Leto 1899.
815
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIX. — Izdan in razposlan dne 31. avgusta 1899.
Vsebina: (Št. 164—168.) 164. Razglas, da se opušča podružnica carinskega urada kolodvor Budimpešta-Leopold-stadt. — 165. Razglas, da se podaljšuje rok za začetek obrata na nadaljevalni progi male železnice Praga— Vysočani. — 166. Razglas, da se je podaljšal rok za začetek obrata na lokalni železnici Heïman-Mëstec— Borohradek. — 167. Cesarski ukaz, da se razširja časna prostost od hišne najmarine za nove stavbe na državnih zemljiščih cesar Franc Jožefove vojašnice na Dunaju in na nekaterih parcelah v III. in IV. občinskem okraju dunajskem, pripadajočih občini dunajski. — 168. Ukaz gledé uredbe osebnih razmer služabništva poštnega in telegrafskega zavoda.
164.
Razglas finančnega ministrstva z dne 12. avgusta 1899.1.,
da se opušča podružnica carinskega urada kolodvor Budimpešta-Leopoldstadt.
Po sporočilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se podružnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada v Budimpešti na kolodvoru Budimpešta-Leopoldstadt kraljevih ogrskih državnih železnic opusti s 1. dnem septembra t. 1.
Kaizl s. r.
165.
Razglas ministrstva za železnice z dne 18. avgusta 1899. L,
da se podaljšuje rok za začetek obrata na nadaljevalni progi male železnice Praga-Vysočani.
Na podstavi Najvišega pooblastila se v razglasu c. kr. ministrstva za železnice z dne 21. julija 1898.1., št. 26809 (drž. zak. št. 133) ustanovljeni rok
za dogradbo in začetek obrata k češko-moravski tvomici za stroje v Liebeüu vozeče nadaljevalne proge obstoječe male, z električno silo obratovane železnice s pravilno raztečino iz Prage proti Viso-čanoni s krilom v Liebefiu k libefiskemu gradu, podaljšuje do 31. julija 1900. 1.
Wittek s. r.
166.
Razglas ministrstva za železnice z dne 21. avgusta 1899. L,
da se je podaljšal rok za začetek obrata na lokalni železnici Hefman-Mèstec—Borohradek.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2 dopustilnice z dne 26. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 138) ustanovljeni in vsled razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 12. maja 1899. 1. (drž. zak. št. 91) podaljšani rok za dogradbo in začetek obrata lokalne železnice Heïman-Mëstec—Borohradek, s krilom od Hrochow-Teinica v Chrast podaljšal do 31. dne oktobra 1899. 1.
Wittek s. r.
152
(8lov*oUoh.)
167.
Cesarski ukaz z dne 21. avgusta 1899. 1.,
da se razširja časna prostost od hišne najmarine za nove stavbe na državnih zemljiščih cesar Franc Jožefove vojašnice na Dunaju in na nekaterih parcelah v III. in IV. občinskem okraju dunajskem, pripadajočih občini dunajski.
Na podstavi §.14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
nokar imenovanih občinskih zemljiščih prizna pravica do tridesetletne, oziroma petindvajsetletne prostosti od deželnih doklad in do desetletne prostosti od občinskih doklad k hišni najmarini.
§• 4.
V ostalem veljajo določila zakona z dne 25. marca 1880.1. (drž. zak. št. 39) tudi za stavbe, oznamenjene v tem ukazu.
§■ 5.
Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, katerega se razglasi.
§-.6.
Da izvrši ta ukaz, se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Za tista poslopja, ki se o priliki prodaje cesar Franz Jožefove vojašnice na Dunaju in k njej pripadajočih državnih zemljišč na novo postavijo na stavbišču vojašnice ali na doslej nezazidanih delih oznamenjenih zemljišč v novih črtah za uredbo cest, se razširja doba na podstavi zakona z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39) nastopajoče prostosti od hišne najmarine na trideset let, ako se imenovana poslopja v desetih letih potem, ko so se izklicala tista zemljišča, načrtu primerno izvrŠč in rabna naredé, in na petindvajset let, ako nastopi načrtu primerna izvršitev in porabnost v dvajsetih letih potem, ko so se izklicala.
V Išlu, dne 21. avgusta 1899.
Franc Jošef s. r.
Tinin s. r. Wittek s. r. Bylandt s. r. Kaizl s. r.
Welsersheiwb s. r. Ruber s. r.
Kast s. r. Jçdrzejowicz s. r. Di Pauli s. r.
§• 2.
V §. 1 ustanovljena razširba prostosti od hišne najmarine gre oznamenjenim novim stavbam samo tedaj, ako se jim z deželnim zakonom prizna tudi pravica do enako dolgo trajajoče prostosti od deželnih doklad in do desetletne prostosti od občinskih doklad k hišni najmarini.
§. 3.
Ako se izda v §. 2 oznamenjeni deželni zakon, se prizna v §. 1 ustanovljena razširba prostosti od hišne najmarine tudi novim stavbam na parcelah št. 2998/3 v III. okraju, nadalje št. 661/1, 661/2, 662, 1545, 1546/1, 1546/2, 1546/3, 1546/4, 1546/5, 1546/6, 1592, 1594/1, 1594/2, 1595, 1703/1, 1703/2 in 1703/3 v 1V„ okraju dunajskem, pripadajočih občini dunajski, s tem pogojem, da se /. deželnim zakonom tudi novim stavbam na rav-
168.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1899.1.
gledé uredbe osebnih razmer služabništva poštnega in telegrafskega zavoda.
Na podstavi Najvišega pooblastila z dne 28. avgusta 1899. 1. se v porazumu s c. kr. ministrstvom za deželno bran in s c. kr. finančnim ministrstvom, izvršujč zakon z dne 26. maja 1889. 1. (drž. zak. št. 86) (gledé uredbe prejemkov aktivnih državnih slug poštnega in telegrafskega zavoda, spadajočih v vrsto služabništva) in izvršujč cesarski ukaz z dne 19. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 159) (gledé uredbe prejemkov aktivnih državnih slug, spadajočih v vrsto služabništva), gledé uredbe osebnih razmer sistemizovanega služabništva poštnega in telegrafskega zavoda ukazuje naslednje :
§• 1.
S 1. dnem septembra 1899. 1. se opusté doslej z oznamenilom a) odpravnikov poštnih uradov,
b)	mojstrov za pakete, c) poštnih kondukteijev, d) voznikov, e) pismonoš, f) nadzornikov telegrafskih vodov, g) monterjev, h) slug (poštnega ravnateljstva in) poštnih uradov, i) vratarjev obstoječe, posebne vrste služabništva poštnega in telegrafskega zavoda kakor take.
Z istim časom se združi vse v eni pod a) do i) omenjenih vrst sistemizovano služabništvo poštnega in telegrafskega zavoda v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva v enotni stalež služabništva.
§. 2.
Enotni stalež služabništva v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva se deli v tri razrede, vsaki s tremi stopinjami.
Za službeno ime za sluge, uvrščene v enotni slalež služabništva, se določa: „Niži poštni uradniki“ za sluge I. razreda, „Odpravniki poštnih uradov“ za sluge II. razreda in „sluge poštnega urada“ za sluge III. razreda.
Niže poštne uradnike je v službenem občevanju nagovarjati z naslovom „gospod“.
§. 3.
Letna plača sistemizovanega služabništva poštnega in telegrafskega zavoda naj znaša, dokler ostanejo v veljavi s §. 7 cesarskega ukaza z dne 19. avgusta 1899.1. ustanovljeni prejemni postavki, za tri stopinje
lil. razreda:	400 gl.,	ozir.	450	gl. in	500	gl.;
H. »	500	„	,	„	550	„ „	600	„
končno
I.	razreda:	600 ,	„	650	„	„	700	„	.
Izmera aktivitetnih doklad v posameznih stopinjah plač se ravna po določilih §.10 cesarskega ukaza z dne 19. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 159).
§• 4.
Enotni stalež služabništva v posamezne razrede naj se v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva razdeli vsakikrat (§. 5) tako, da pride od vsega števila za okraj sistemizovanih službenih mest ena petina v I. razred in po dve petini v II. in III. razred. Ostala mesta, ki se pokažejo ob delitvi s 5, je dodati vsakikrat III. razredu.
V vsakem razredu je sistemizovana mesta razdeliti enakomerno po tretjini v tri stopinje
j tega razreda; pri tem je ostala mesta, ki se pokažejo ob delitvi s 3 dodati vsakikrat najnižji (3.) stopinji tega razreda (§. 11).
§• 5.
Da se izenačijo sistemizovani in istiniti osebni staleži v posameznih razredih, oziroma stopinjah, naj se v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva vsako leto štirikrat, in to po osebnih staležih od 15. marca, oziroma junija, septembra in decembra vsakega leta uredi stalež. Ako se vsled tega slugam, ker so se imenovali ali postopno naprej pomaknili, izboljša plača, naj se višji prejemki izplačajo od naslednjega 1. aprila, oziroma 1. julija, 1. oktobra in 1. januarja.
§• 6.
Kakor posebna zahteva, da se pomakne kak sluga III. razreda v višje plačilne razrede enotnega staleža služabništva, se določa, da je dotični sluga s poskusno prakso ali s preskušnjo dokazal svojo sposobnost za službene dolžnosti, ki gredo višemu služabništvu, in to vsaj za eno naslednjih službenih skupin :
a)	za nadzorovalno in vozno opremljevalno službo (odgovarjajočo službenim dolžnostim dose danjih vrst poštno-uradnih odpravnikov, mojstrov za pakete, voznikov in poštnih kondukteijev) ;
b)	za dostavljalno službo (odgovarjajočo službenim dolžnostim dosedanje vrste pismonoš) ;
c)	za nadzorovalno in stavbno službo telegrafskih in telefonskih vodov (odgovarjajočo službenim dolžnostim dosedanjih vrst monteijev in paznikov telegrafskih vodov).
Poskusna praksa naj traja za službene skupine
a)	in b) 2 do 4. mesece, za službeno skupino c) 4 do 6 mesecev.
Preskušnja, ki jo je opraviti po končani poskusni praksi, naj se nanaša na znanje službenih navodil in drugih predpisov, obstoječih za dotično skupino, na sposobnost za službena opravila, nahajajoča se v tej skupini, in pa na zmožnost sestavljati službena poročila.
§• 7.
K poskusni praksi je na zaprosilo pripuščati sluge III. razreda v definitivnem svojstvu brez ozira na plačilno stopinjo.
V prošnjah za pripustitev k poskusni praksi naj sluge določno oznamenijo službeno skupino, za katero hočejo opraviti prakso in preskušnjo. Sukcesivno opravljanje poskusne prakse in pre-skušnje za več, eventuvalno za vse v §. 6 ozname-njene službene skupine je dopustno.
Poštna in telegrafska ravnateljstva imajo gledé došlih prošenj za pripustitev k poskusni praksi pravico :
1.	Prošnje popolnoma odbiti, a) ako so posamezni prosilci z ozirom na njih šolsko izomiko, njih zmožnosti ali telesno svojstvo za dotično službeno skupino očitno povsem nepripravni; h) radi prevelikega pritiska prosilcev za pripustitev k praksi za kako določeno službeno skupino;
2.	določiti v vsakem posameznem primeru dobo poskusne prakse v ustanovljenih mejah;
3.	določiti čas začetka poskusne prakse, in pa službeni kraj, kjer jo je opraviti, kolikor moči oziraje se na osebne razmere prosilcev za prakso.
§• 8.
Poskusno prakso naj opravijo sluge v obče v službe prostem času; vendar jim je po možnosti dodeliti olajšave v službi. Ako bi brezpogojno zahtevali nameni poskusne prakse, smejo se tudi za krajši ali daljši čas povsem oprostiti svoje redne službe.
O izidih poskusne prakse in o preskušnji, ki jo je opraviti po izvršeni praksi, je v slučaju ugodnega vspeha izdajati potrdila, ki naj izražajo dobo in vrsto prakse, potem sposobnost prosilca za prakso za dotično službeno skupino v treh stopinjah (izvrstno sposoben, dobro sposoben, zadostno sposoben). Ta potrdila je vselej priložiti eventuvalnim prošnjam za službo.
Enkratno ponavljanje prakse in preskušnje za kako določeno službeno skupino v slučaju neugodnega vspeha je dopustno, vendar le tedaj, če so bili vsaj izidi prve poskusne prakse taki, da se lahko verojetno pričakuje ugoden vspeh v slučaju ponavljanja prakse in preskušnje. V prvem odstavku omenjene službene olajšave pa je v slučaju ponavljane prakse opustiti.
§• 9.
Tisti sluge III. razreda, ki so v prvi plačilni stopinji III. razreda dovršili vsaj deset službenih let, so oproščeni dokaza sposobnosti za službene
dolžnosti (§. 6), ki grado višemu služabništvu, vendar samo z ozirom na to, da stopijo v II. razred.
Ako hočejo taki sluge doseči možnost stopiti v I. razred, morajo svojo sposobnost za službene dolžnosti, ki gredo višemu služabništvu, dokazati s tem, da pozneje opravijo poskusno prakso in preskušnjo po načinih, omenjenih v §§. 6 do 8.
§. 10.
Prazna službena mesta v nižih plačilnih stopinjah vseh treh rezredov enotnega staleža služabništva se oddajajo na podstavi poprejšnjega zaprosila z imenovanjem. Premeščati pa je sluge iz najniže v više plačilne stopinje v istem razredu brez poprejšnjega zaprosila po povišanju od stopinje do stopinje.
§- H-
Poviševaje od stopinje do stopinje je ravnati po vrsti v staležu; pri tem pa je preiti tiste, ki so bili s pravnomočnim razsodilom disciplinarne komisije v zmislu določil §. 2, lit. c in 5 cesarskega ukaza z dne 10. marca 1860. 1. (drž. zak. št. 64) kaznovani s tem, da se jim je odvzelo povišanje od stopinje do stopinje, in to po določilih dotičnega disciplinarnega razsodila.
Ako bi vsled četrtletne uravnave staleža sluge, ki so v času (§. 5), merodajnem za dotično uravnavo, že dovršili pet polnih let v tretji oziroma v drugi plačilni stopinji kakega razreda, z ozirom na osebne staleže, merodajne za dotično uravnavo, še ne imeli postopno pomakniti se naprej, uvrstiti jih je ad personam v višo (drugo, oziroma prvo) plačilno stopinjo dotičnega razreda.
Ta ostala mesta je vpostaviti v sistemizovani stalež o priliki prihodnje ali kake naslednje uravnave staleža. Na ta način ad personam v prvo plačilno stopinjo kakega razreda uvrščene sluge pa je, ovedo-vaje istiniti osebni stalež o priliki kake naslednje uravnave staleža jemati v račun, kakor da stoje v drugi plačilni stopinji, in tako znižajo eventuvalno število tistih, ki bi jih bilo povišati v drugo stopinjo.
Sluge, ki so bili povišani v prvo plačilno stopinjo I. plačilnega razreda, imajo pravico do starostnih doklad, določenih v §. 8 cesarskega ukaza z dne 19. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 159).
§• 12.
Da se popolné službena mesta, ki jih je oddati o priliki četrtletne uravnave staleža v najniži plačilni stopinji II. in I. razreda enotnega staleža služab-ništva, naj prosilci svoje primerno opremljene prošnje, ne da bi se poprej razglasil natečaj, vložijo najdalje 14 dni pred roki uravnave, oznamenjenimi v §. 5, torej najdalje 1. dne marca, oziroma junija, septembra in decembra pri dotičnem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu po predpisanem službenem potu.
Prošnje prosilcev, ki svoje sposobnosti za zluž-bene dolžnosti, ki gredo višemu služabništvu, niso dokazali, kakor je 'predpisano, je a limine odbiti, ako ti prosilci niso oproščeni doprinesti ta dokaz.
§• 13.
Oddajaje službena mesta, ki jih je oddati v najniži plačilni stopinji II. in I. razreda, se je izbiraje med prosilci, ne gledé na vrsto v enotnem staležu služabništva, ozirati posebno še na naslednje okolnosti :
I.	Ako gre za oddajo mest nižih poštnih uradnikov:
a)	na posebno zadovoljujoče civilno državno službovanje;
b)	na dobljeno sposobnost za več službenih skupin ;
c)	na boljše cenilo, dobljeno pri poskusni praksi in preskušnji.
II.	Ako gre za oddajo mest poštnouradnih odpravnikov razen sub I. lit. a — c navedenih okolnosti :
d)	na više vojaško dostojanstvo, na izborno vojaško službovanje ali na posebno izvrstno vojaško vedenje podčastnikov, vzprejetih na podstavi zakona z dne 19. aprila 1872 1. (drž. zak. št. 60) v državno poštno službo;
e)	na višo šolsko izomiko (dovršene meščanske in obrtne šole, obrtniške posebne tečaje in enake) in na večo intelektualno sposobnost;
f)	ako bi trajno ne bilo prosilcev, usposobljenih za kako določeno službeno skupino, na dobljeno sposobnost za to posebno službeno skupino.
Disciplinarna kazen, ki še ni izbrisana, izključuje brezpogojno imenovanje.
§. 14.
Ob oddaji službenih mest, ki jih je oddati v najniži plačilni stopinji II. razreda, se poganjajo vrhu tega s poštnimi slugami, ki so vložili prošnjo, tisti v zmislu §§. 4 in 5 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) podčastniki upravičenci, ki so dokazali svojo sposobnost za službene dolžnosti, ki gredo višemu služabništvu, (§§. 6 do 8) in ki so pravočasno vložili svoje prošnje (§. 12).
Gledé poskusne prakse in preskušnje, ki jo jc opraviti podčastnikom upravičencem, ki še niso v enotnem staležu služabništva. naj zmislu primerno veljajo naredbe, ukrenjene v §§. 6 do 8, oziraje se na naslednja določila:
1.	Prošnje za pripustitev k brezplačni poskusni praksi je opremiti z enakimi prilogami, ki so v obče predpisane za prošnje za pridržane službe ; podčastniki, ki niso več v aktivni vojaški zvezi, jih bodo morali vložiti neposredno, podčastniki pa, ki so še v aktivni službi, po svojem predpostavljenem poveljstvu. Prošnja se more vložiti vsaki čas brez ozira na kake določene roke za vlaganje prošenj.
2.	Dobo poskusne prakse bo določiti za podčastnike. ki imajo zgolj izkaznico pravice za mesta slug, za službene skupine o in J med 4 in 6 mesecev, za službeno skupino c na 6 mesecev. Ako bi se v zadnjem primeru v času poskusne prakse pokazala potreba, podaljšati jo čez 6 mesecev, tedaj naj poštna in .telegrafska ravnateljstva pravočasno sporoče trgovinskemu ministrstvu radi eventuvalne podaljšbe prakse za dva meseca največ.
3.	Podčastnikom je v početku poskusne prakse najprej dati priložnost, da spoznajo službene dolžnosti nižega služabništva.
4.	Potrdilom, ki jih je izdati o vspehu prakse in preskušnje, je pri podčastnikih dostaviti opomnjo, da jim je na podstavi tega potrdila na voljo dano, držč se v §. 12 ustanovljenih rokov, prositi za kako službo v najniži plačilni stopinji II. razreda, ki je morda izpraznjena.
820
§. 15.
Ako so ob oddaji službenih mest ki jih je oddati v najniži plačilni stopinji II. razreda, med prosilci usposobljeni poštno-uradni sluge (§§. 6 do 9) in pa tudi usposobljeni podčastniki, ki še ; niso v enotnem staležu služabništva, tedaj imajo
a)	ako pridejo usposobljeni podčastniki, ki še niso v staležu, skupaj s poštnimi slugami, ki se svoječasno niso sprejeli v stalež na podstavi izkaznice pravice (§. 17, lit. c), brezpogojno prednost poprej omenjena vrsta prosilcev ;
b)	ako pridejo usposobljeni podčastniki, ki še niso v staležu, skupaj s poštnimi slugami, ki so se svoječasno sprejeli v stalež na podstavi izkaznice pravice (§. 17, lit. a in b), tedaj je izbirati z ozirom na določilo, ukrenjeno v drugem odstavku §.13 zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60), oziraje se na zgoraj v §. 13 navedene okolnosti, zlasti na tam sub II, lit. d omenjeno okolnost; pri tem pa se je na okolnost, omenjeno v §. 13 sub I, lit. a, posebno ozirati samo tedaj, kedar pride skupaj več prosilcev, ki so žev civilni državni službi.
§■ 16.
Službena mesta, ki so ispraznjena vsled četrtletne uravnave staleža v najniži plačilni stopinji
III.	razreda enotnega staleža služabništva, naj poštna in telegrafska ravnateljstva po potrebi javno razpišejo, kakor je predpisano za pridržane službe; pri tem poštna in telegrafska ravnateljstva niso vezana na roke, oznamenjene v §. 5, temveč smejo po izmeri izkazanega nedostatka v vsem številu sistemizovanega služabništva imenovati tudi v času, ki je vmes.
§• 17.
Na podstavi razpisa službe je službena mesta, izpraznjena v najniži plačilni stopinji Ul. razreda, oddajati, ko je potekel rok za vlaganje prošenj in ko so se izvršile potrebne predhodne poizvedbe, katere jo opravljati kar najhitreje takoj, ko so došle prošnje :
a) najprej podčastnikom upravičencem, ki so morda zaznamovani, po vrsti v zapisu;
h) podčastnikom upravičencem, ki prosijo in še niso v zapisu zaznamovani; končno
c)	v primeru §. 13 zakona z dne 19. aprila
1872. 1. (drž. zak. št. 60) drugim sposobnim
prosilcem.
§■ IB.
Ako prosi na podstavi razpisa službe (§. 16) več podčastnikov upravičencev, nego je praznih mest, je tiste, ki se ne morejo takoj namestiti, vzeti v zapis za mesta poštnih slug, ki jih bo v bodoče oddati, in jih, naznanivši število zaznamovanih prosilcev (§. 11 zakona z dne 19. aprila 1872. L, drž. zak. št. 60) in prilično čas, do katerega jih bode po verojetnosti možno namestiti, obvestiti s pozivom, da izjavijo, ali potem reflektujejo na zapis ali ne. V zadnjem primeru jih je izbrisati iz zapisa; ako pa prosijo znova na podstavi kakega poznejšega razpisa službe, ni zoper to nikakih pomislekov.
§• 19.
Neposredni vstop v enotni stalež služabništva, torej imenovanje poštnih slug (§. 17) v obče, potem imenovanje podčastnikov, ki še niso v staležu, za poštno-uradne odpravnike (§. 14 in 15) je vedno najprej provizorno (začasno).
Gledé potrditve v stalni lastnosti je poštnim in telegrafskim ravnateljstvom ravnati po naslednjih načelih :
1.	Vobče je začasno imenovane poštne sluge uradoma potrditi v stalni lastnosti po šestmesečnem, začasno imenovane poštno-uradne odpravnike po enoletnem zadovoljujočem službovanju.
2.	Ako se po preteku sub 1 ustanovljenih rokov jasno pokaže nesposobnost dotičnega sluge za državno poštno službo, je ravnati v zmislu določil §. 58 (oziroma §. 60) službenega reda od leta 1852., oziroma podčastnikom upravičencem dati izkaznico zopet na razpolago za drugo zaprosilo.
3.	Ako službovanje, opravljeno v začasni lastnosti v sub 1 ustanovljenih rokih, sicer ni povoljno, pa je v nadaljnjem službovanju pričakovati, da si dotični sluga sposobnost za državno poštno službo vendar pridobi, se morejo izjemoma pustiti poštni sluge še nadalnjih šest mesecev, poštni odpravniki še eno leto v začasni lastnosti. Po preteku prvega, oziroma drugega službenega leta pa je brezpogojno ali dotičnega slugo stalno potrditi ali pa ravnati v zmislu ukazil, danih sub 2.
4.	O odredbah, ukrenjenih v zmislu točk 1 do 3, je gledé tistih slug, ki so se imenovali na podstavi izkaznice pravice in se še pišejo v staležu odpustnikov, nemudoma sporočiti dotičnemu vojaškemu poveljstvu.
§■ 20.
Oziraje se na napotila, dana v §. 19 sub št. 2 in 3, naj poštna in telegrafska ravnateljstva v zmislu določila točke 2 v ukazu c. kr. ministrstva za deželno bran z dne 12. julija 1872. 1. (drž. zak. št. 98) sicer sporočč imenovanje kakega podčastnika upravičenca, naznanivši podatke izkaznice, izvirno izkaznico samo pa naj predložijo še-le o priliki stalne potrditve sluge.
§■ 21.
V primeru vstopa v enotni stalež služabništva po imenovanju (§. 17, oziroma §§. 14 in 15) naj se ne uvrsti v staležu in prejemki ne nakažejo po rokih, povedanih v §. 5. V teh primerih se opravi uvrstitev v staležu po dnevu imenovanja. Prejemke je nakazati, ako gre za podčastnike, ki so še v aktivni službi, po času, v katerem se odvežejo vojaške službe, oziroma v katerem se izbrišejo njih vojaški prejemki, v vseh drugih primerih od prvega dne v mesecn, ki sledi dnevu imenovanja.
§. 22.
Vsi sluge, ki pripadajo enotnemu služabništvu poštnega in telegrafskega zavoda, dobijo službeno obleko in natura.
Ekvipijske poprečnine, ki so bile doslej za posamezne vrste služabništva, se odpravljajo.
§• 23.
Višina službene varščine se ustanavlja za sluge, pripadajoče enotnemu staležu služabništva poštnega in telegrafskega zavoda, tako le:
za I. razred na 300 gl;
„ II.	„	, 250 „ ; končno
. ni.	„	, 200 „
Po tem je popraviti z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 21.januarja 1883.1. št. 40118 —82 (p. in t. uk. št. 29 iz 1883.1.) pod prilogo 1 izdani zaznamek tistih službenih mest pri poštnem in telegrafskem zavodu, ki so dolžna dati varščino.
Di Pauli s. r.