Zavarovanci Via|Hniie Vrsta mnisiskaiiih so si oddahnili umorov y ! ! \j J J J t J Stran 3 Stran 15 Št. 5/ Leto 62 / Celje, 16. januar 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT STIUUI3 9770353734020 Minusi in piusi nenormalne zime Kljub visokim temperaturam stanje ni alarmantno - Najhujša je suša - V pričakovanju ohladitve Res, krivi smo, ker smo si včasih želeli zim brez snega - vsaj tistega po cestah. Lani. na primer, je bilo večkrat sUšaU tudi željo po malce bolj poletni zimi. Toda to, kar se dogaja letošnjo zimo, presega te skromno izrečene želje. Posledice smo preverjali na poljih in v sadovnjakih ter se odpravili na smučišča in med gradbenike. V zadnjih desetletjih se je povprečna tempe kav Sloveniji dvig drugo stopinjo ' . . da se )e za pet odstotkov zmanjšala količina padavin. Najbolj se ogrevajo poletja, ki postajajo tudi bolj suha. V prihodnjih 30 letih naj bi poleti izgubili dodatno petino padavin. Ob tem je menda še sreča, da se je pri nas otoplilo v hladni polovici leta - če bi bilo poleti pet stopinj nad povprečjem in tako malo padavin, bi doživeli katastrofo. Najhujša je suša Kaj vse je v teh toplih dneh začelo brsteti, odganjati in cveteti, najbrž lahko opazujete vsak dan na domačem vrtu ah v sadovnjaku. Rastline bi v tem času morale mirovali in najbolj idealno bi bilo. da bi bile prekrile s snežno odejo. Tako pa so marsikje prebujne za to obdobje. Kakor pravi Igor Škerbot, specialist za poljedelstvo v Kmetij sko-gozdarskeni zavodu Celje, bo pravi alarm nastal proti koncu tedna, če bo visokim temperaturam sledi- lo hladno obdobje, kot napovedujejo meteorologi. Tako bo rastline, ki bodo prezgodaj ozelenele, uničila po-zeba. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi jih polomil morebitni sneg. Trenutne vremenske razmere ogrožajo predvsem oljno o^ščico in ozimna žita. »V trajnih nasadih vegetacija še miruje, vendar je tik na meji. Že nekaj let je bila pozeba najhujša v času okrog velike noči - tudi letos je velika verjetnost, da bo marsikateri nasad ali rastlino pozeba v začetku aprila spet uničila,« se v imenu mnogih kmetovalcev boji Škerbot. Eden večjih problemov, ki bo vplival na razvoj vegetacije v pomladanskih mesecih, je pomanjkanje padavin, ki ponekod meji že na sušo. Lani je tudi v višjih predeÜh zapadlo precej snega, ki se je talil v pomladanskih mesecih, zato je bUo vode dovolj. Gladina podzemnih voda je ponekod v Sloveniji že precej nižja, kot je običajno za ta čas. Izrazito sušna zima, ko že iri mesece ni bilo večjih padavin in tudi v hribih ni snega, napoveduje tudi možnost sušnega leta. »Ponekod se to pomanjkanje vlage že opazi,« je povedal Škerbot. Tudi v sadovnjakih, kjer zaenkrat opažajo napete brste, še ni alarmantno, toda ... »Bojimo se temperatur, nižjih od minus deset stopinj, ki bi se vlekle tri do pet dni - posledice bi bile katastrofalne,« je povedal Na zgodi se prav valikokrat, da v Celju sredi januarja gostinci s pijačo strežejo na »letnem« vrtu, Andrej Soršak, specialist za področje sadjarstva v mariborskem zavodu. Če se bo toplo vreme nadaljevalo, bodo začeU poganjati zeleni lističi, takrat pa sadno drevje še slabše prenaša nizke temperature - usodnih bi bilo že pet stopinj pod ničlo. Kljub januarju se mnogi že odločajo za rez drevja. zato Soršak svetuje, naj sadjarji pustijo malo rezerve. Potem pozeba mogoče ne bo uničila vsega pridelka. S kolesom na smučišče Na Rogli in Krvavcu so uspeli urediti smučišča, tako da delujejo domala vse naprave. Kljub temu je po navedbah Srečka Retuznika, pomočnika direktorja Uniorje-vega programa Turizem, ki vodi smučišča in žičnice, manj smučarjev kot v običajnih zimah. Glavni razlog je po njegovem zelena zima v dolini, ki pri ljudeh ne vzbuja želje po smučanju. »Snega resda tudi na Rogli in Krvavcu ni veliko, a smučišča so ustrezno urejena, tako da . so obiskovalci s smuko zadovoljni. Med novoletnimi prazniki je bil obisk dober, zdaj pa je dnevno za 25 do 30 odstotkov smučarjev manj kot v običajnih zimah, Vsi upamo, da se bo konec tedna res ohladilo, saj sedanje temperature ne omogočajo umetnega zasneževanja. Sicer pa verjamem, da zima šele pri^ja in da bomo tudi letos lahko smučarjem zagotovili najmanj sto dni smu- čanja.« je Retuznik še vedno optimist. Zanimivo je bilo minuli konec tedna, točneje v nedeljo. v nihalki. ki vozi na Golte. Poleg približno 400 smučarjev (lani so jih 14. januarja našteli 1.500) so na Golte prepeljah ludi 20 kolesarjev. »Očitno sredi januarja začenjamo poletne aktivnosti,« je komentiral direktor RTC Golte Slovenija Ernest Kovač in dodal, da glede na razmere smuka sploh ni slaba. Na Mozirski planini namreč obratujeta sedežnici Medvedjak in Blatnik, kjer so proge dobro urejene. »Ker pa v dolini ni snega, j e >filing< povsem drugačen - mnogi namreč rečejo, da sploh niso vedeli, da se tako dobro smuča.« Na Golteh imajo na zalogi še nekaj umetnega snega, predvsem pa upajo na napovedan bolj mrzel konec tedna. Sicer sezone še ni konec. doslej pa je število smučarskih dni v primerjavi z lani prepolovljeno. Tudi finančno položaj seveda ni primerljiv, marsikaj pa bo odvisno, kdaj in če bodo začele obratovari še druge proge - Stari stani in Ročka. na primer, ki sta paradna konja. »Dober pokazatelj zadovoljstva z našim smučiščem je. da smo v pred-prodaji prodali tretjino kart večkotvprejšnjihletih. Zato upamo, da bomo še lahko omogočili popolno smuko, čeprav ponavljam, daje smuka za dane vremenske razmere še kar ugodna,« pravi direktor Kovač. Navdušeni gradbeniki Več kot navdušeni so nad vremenom gradbeniki, saj je vreme zanje izredno pomemben dejavnik, zato vremenske napovedi praviloma redno spremljajo. Po statističnih podatkih se je vrednost opravljenih gradbenih del v lanskem novembru v primerjavi z novembrom 2005 realno povečala za slabih 23 odstotkov. »Kljub velikemu napredku tehnologije vgradbeništvu, ki nam omogoča delo tudi v najbolj ekstremnih razmerah, je v normalnih vremenskih pogojih proizvodnja vendarle bolj učinkovita,« je povedala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. »Z letošnjo milo zimo smo torej v našem podjetju še kako zadovoljni.« Podobno si še več takšnih zim želijo v podjetju Ceste mostovi Celje. »Dela na gradbiščih smo zaradi tople zime lahko nemoteno izvajali vse do konca decembra. Enako velja za vsa cesto^adbena dela in dela na visokih gradnjah, saj vpliva vremena zaradi ugodnih in za ta čas nenormalno visokih temperatur skoraj ni büo občutiti. Tudi asfaltna baza v Veliki Pirešici je lani zabeležila tretjo največjo proizvodnjo v zgodovini CM Celje,« je povedal Bogdan Vrezner, direktor komerciale, »Za primerjavo, običajno smo s cestogradbenimi deli morali končati že konec novembra ali v začetku decembra, lani pa so nas k prekinitvi prisilili šele božično-no-voletni prazniki.« V januarju gradbeniki nemoteno delajo naprej, le cestnih del v glavnem ne izvajajo, saj je zaradi remonta zaprta asfaltna baza. Edina težava, ki jo prinaša topla zima, je koriščenje in prerazporeditev delovnega časa, saj gradbena sezona izjemoma traja brez prekinitve, čemur bodo sledili tudi finančni učinki, čeprav seje lanska zaradi obilnih snežnih padavin v marcu začela neobičajno pozno. Letos je drugače Seveda bi lahko v nedogled govorili o plusih in minusih mUe zime. Med pluse zagotovo sodi manj obremenjen dnižinski proračun, saj bomo porabili manj denarja za ogrevanje. S tem se v ozračju ustvarja tudi manj toplogrednih plinov. Toda te ustvarjajo tudi kUme v vročih poletnih dneh. Lahko bi govorili tudi o blagodejnem vplivu na občinske proračune. Lani so namreč skoraj v vseh občinah šele z rebalansi zagotovili plačilo pluženja in posipavanja občinskih cest. Letos je seveda povsem drugače. Seveda je za našepojme nenormalno, da januarja lovimo komarje po spalnici. Bplj resno je, da strokovnjaki napovedujejo precejšnje težave z glodalci in drugimi insekti, ker tla niso zmrznjena in ker je preprosto pretoplo. Sicer pa zna biti konec tedna povsem drugače. Ljudje pač nismo nikoli zadovoljni. MBP, RP, US Foto: GREGOR KATIC iflf« ^^ODKI Izkopano rimsko svetišču žu tri lutH ŽHlustiio iiropada Pozabljeno Celje se »diči« s svojo zgodovino, le pokazati je ne zna injih r Na strani celjskega Servisa 48 se je pred dnevi pojavilo vprašanje o prezen-taciji celjskih kulturnih spomenikov oziroma antičnih izkopanin. Konkretno je občan spraševal, kaj se dogaja s templjem, ki je bil najde heoloških izkopava Mariborski cesti, in s paviljonom, ki je stal pred železniško postajo. Občinske strokovne'službe so odgovorile, da so dolgo iskali ustrezno lokacijo za prezentacijo antičnega svetišča, ki so ga z velikimi stroški in hudo muko preselili z najdišča v nek zapuščen kot pri stari avtobusni postaji že konec januarja 2004. Tam je, ovito v razpadajoč polivinil, pozabljeno propadalo, kot živ dokaz, da imaj o arheologi pogosto prav, ko trdijo, da je najdeno bolje pustiti pod zemljo, saj tam ostaja vsaj delno ohranjeno. Ravnanje z izkopanim sve-tiši^pm - mnniSim od dveh najdenih - resnično zasluži vso kritiko in je nov dokaz, kako slabo znamo domačinom in tujcem prikazati bogato zgodovino Celja. Naj le spomnimo na slabo označeno Heraklejevo svetišče nad mestnim parkom. Na rimsko krstilnico, ki je skrita v cvetličarni sredi mesta, na neoznačen rimski tlak pred stavbo Riniljanke, ki ga mnogi pešci preklinjajo, ne vedoč, da gre za ostanekbogate preteklosti. In slednjič na v kleti Knežjega dvorca skrito rimsko cesto in ostanke mestnega obzidja, ki so javnosti na ogled le ob redkih priložnostih. Tudi Šubičev paviljon, ki so ga podrli oh obnovi Mariborske ceste in obljubili, da ga bodo po zaključeni obnovi spet zgradili z uporabo njegovih značUnih arhitektonskih elementov, še vedno ni prišel na vrsto. »Spomeničar-jem« ni všeč predvidena lokacija pred Celjskim domom, sai nni hi kvarila ve- AKUSTIČNI I LSTIVAL - UNPLUCLD rE!>>l\A| ^ Dom kulture Vtienie ptiik 19 I 2007 i>b I ? 30 Medijski poicrovitelj: Novi tednilc in Radio Celje Avto je pripravljen! lulri lib 10. uri se bo na Radiu Celje začelo veliko žrebanje za avtomobil Hyundai (Jct/, ki ^a bo prejel eden od naročnikov Novega tednika. dobivanja novih naročnikov bo tako po nekaj mesecih doživela svoj veliki )rom enega od srečnežev, ki se bo v prihodnje lahko vozil z novim avtomobi-iu bodo sodelovali vsi dosedanji naročniki in vsi tisti, ki so se veliki družini cev pridružili do vključno sobote, 13. januarja. oddaji, ki bo trajala vse do 13, ure, bomo izžrebali še 30 naročnikov, ki so ione iz Novega tednika za enodnevni izlet v Aparthotel Natura Nazarje z vme-livimi postanki in ogledi. Foto: GK duto železniške postaje. Kot da je .grda plastična kioska na tem mestu ne? V občinskih službah naj bi zdaj končno našli primerno lokacijo za rimsko svetišče. Ta je nedaleč stran od sedanje, ob samem podvozu. Nekaj časa so nameravali svetišče preseliti v lapidarij pokrajinskega muzeja, a bi s tem krših eno od načel arheološke stroke, namreč, da je najdbe treba prezentirati čim bliže kraju, kjer so jih izkopali - torej »in situ«. Le upamo lahko, da se bodo zdaj stvari premaknile, da bodo rimsko svetišče prezentirali javnosti. Še posebej se zdi to pomembno v luči kandidature mesta za evropsko kulturno prestolnico. Do pomladi naj bi uiediU ambient za svetišče, nato pa bodo na primerno urejeno lokacijo prestavili tudi svetišče samo. Ce ga bo dotlej še kaj ostalo. BRANKO STAMEJCIC Foto; GREGOR KATIC se lahko prepričate na dvorišču Zavarovanci so si oddalinili, lekarne še ne Vzajemna poravnala dolgove lekarnam za že izdana zdravila - Tožbi zoper Celjske lekarne in direktorico? Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica, je v petek odpravila glavni razlog, zaradi katerega so nameravale lekarne včeraj začeti za- Vzajemne razliko do polne cene zdravil, za katero so sicer zavarovani. Kot so sporočili iz Vzajemne, so poravnali vse dolgove za že izdana zdravila v višini 1,5 milijona evrov. ffnt noudarjajo, so se za odločili, ker ne že-a bi bila oskrba z motena in da bi pone zakonitega ravna-arn občutili zavaro-Pričakujejo tudi, da bo ministrstvo čim prej izdalo ustrezno navodilo v zvezi s posredovanjem podatkov Vzajemna sicer še poudarja, da - ne glede na pripravljenost za rešitev problema, ki so jo pokazali s tem plačilom - zaradi zakonskih zahtev in zahtev Agencije RS za zavarovalni nadzor ne more odstopiti od svojega stališča. Zalo je tudi vložila tožbo proti Celjskim lekarnam. Zavarovalnica je sodišču obenem tudi predlagala iz-januar2007 - dajo začasne odredbe o dolžnosti pošiljanja tehpodatkov, ker da jim bo sicer nastala nenadomestljiva škoda. Podobne tožbe napovedujejo tudi ostalim lekarnam, če jim zdaj, ko so dobüe zahtevana plačila, ne bodo posredovale pravilno izdanih računov z ustreznimi preverljivimi podatki. Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek tožbe ne komenrira, izrazila pa je zadovoljstvo, da ni büo treba poseči po skrajnih ukrepih. Pričakuje, da bodo v nadaljevanju pogovorov z Vzajemno rešili tudi druga odprta vprašanja. Prav tako ni želela komentirati tožbe, ki jo je menda Vzajemna prav tako v petek vložila prori njej osebno. Njen odvetnik Marjan Fe-guš pa je zaenkrat lahko povedal samo to, da so mu na sodišču potrdili, da je tožba res vložena, ni pa še imel vpogleda vanjo. Kot smo lahko prebrali v Financah, gre za odškodninsko tožbo v višini 89.571 evrov, hkrati pa tudi za kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja ali pravic. Očitajo ji, da ni opravila svoje dolžnosti in ni zagotovila, da bi Celjske lekarne Vzajemni posredovale podatke za izvajanje izravnalnih shem. V začetku tedna Vzajemna in lekarne glede podatkov, ki da so potrebni za delo' nje lalnih shem, ostajajo vsak na svojem bregu. Ta oreh bo očitno težko streti. »V Sloveniji imamo 24 javnih zavodov in 84 zasebnikov kon-cesionarjev. Le Stirje javni zavodi m 12 zasebnikov ima podpisano pogodbo z Vzajemno. Mnoge lekarne so bile zaradi likvidnostnih težav m sklepa ministra prisiljene Vzajemni pošiljati vse podatke, ki iih le-ta zahteva, vendar nobena od teh lekarn ne namerava podpi-sari z Vzajemno pogodbe, ki je za lekarne škodljiva, in bodo vztrajale pri ureditvi tega problema,« so že v petek sporočili iz Lekarniške zbornice. Vseeno v lekarnah upajo, da se bo poslovno sodelovanje z zavarovalnico uredilo že ta teden. MILENA B. POKUC »Crnff posel vreden več kot milijon evrov Dimnikarska »vojna« v Celju še ne bo končana Vse kaže, da dimnikarska »vojna« v Celju še ne bo razrešena. Potem ko je v četrtek vlada potrdila odločitev resornega ministrstva, da bo obvezno javno dimnikarsko službo opravljalo Dimnikarstvo Maribor, celjsko dimnikarsko podjetje napoveduje šele začetek vseh zapletov. To so pričakovali tudi na okoljskem ministrstvu. «Vsekakor bomo uporabili vsa pravna sredstva proti vsem vpletenim,« napoveduje direktor Dimnikarstva Celje Allen Cvek, »saj koncesija ni bila podeljena na podlagi obstoječe zakonodaje. Mariborsko podjetje z Mestno občino Celje ni nikoli imelo na podlagi javnega razpisa podpisane pogodbe, v odločbi, ki jo je izdala vlada, pa je navedeno, da so prve koncesije podelili na podlagi predhodno sklenjenih pogodb., ki so bile v skladu s 37. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. Iz istega razloga tudi mi še nimamo sklenjenih koncesijskih pogodb z občinama Vojnik in Štore.« Razloge, da je komisija obšla predpise, Cvek vidi v prijateljevanju vodilnih v Dimnikaistvu Maribor z vodilnimi na ministrstvu. »Druge razlage za takšno odločitev ni. Ampak nisem si mislil, da bo ministrstvo šlo tako daleč in odločilo na podlagi >političnih lobijev*,« še meni. Tudi pristojno ministrstvo za okolje, ki je pripravilo predlog podelitve koncesije, ni podalo jasnega odgovora na vprašanje, zakaj je kljub vsemu Dimnikarstvo Maribor dobilo koncesijo. »Neodvisna komisija je predlog pripravila v skladu z upravnim postopkom,« zatrjuje Bernarda Podlipnik iz ministrstva za okolje, torej ista gospa, ki je pred letom zatrjevala, da zgodba v Celju »ni čista« ter da bodo zato obe podjetji povabili na razgovore ah celo območje enakovredno razdelili na obe podjetji. [Mimogrede, razgovorov vletu dni ni biio.] Na vprašanje, žakaj se je kljub temu, da zadnja veljavna koncesija v Celju ni bila podeljena na podlagi javnega razpisa, odločilo v prid mariborskemu podjetju, zaenkrat ni odgovorila. Dodala je, da mora najprej pregledati spise ter počakati, da mine 30-dnevni pritožbeni rok, »Pri tem je res, da je bilo treba celjski gordijski »Tudi če dobijo koncesijo, ne vem. s kakšnim kadrom bodo storitve opravlja 11,« se sprašuje Allen Cvek (na sliki). Aleksander Županek pa že pred uradno uveljavitvijo sklepa vlade vabi celjske dimnikarje v mariborsko podjetje. vozel enkrat presekati, saj s pritožbami ni bilo ne konca ne kraja,« dodaja Podlipnikova. Pritožbe sicer pričakuje tudi zdaj, zato si konca dimnikarske zgodbe v Celju še ne obeta. Izguba dohodka? Z odločitvijo ministrstva so po pričakovanjih več kot zadovoljni Mariborčani. »Takšen razplet smo pričakovali,« pravi Aleksander Županek, ki je pred kratkim na direktorskem stolčku zamenjal Iztoka Doriča, »zdaj se je tudi uradno izkazalo, kdo je imel ves čas prav.« Njihova prva naloga zdaj bo vzpostaviti primerno službo in dokončati kataster kurilnih naprav. »Zaradi izpada dohodka smo bih prisiljeni vrniti prostore, ki smo jih v Celju že imeli, saj so nam celjski dimnikarji pred no- som odžirali posel. Sicer ne vem, kako so ravno tik pred nami obiskali stranke, ki smo se jim mi uradno, tako kot je v zakonu, najavili. Poleg tega mi spoštujemo cenik, ki je zdaj poenoten za vse, celjski dimnikarji pa so najbrž ponudili cenejše storitve.« O tožbi zaradi izpada dohodka Županek sicer ne razmišlja, a je ne izključuje. Že nekaj časa na sodišču traja tožba Dimnikarstva Celje proti bivšemu direktorju Ekosa Dramlje Janezu Škober-netu, ki je bil istočasno tudi 35-odstot-ni lastnik Dimnikarstva Celje in je torej pravzaprav s prijavo na razpis za dimnikarske storitve v Celju »svojemu« podjetju konkuriral. (Naj spomnimo, da je takrat občina Celje koncesijo podelila podjetju Ekos in Dimnikarstvu Maribor, upravno sodišče pa je nato kon-cesijo razveljavilo in jo vrnilo na začetek, saj podjetje Ekos ni usjrezalo kriterijem za pridobitev koncesije. Še preden bi mestna občina pripravila nov razpis, je pristojnost podeljevanja koncesij prešlo na državno raven in od takrat, torej od leta 2004, do danes se ni zgodilo nič, celjske dimnike pa so lahko ometali tako eni kot drugi dimnikarji.) Tožijo pa tudi Dimnikarstvo Maribor, ki je Ekosu daio reference, kar je po mnenju Čveka primer nelojalne konkurence. Za koliko se splača boriti? Trileten boj za celjske dimnike ni tako nepomemben {če v tem primeru kot glavni kriterij izključinio požarno varnost), kot bi se komu zdelo. Ce upoštevamo, da se promet dimnikarskih podjetij na deset tisoč kurilnih naprav vrti od 400 do 500 tisoč evrov letno aO 100 do 120 mihjonov tolarjev, potem lahko sklepamo, da je celjski dimnikarski posel vreden celo več kot milijon evrov, saj ima Celje več kot 25 tisoč kurilnih naprav. »Do zdaj smo še nekako preživeli in nam ni bilo treba odpuščati, saj su se redne stranke še vedno obračale na nas,« pravi Cvek. »a če bi izgubili Celje, bi bil to za nas hud udarec, saj mestna občina predstavlja vsaj 45 odstotkov celotnega prihodka.« ROZMARi PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Nove poteze Skupine Tuš U o^aševanja. I Kot je napovedal direktor Skupine Tuš Aleksander Sve-telšek, bo podjetje v tem letu poleg velikopoteznega prodora na tri tuje trge spremenilo tudi stil c rebiti »spreminja« tudi namei je Šele pred 15. dnevi kupüo delež v Merkurju, ga je v petek že prodajalo. »Zavezujemo se kvaliteti,« pravi Svetelšek, »in to prav na vseh ravneh. Poleg tega to ni le zaobljuba vodstva, temveč tudi zaposlenih.« Kaj natančno to pomeni, bomo opazili v naslednjih dneh. Nekateri namigujejo, da je podjetje že z nakupom deleža v Merkurju »spremenilo« svoj stil, saj je do nakupa trdilo, da »drugače kot sami ne znajo delati.« Kol so še pred dnevi zatrjevali v upravi, je bil dlj nakupa doseganje sinergijskih učinkov pri poslovanju obeh podjetij, ki imata podobne cilje in strategije ter predvsem enake poglede na vstop na balkanske trge, kar je tudi eden najpomembnejših srednjeročnih ciljev Skupine Tuš. Vendar so v petek na borzi prodali tri odstotke Merkurjevih delnic, ki so za evro presegle ceno (s prodajo so tako zaslužili 38 tisoč evrov), po kateri je Skupina Tuš na dražbi kupila delež v Merkurju. Komu so prodali 38 tisoč delnic, nam ni uspelo izvedeti, neuradno pa naj bi jih kupila Factor banka. Naj pa spomnimo, da je ravno v teh dneh potekel rok, do katerega je morala Skupina Tuš državi za nakup Merkurjevega deleža plačati dobrih 94 milijonov evrov. Je bil to razlog za prodajo ali gre zgolj za začasno prodajo, si je s tem "Hiš le odprl pot, da lahko brez objave prevzema kupi več kot tri odstotke delnic Merkurja, so le ugibanja. Oaiska Ime Enotni tečaj Pre imet v «UR %spr. CICQ Cinkarna Celje 120,22 0,06 5,01 CETG Cetis 81.00 0,00 ^ -23.40 CHZ6 Comet Zreče 11.00 0,00 0.00 GRVG Gorenje 28,24 2,83 0.99 PItfl Pivovarna Uško 41.63 0.59 ^ -2.83 JTKS Juteks 117.04 ^ 0,50 ETOG Etol 221,90 0,48 0.13 RP Rast ne pojenja Uspešen prvi teden novega leta se je razvlekel tudi na drugega. Slovenski borzni trg še vedno odlikujejo močna nakupna naročila, ki potiskajo tečaje v pozitivno smer. Slovenski borzni indeks je tako v zadnjem tednu pridobil 1,6 odstotka, medtem ko je indeks šestih najpomembnejših delnic pridobil nekaj manj kot 3 odstotke. Skladno z rastjo tečajev se je okrepil tudi promet. V zadnjem tednu je namreč dvakrat padla znamka 10 milijonov evrov, povprečni dnevni promet v zadnjih petih trgovalnih dnevih pa je kar za polovico višji kot je le-ta znašal v decembru. Torej so investitorji v leto stopili z optimizmom, nakupno željo in velikimi pričakovanji. Najbolj uspešna delnica leta 2006 je tudi v zadnjem tednu zabeležila zavidljiv donos. Njena vrednost se je dvignila za 4 odstotke, cena pa se je prebila preko nivoja 850 evrov Visoka rast je posledica splošnega optimizma na Ljubljanski borzi, zagotovo pa trenutni kupci računajo tudi na učinek nove valute, ki naj bi zaradi zmanjšanja valutnega tveganja privabila tuje vlagatelje. Sledenje se sicer že odraža v delniških knjigah posameznih pomembnejših delniških družb, a so nakupi omejeni le na posamezne tuje stranke. V zadnjem tednu so se pozitivno gibale tudi ostale pomembnejše delnice. Več kot 2 odstotka so pridobile delnice Is-trabenza in Aerodroma, veliko zanimanja so investitorji pokazali za delnice Gorenja, ki so pridobile 1,9 odstotka. Najvišjo rast so zabeležile delnice Petrola. Vrednost se je odlepila od nivoja 500 evrov, petkovi najvišji posli pa so bih sklenjeni celo pri vrednosti 560 evrov. Veliko pozornosti so v zadnjih dneh investitorji namenili tudi delnicam pooblaščenih investicijskih družb. Po rasti pomembnejših delnic v prvem tednu so se razmerja med tržnimi cenami in knjigovodskimi vrednostmi investicijskih družb nekoliko znižale, zaradi česar ne preseneča rast indeksa PIX. Njegova vrednost se je dvignila kar za 5,7 odstotka, po prometu pa so izstopale delnice Nacionalne finančne driižbe 1, ki so se dvignile na 2,1 evra. Zanimanje za delnice na Ljubljanski borzi je torej še vedno izredno. Moč optimističnega razpoloženja lahko potisne tečaje še nekoliko višje, vendar pa je treba biti pozoren, saj glede na takšno agresivno rast v tem obdobju korekcija v negativno smer ne bi bila presenečenje. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3. Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Soposestnika na Starem gradu Okrajno sodišče v Celju razsodilo v sporu med občino in turističnim društvom spor med Mestno občino Celje (MGC) in'nirističniin društvom Celje (TDC) je skoraj zaključen. Sodišče je namreč razsodilo, čeprav sodba še ni pravnomočna. Spomnimo, da je MGC tožila TDC zaradi motenja posesti. Gre za stavbo na Starem gradu, kjer je bila včasih restavracija, člani TDC-ja pa so aprila lani tam zamenjali nekaj ključavnic. Ko so to ugotovili predstavniki MOC-a, so TDC tožili. Sodnica MajaTurnšekjetu-rističnemu društvu priznala soposest. Ključavnic sicer ne smejo več menjavati brez vednosti občine, lahko pa ostanejo v prostorih prej omenjene stavbe. Zgodba s ključavnicami, turističnim društvom in občino je dejansko nadaljevanje zgodbe iz leta 2004. Tokrat pa je le dobila epilog na sodišču. Sodni spor se je začel, ko so člani turističnega društva aprila lani, ko se je iztekla najemna pogodba Mi-hailaLišanina z občino, zamenjali nekatere ključavnice stavbe, ki jo napačno ime- nujejo romanski palacij. Gre namreč za stavbo, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stal romanski palacij. Stavbo, vka-teri je do aprila lani delovala galerija likovnih del mladih, prej pa je bila tam restavracija, so postavili predhodniki TDC-ja, društvo pa je v zemljiški knjigi vpisano od leta 1968, ki društvu daje pravico gospodarjenja. Občina se je v zemljiško knjigo kot lastnica vpisala šele leta 2002. Že dve leü prej je dala stavbo v najem Mihailu Lišaninu, sicer pa plačevala vse stroške. Tudi telefonske. Medtem pa je TDC deloval v najetih prostorihhotela Evropa. In zakaj bi bih v najetih sobah, če je njihovo društvo stavbo dejansko postavilo? Leta 2004 so tako po končani prireditvi Srednjeveški dan, ki jo pripravijo vsako leto, svoje stvari pospravili v klet sporne stavbe. In že takrat je sledilo menjavanje ključavnic. Bilo je nekaj vroče krvi. na koncu pa je TDC lahko ostal v vlažni kleti. V pritličju in prvem nadstropju je kraljeval Lišanin. Sodelovati ali zmagati? Ko se je najemna pogodba Lišaninu iztekla, je bila seveda idealna priložnost, da se v prostore za stalno naseli turistično društvo. In so zamenjali ključavnice. Občina oziroma Zavod Celeia, ki ima po občini v upravljanju Stari grad, je imel s stavbcf drugačne načrte. Ideja je bila,da bovstav-bi na ogled razstava Grofje Celjski, ki je zdaj v depojih izeja. Si Pokrj bi lahko bila obnovljen err stolpu L. kot smo na eni od obravi ču. Ampak očiti iristi« I tudi v Pelikanovem se tudi pogo-10 lahko slišali vnav na sodiš-e občina niso bili sposobni pogovarjali, čeprav se bodo, če bo sodba obveljala, morali začeti. Sodba turističnemu društvu namreč tudi formalno priznava soposest. Člani društva so, še preden je Lišanin zapustil prostore, hodili po celi stavbi, imeli so tudi ključe. Po sodbi bodo lahko ostali v stavbi (celotni, ne le vkleti), ključavnic pa samoiniciativno ne bodo smeli več menjavati, prav tako ne bodo smeli preprečiti občinar-jem vstopiti v sporne prostore. Skratka «turisti« in obči-narji bodo morali »živeti« skupaj. Kar pa seveda ne pomeni, da bodo morali tudi sodelovati. Čeprav bi bilo to morda še najbolj smotrno. Kot nam je pojasnil predsednik TDC-ja Matija Golner, se bodo, če bo soposest obveljala, morah pogovoriti, če že ne zaradi njihovih medsebojnih odnosov, pa vsaj zaradi obiskovalcev Starega gradu: »Nekaj je treba ljudem ponuditi, ko pridejo gor.« Se je pa, pričakovano, pritožila MOC, čeprav so v splošnem s sodbo zadovoljni, kot nam je povedal predstavnik za odno se z javnostmi Roman Repnik. Pritožili so' se na sklep, da lahko člani TDC-ja in njihove stvari ostanejo v pritličju in prvem nadstropju sporne stavbe. Kot pravijo na občini, mora'turistično društvo te prostore nujno izprazniti, da bo lahko občina izvedla investicije na Starem gradu. Na občini še pravijo, da nameravajo sodelovati s TDC-jem: »Celjska občina bo tudi v prihodnje v pogovore glede projektov na Starem gradu poleg ostalih subjektov in posameznikov vključevala tudi turistično društvo.« Pritožbo MOC-a bo zdaj reševalo Višje sodišče v Celju. Obiskovalci Starega gradu pa lahko le upajo, da bo spor rešen čim prej. Spor bi za vse večne čase rešil urej en vpis v zemljiški knjigi. Na MOC-u so nam novembra lani dejali, da že poteka postopek za izbris TDC-ja iz zemljiške knjige, Matija Golner o tem ne ve nič, društvo pa bi o tem moralo biti obveščeno, saj izbris kar tako ni možen. Očitno občinsko-turistična zgodba le še ne bo tako hitro kon-čana. ŠPELA OSET, foto; AŠ V poslopju t. i. »internata« v Štorah, ki ga bodo precej povečnii. nnj bi dom za starejše občane. Pred gradnjo blokov in doma Dve bloke in dom za starejše občane, je občln-V katerem so upoštevane spremembe doseda- Vodniica Premena v Štorah, kjer nameravajo graditi tri m ski svet na zadnji seji sprejel nov odlok, njega odloka o zazidalnem načrtu Lipe. V njem obravnavajo dve ureditveni območji, na prvem naj bi začelo podjetje CMC maja graditi prvega od treh stanovanjskih blokov, kjer bo nad 60 novih stanovanj. Drugo je za potrebe gradnje doma starejših občanov, kjer je predvidena rekonstrukcija stavbe t. i. internata s prizidavo in novogradnjo. V tem kompleksu, kjer je investitor Nivo, bo 136 ležišč, z padnjo pa naj bi začeli v prvi polovici leta. Prvotni odlok o zazidalnem načrtu Lipe so občinski svetniki namreč sprejeli na kores-pondenčni seji že oktobra, vendar zaradi nesporazuma med pripravljalcem zazidalnega načrta in Agencijo RS za okolje pomotoma niso bili upoštevani njeni projektni pogoji, BJ po Šolali v založbi Dela sta izšla vodnika po srednješolskih in visokošolskih programih ter poklicih. Vodmka sta skupni projekt Fakultete za družbene vede, Ministrstva za šolstvo in šport Vlade RS, Zavoda RS za zaposlovanje Agencije RS za raziskovalno dejavnost, obrtne in gospodarske zbornice ter številnih srednješolskih in visokošolskih inštitucij. V pomoč bosta vsem, ki se odločajo o svoji nadaljnji izobraževalni poti. V vodniku po srednjih šolah in srednješolskih programih so predstavljeni po posameznih področjih vsi srednješolski programi in tudi osebne izkaznice vseh slovenskih srednjih šol. V drugem vodniku pa so v dveh delih predstavljeni poklici, višje in visoke šole ter fakultete. Priročniki so formata A4, imajo od 190 do 220 strani, cena izvoda znaša od 6,89 do 7,18 evra. Priročnike jemogoče naročiti v prodajni službi Dela, v prosti prodaji pa jih ni. BS dobila spor Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju je sodnica Irena Leskovšek Jurjec v prid celjskega podjetja Premena razsodila spor s podjetjem Inreklam. Temu je Premena odpovedala pogodbo in mu s tem od- vzela okoli 41 velikih plakat :, za katere ima Premena občinsko koncesijo. Direktor Inreklama Marko Kolbl je trdil, da so bili s Premeno dogovorjeni, da bodo lahko ta mesta tržili, vse dokler bo imela Premena občinsko koncesijo. Krivda za preklic pogodbe naj bi bila v spremembi lastništva Premene, Direktor Premene Bojan Krajnc je zatrdil, da so pogodbo odpovedaU zato, ker Inreklam ni pristal na popravek pogodbenih cen za najem plakatnih površin in ker naj bi jim Inreklam dal vedeti, da bo od pogodbe sam odstopi!. Sodišče je razsodüo, da Premena ni nezakonito odpovedala pogodbe. BS Tri občine - en podžupan Doslej si je edino zreški župan Boris Podvršnik že izbral podžupana. Svetnike je o svoji odločitvi obvestil že na decembrski seji, podžupan pa je Drago Šešerko (SDS). Konjiški župan Miran Gorinšek je svojo odločitev napovedal za januarsko sejo, v dobro obveščenih krogih pa se je že lani razširila vest, da bi naj funkcijo podžupana opravljal predsednik Občinskega odbora NSi-ja in občinski svetnik Stane Podplatan. Med svetniki SDS-a, LDS-a in Aktivne Slovenije, ki so že pred dn^m krogom županskih volitev sklenili programsko koalicijo, je to vzbudilo precej nejevolje, saj je bil doslej tradicionalno podžupan iz vrst stranke, ki je imela v občinskem svetu največ svetnikov. To je v tem mandatu SDS, vendar je menda župan Miran Gorinšek zavrnil predlog, da bi podžu-pansko funkcijo prevzel svetnik te stranke, Tone Ofentav^ek. V Vitanju pa verjetno niti ta mesec še ne bo jasno, kdo bo podžupan niti koliko jih bo. Najraje bi nanueč imeli dva, a se bojijo, da bi jih to preveč stalo. MBP Varneje po vojniških cestah v Novi Cerkvi so v petek slovesno odprli obnovljen in prestavljen odsek ceste med Višnjo vasjo in središčem Nove Cerkve ter hkrati tudi že predlani zgrajeno krožišče. Obe naložbi sta Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ki je v zadnjib dvanajstih letih za obnovo regionalnih cest v. občini Vojnik namenila štiri milijone evrov, stali več kot 800 tisoč evrov Občina Voj- Ministerza promet Janez Božič je cesto preizkusil na oldtimerju. Sprva se na njem ni najboljo znašel, saj motor reagira le na »posebne« prijeme lastnika Ivana Ravnaka. nik je za ureditev parkirišča, pločnika, javne razsvetljave ter gradnjo nove i^apelice (ki sicer še ni narejena) namenila malo več kot 80 tisoč evrov. Obe naložbi sta za kraj pomembni predvsem zaradi večje prometne varnosti, je povedal župan Beno Podergajs, saj je prej neurejeno križišče terjalo že tri smrtne žrtve, »Prej so ljudje stopali s pokopališča naravnost na glavno cesto, parkiranja skorajda ni bilo,« je naštel Podergajs, »ravno urejeno parkirišče pa je bilo pogoj za pridobitev gra dben ega dovolj enja za ureditev pokopališča.« Pokopališče nameravajo urediti že v tem letu, s pomočjo direkcije za ceste pa upajo tudi na dokončno sanacijo ceste proti Vitanju ter prepla-stitev ceste proti Stranicam. S tem, pravi župan, bi bile regionalne ceste v občini vsaj zadovoljivo rešene. Kot je v petek obljubil minister za promet Janez Božič, bo država za ceste v občini Vojnik tudi v naslednjih dveh, treh letih vložila podoben znesek, kot so ga v preteklih letih, iz letošnjega občinskega proračuna pa bo za preplastitev občinskih cest šlo malo več kot 200 tisoč evrov ter še enkrat toliko za sanacije. RP Bo občina graščaka tožila? Sporazumna godbe na gradu Podčetrtek, ki naj bi ju sklenili občina in lastnika propadajočega gradu do novega leta, ni us • pela. Občina Podčetrtek je namreč predlagala pred nekaj meseci lastnikoma gradu takšno pravno rešitev, pri čemer se je povezala s pravnim strokovnjakom dr. Šimetom Ivanjkom iz Maribora. Po tej razvezi bi se lastnika odpovedala plačani kupnini, saj pogodbenega roka o obnovi leta 1989 kupljenega gradu nista izpolnila, občina pa ne bi od njiju zahte- vala odškodnine. Po tem predlogu bi postala lastnica gradu v celoti Občina Podčetrtek, ki bi nato poskrbela za obnovo. Kot so v preteklih dneh povedali v občinski upravi, se lastnika s predlagano razvezo nista strinjala ter zahtevata od občine večjo vsoto denarja. Po dogovoru s pravnim suokovnjakom naj bi zdaj občina lastnikoma Georgu Ze-čeviču in Dimitriju Djokiču le ponudila neko vsoto ter zahtevala odgovor v roku dveh tednov. V nasprotnem primeru naj bi se občina po-služila dveh tožb in to za vr- nitev gradu ter zaplačilo odškodnine. Pri tem bi se občina sklicevala, da lastnika leta 1989 kupljenega gradu Podčetrtek nista obnovila ter sta pogodbeni rok o tem že zdavnaj zamudila. Zaradi nezadržnega propadanja gradu ter nevarnosti zaradi kotalečega se kamenja je občina s pomočjo države v grad morala vložiti v preteklih letih seveda precej denarja. Med drugim je morala poskrbeti za streho, kar ji zakonodaja kljub temu, da je kulturni spomenik v zasebni lasti, omogoča. BRANE JERANKO