeni plini še učinkoviti. Toda vojske so postale poslej s pomočjo motornih transportnih sredstev zelo gibljive. Letala raziskuje-je ozemlje iz zraka; motorji gonijo strojniška gnezda (tanke) in ar- j tilerijo ki podpirajo pehoto, a pe- [ hoto samo prevažajo z motornimi | tovornim vozovi. S tem pa vseeno ni rečeno, da smrtnosni plini nimajo nobene vo-ške vrednosti. Imajo je. Prisiliti morejo savražnika, da si nadene plinske maske; s tem je njegova bojna sposobnost zelo oslabljena. Kjer je cilj za streljanje s kroglami pre-negotov, tam je plin uporabljiv. Toda glavna in skoraj edina prednost smrtonosnega plina je v njegovem moralnem, strah povzroču-jočem učinku.. O "poplavi" celih bojišč s strupenimi plini se ne da govoriti. Da bi se 1000X1000 metrov ploskve pokrilo s plinom, bi bil potreben cel topniški polk. V taka pustolovstva se ne bi spuščal noben vojskovodja. Kar se pa more od plina pričakovati, je to, da vdajo cele množice jokajočih in bljujočih vojakov. Še nikdar se n iznašlo o-rožje, ki bi moglo vojno rokodelstvo tako oropati še zadnjih sledov vsake slave kakor plin. Vojni veterani vedo iz izkušnje, j da je plin dosti človekoljubnejše o- i rožje nego eksplozivni izstrelki, ki ' trgajo meso in drobe kosti. In zdi ! se, da je resnica, da plin ne le ne povzroča jetike, marveč jo celo ; zdravi. Od ameriških čet v svetovni vojni, ki jih je omamil plin, je umrlo samo dva odstotka vojakov, od ostalih ranjencev pa 24 odstot- bivši bojevnik G. Witten in dodal: "Edini možje, ki sem jih videl vsled plina trpeti, so bili vojaki, ki so si domišljali, da jih je plin zastrupil, a jih dejansko ni: mučil jih je le lastni strah" 28 avgusta: Ijferenpari«, Cherbourg America. Cherbourg. liremen 21. vagutla: Dresden. Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg jPennland, Cherbourg, Antwerpen Berlin. Cherbourg. Bremen N«-w Amsterdam. Cherbourg, Rot terd.im 31. avgusta: St. Louis. Cherbourg. Hajnburg C<>nte Blancanuno, X&poli. (ienovi 2. septembra: France, Havre Reliance, Cherbourg. Hamburg 4 septembra: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Ftr» -men. 5. septembra: Muenthen, Boulogne Pur Mer, Bremen. 6. Septembra: ' lie d»- France Havre Homeric, Cherbourg R^lBenland, Cherbourg-. Antwerp" Republic, Cherbourg. Hr< men Statendam, ltouloRs>e sur Mer, Rotterdam I'-ima.. Napoii, Oenova Minnesota, Cherbourg 7. septembra: N"«-w York. Cherbourg. Hamburg I-uetzow, Bremen L'-viatiian. Cherbourg 10. septembra: Sut urn la Trst 11. septembra: Karlsruhe, Bremen Aquitania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 12. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 13. septembra: Paris. Haxre Majestic, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen I 14. septembra. Deutschland, Cherbourg, Hamburg j Veendam, Boulogne sur Mer, Rot- dam CVnt« Grande Vapoli. Oenova 11 septembra: FJer*-ngaria. Cherbourg tint rge Washington, Cherbourg. Bremen Rytidam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 19. septembra: Stuttgart. Boulogne sur "" tn*-n 20. septembra: Frame, Havre O'ymfic. Cherbourg I.apland. Cherbourg, An!wer;<-n Augustus. Naj-oH. Oenova 21 sepjtembra: Milwaukee, Cherbourg Hamburg Volendam, JJ-.ulične sur Mer. lU*t-t>-rdain Minnekahda, Cherl>ourg 23. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 26. septembra: r»readen. Cherbourg, Bremen 27. »eptembra: I!«- d»- France. Havre Vuicajiia, Trat Homeric, Cherbourg iVnnkne jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržarIjanov, jki so bili postavno prlpničeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE