Leto 2. — Lienz, 1.IV<6 — Siev.9 Najlepša je mladost ej, kako je lep pomladili sveti Pod toplimi pomladnimi žarki odpirajo prve pomladanske cve= tiče svoje nežne glavice.Popki odpirajo svoja naročja in svet= lozeleni lističi kukajo v jasni pomladni dan. Rosne kapljice na travnatih bilkah blestijo v Čudežnih mav = ričnih barvah. Pisani lahkokrili metuljčki obletavajo raznobarvne cvetke. Petje ptič« jih zborov oživlja pestrost pomladnihlepot. Kot daljni odsev božje lepote je pomladni čas! Ali veš, otrok moj dragi, da je tvoja duša neprimerno lepša kot vsa ta pomladna lepota? Lepota tvoje duše ni le odsev bož= je lepote, je del božje lepote. Lepa duša! Odseva iz tvojih nedolžnih oči, iz katerih gori nekaj svetega, velikega, božjega* Vsa prelest pomladnega cvetja, zelenih g::"dov, bisernih rosnih kapljic, ptičjega pstja ~ kaj je vse to proti lepoti čiste duše? , , Pomladno jutro. Včeraj tako lepo, da ti j jje duša vriskala cd veselja, danes otožno, ! -2- da se ti srce krči od žalosti. Kako to? Strupeni dih slane je zamoril nežne cveti= cer opa3.il svetlozelene lističe. Izginila je biserna rosa, utihnila vesela pessm ptic* rpmlad je v hipu izgubila vso svojo lepoto „ Taka je tvoja duša, ko pade nanjo sen= ca greha, ljubi otrok moj. Skalijo se ti jasne^oči. Sree, prej veselo, je žalostno. Na duši leži kot težak kamen zavest kriv=-de. Slana je padla nanjo. Varuj, dragi moj, lepoto svoje duše, ta najdražji zaklad, od Boga ti dan.Naj osta= ne neomadeževana kot lepota pomladi.Pomlad je mladost, A najlepša je mladost čiste, neomadež^ane dušeJ -otta/r A ljubezen do očeta, ki prebiva vrh neba, ta nad vse ti bodi sveta, bodi - večna luč srca! Voščenice v belem krogu na oltarju plamene, Zelje, dvigajoče k Bogu. v prsih tvojih naj gorel i . ZGODBA 0. J JU O AH miliar pogV?d¿4ir je zrla Devica z zlatega oltarja nanj. Bilo mu je, kakor da mu prijazna do= kimava z belim, aeviŠK.im obrazom. Potolažen je vsta1>In kamor'je jezdil,,.koder je hodil, po ve «d se je oziral doslej potolažen v nebo, povsod je mislil z gorečo ljubeznijo na nebeško Kraljico in jo je pozdravi jal pobožno,otro = škovdano:;,Ave, ^aria!" Prigodilo se je pa nekoč, da je napadel .grad, kjer je živel ta vitez trde gl&'-'e pri svojem oženjenem bratu, sosedni in razbojnik, z veliko četo svojih ov.'.jih vcjščakov. Hrabro so se branili jSreb::velci gradu; zlasti je kosil med napada le i h bvo= jim meeem vitez trde glave , prav ha i-. • vio'si v ranem jutru na rosnem travniku lu.'. In zdrav kmetski fant- .In v divjem ro^iai ■.iš - -težu je venomer pozdravljal priprl".:. in pomočnico poštenih vitezov :"Ave f::a oia',, # Ave, ^nxi»... Ave, Maria.Kakor noy: ni bv,-¡ni klic xi't-.je glasila glasna., pobu'¿na njegova molitev^ i&e se ^e zasekal neusmiljeno prodirajoča zagozda v sredino sovrai kar ti-z vso 'silo, vsi besni pritr^Dp 10 nanj.Said vitez-ropar se zažene z íJív;;1:.l srdom na težko' stiskanega,;. že tipe h-n-3 ga naka in mu zada z mečem smrtno jfeno v -v. % Oblit s tapio rdečo krvjo vita? pogleda še enkrat kakor za pozdr«"..u-co, pozdravi še enkrat vdano in ljubeče h■ ••• 00.¿o _ IL _ Smrt gospodarjevega brata,od vseh spo= Štovanege in ljubljenega vite-za, na novo izpodbode in razvname grajske bojevnike. S podvojeno silo in srditostjo planejo na sovražnika. Po divjem boju moža z možem jih zapode v beg. Mrtvega viteza.pa pokopljejo na graj = skem pokopališču, tik ob kapelici Matere božje. . • ' A Čudo, čudo nezaslišno! Gre nekega dne na pokopališče mala graj= ska hčerka, angel ne dolžnost i. Kar zagleda na stričkovem grobu čudokrasno lilijo, ka= kršne do tedaj še ni videla nikoli na po= kopališču, J^ežno prime z drobno roko belo cvetke in nagne k njej zlatolaso glavico. Kar se zavzame še bolj. Zakaj glej, na vsa= kem lističu zagleda drobne z blesteČimi črkami vpisane besede. Hiti^po mamico« Grajska gospa pride in se istočasno čudi nenavadni krasoti lilij. Še "bolj ostrmi, ko Čita na lističih cvetov z zl tirni črkami vpisane besede:"Ave. Maria,». Ave , Maria .. 2bero se vsi grajski. In vsi bero zavze = tir"Ave, Maria...Ave, Maria—" Glas o čudu se naglo razširi po deželi.» Od blizu in od daleč prihajajo Ijud:k. - strme ogledujejo zlata slovar"Ave, Maria, „ ,-A .e, Mb.riaJ" Leto za letom je vzbrstela od tedaj is groba, naravnost iz srca vitezomega,čudo« krasna cvetka; leto za letom je oznanjala ljudem vitezovo ljubezen do nebeško ^ralji= ce. Vedno na novo je pozdravljalo srce vi« tezovo iz globokega temnega ^roba nebes in zemlje mogočno gospo, kakor 30 je slavila vitezova duša v svetlih višavah^nebeških, kjer je molila in moli vse dni in vse veke neprestano 5 "Ave, Maria... Ave, Maria ..." ~ mm pambd^m Pozdravljeno, sonce pomladno, pozdravljene, tople noči, težko sem, težko že čakal teh jasnih in blaženih dni. Prostrano se polje smehlja mi in njiva drhti pred menoj, kot mamice skrbna me prosi, da spravit zaklad ji dam svoj* ; Plug, zvesti moj drug,hrepeni že, da grudo bi težko oral, da trda tla v mehko bi postelj za upanje moje zrahljal,..' Hej, njivici-materi seme» a varstvo Bogu izročim, da žitu ne bo dolgočasno, dih božji igra naj se z njim. » ~ -G- PRV one, hitro vstani," dan^s delijo v sladkano Ifjudi je kuhinj e. da je ne 14.baraki belo, kavo za, zajtrk, še vse Črno okrog Skoči brž ponjo, bo zmanjkalo»!" reče Micka svo jemu bratu. Tone skoči hitro iz postelje. Naglo se obleče, pograbi posodo in zdirja proti kuhinji. Okno kuhinje je bilo sicer odprto, a ljudi gred oknom nič. Toneta ob= 3n| fltTgjh»»]^^ ce je že zmanjkalo kave?" posodo na okno, pa ti v posodi?" pravi deli hrano, saj jo po= Kaj vidi? Na dnu po= ide strah; Boječe postavi "No, kaj imas Zofka. Tista, ki znate! Tone pogleda. sode je bil listek z napisom il.april." Nevoljen vrže listek proč, vzame kavo, ki mu jo je smeje se nalila Zofka in odide. Micki se dobro zdi, da je za 1.april "potegnila" Toneta. Ta se pa, kajpak,jezi in premišljuje, kako naj Micki povrne šalo. f * Popoldne sedi &icka v sobi in piše na= logo. Kar pridirja od nekod Tone in zakli= Če i"Kar spravi nalogo, Micka, ne bo treba več pisati! V" Kanado gremo!" "0, že vem," reče &icka, "danes je prvi april," - 7 - c^p se 2. Matjažem bojeval, jo bil premagan. ,, +.?®?*?1, tQlike sreče v bojih se kralj Boga na bjf- da pozove samega Bog pošlje h kralju Matjažu angela. Božji, poslanec ga vpraša:"Ali se res hoces v0isKovativs samim Bogom''" ^rai3 Matjaž odgcruoris%es se hočem." Aaaj se začne močno bližati . «Atro vpraša kralj Matgažj»£oj je to?" Angel mu odgovori; * "Božje sablje!" - . Zdaj začne grmeti . - . _ . A kaj je tu?"vpra*= -^iMS fia zopet Matjaž. . " pfif^ v ,, ropot*božjih teftv-^/ V- -ooBno&i1' .pravi. ašg^l. £ - - Vi ■ ; ______ Hfe^ii j bobnauja pa se WM 'kralj Matjaž ;ijako 'pre= strasi, da zaprosi' Bo^a milosti. , "..... zaukaže mu,naj - gre-med v dve gori, ki mahoma grneta Matjaža in vso ZMSt^il ' njegovo vojako. -15- r\ atim Iz s ornih lukenj narejeno, držim ti vendar,kar se daj Če mi iz srede vzameš eno, £ razpadem ti na konca dva. Učiteljica se učila ni in vendar starost in mladost uči. Okroglo je prvo,da se vrti, glave se tvoje urugo držij oboje se suče venomer, posebno pridno zii^ski več^-r. Mladenka - planinka, ženka - dolinka, starka - primorka. Brez meno ptica ne more leteti, pisar me tudi mora imeti. -16- Povest bi^ez besed, v Štiri K poglavjih 4 NAJBOLJŠA ÜAZjI-AGA Bi NA. G? A J EN A IN OBJAVBtiCWA V PJU1ÏODNJI ŽTEVllKT! i