Pirša bodo potrjevali svetniici Na včerajšnji skupščini podjetja OKP Rogaška Slatina so odločali o kandidatih za novega direktorja podjetja. Skupščino sestavljajo župani šestih občin, ki so se soglasno odločili, da je najprimernejši kandidat vodja območne prodaje in proizvodnje Celje pri Slovenskih železnicah Bojan Pnš. Pirš, ki piihaja iz Rogaške Slatine, bo lahko delo direktorja začel takoj, ko ga bo potrdila večina občinsldh svetov občin ustanoviteljic, to so Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Zaenkrat izjav še ne daje, dejal je le, da je bil ob imenovanju pozitivno presenečen. Sicer pa se je na razpis za direktorja podjetja prijavilo enajst kandidatov, popolnih vlog je bilo deset. ŠO V Narodnem domu je - in tako bo še nekaj časa - gradbišče. Kmalu mestna blagajna Potem ko seje lani celjska upravna enota preselila v nov prizidek k Narodnemu domu, se je začela obnova izpraznjenih prostorov v občinski stavbi. Obnovo so razdelili v tri faze, po koncu vseh del se bodo v obnovljene prostore preselile občinske službe, ki imajo zdaj sedeže v drugih stavbah po mestu. Trenutno izvajajo prvo fazo obnove. V tej bodo že do naslednjega tedna v nekdanjih prostorih Turistično informacijskega centra, ob vhodu z Ljubljanske ceste, uredili mestno blagajno. V njej bo mogoče brez provizije plačevati položnice, ki jih pošiljajo občinska javna podjetja, dogovarjajo pa se še z nekaterimi dnigimi. Prav tako bodo uredili občinsko sprejemno pisarno, ki bo levo od vhoda s Trga celjskih knezov, v prostorih, kjer je bil prej oddelek za promet upravne enote. Tam bo dobil sedež tudi Servis 48. Za gradbena dela in prenovo starih inštalacij bo mestna občina iz svoje blagajne odštela približno 125 tisoč evrov. Druga faza obnove se bo začela marca, ko bodo obnovili prostore nad mestno blagajno, kjer je imel včasih sedež oddelek za notranje zadeve upravne enote, in prostore v 2. nadstropju nad županovo pisarno. Kdaj se bo začela še tretja faza obnove, ko bodo obnovili zgornje nadstropje Narodnega doma, še ni znano. BRST, foto: GK Za vojnišice družine v stisici V nedeljo je Župnijska ka-ritas Vojnik pripravila četrti dobrodelni koncert za družine in posameznike v stiskL Na prireditvi so z brezplačnimi nastopi sodelovali učenci Vrtca Mavrica iz Vojnika, Polka punce. Moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna iz Vojnika pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan, ansambel Zreška pomlad, Har-monikarski orkester KUD Franceta Prešerna iz Vojnika, družinski Trio Pogladič, oktet Inspiritu pod vodstvom Tomaža Marčiča, Vitezi Celjski in Ljudske pevke Taščice. Prireditev so prijetno povezovali mladi domači ani- matorji Jaka, Lea, Blaž in tri Urške. Nastopajoče in poslušalce so z dobrotami domačinov pogostili člani karitas. Sredstva, ki so bila zbrana na koncertu, bodo razdelili posameznikom in družinam, ki potrebujejo pomoč za vsakodnevno preživetje. MJ NOVI TEDHIK IDRILO FE J! V baroku bi midve veljale za super lepotice, toda slepa moda sodobnega glupega časa najine lepote ne opazi... Energija je ženskega spola 2. DEL Omenili smo že, da nam Sonce darežljivo pošilja energijo v obliki elektromagnetnega (EM) valovanja. V eni uri nam podari količino energije, ki je primerljiva z enoletno energijsko porabo ljudi na Zemlji! Ena izmed poti, po kateri znamo sprejeti to darilo, po-teiia preko sončnih celic. Slednje pretvarjajo sončno energijo v električno z 10-od-stotnim izkoristkom in 90 odstotkov energije se nam pri pretvorbi nekako izmuzne iz rok. Tak izkoristek je sramotno skromen, če se primerjamo z rastlinami pri podobnem opravilu. Slednje imajo »antene« (pigmentne molekule), ki preko fotosinteze pretvorijo od 30 do 40 odstotkov vpadlega EM valovanja v kemično energijo, ka- tero znajo rastline koristno porabiti. Še z večjo učinkovitostjo se lahko pohvalijo globokomorske alge, za katere je vsak sončni žarek »zlata vreden«. Pomanjkanje svetlobe v morskih globinah jih je prisililo, da znajo absorbirati čez 90 odstotkov vpadle sončne energije. To so naravni izumi, po katerih se bo v prihodnosti zgledoval tudi človek. (Vsak učenec ve, da je lažje »razumsko« prepisati do- mačo nalogo, kot pa jo narediti sam.) Ko bo človek razumel cel tehnološki postopek fotosinteze, ki je za rastline »mala malica«, bomo na pragu nove energijske revolucije. Dragocena masa Velik naravni vir energije se skriva tudi v masah teles. Tako od Einsteina naprej vemo, daje v masi najbolj učinkovito »zapakirana« energija (to pove najbolj slavna enačba na svetu E=mc^ kjer je E energija, m masa telesa in C hitrost svetlobe). Če bi si na primer nekdo zaželel dobiti ogromno količino energije v čim manjšem »paketu«, bi mu jo predali v »obliki mase«. Torej masa telesa je enei^jsko posebno dragocena stvar, kar so vedeli že v baroku, ko je bil lepotni ideal lepo okrogla ženska z merami 120-200-120. Mimogrede, ta baročna moda je bila resnično energijsko pogojena. V tistem času je bilo zdravstvo na psu, podobno kot na primer danes. Ce je vitka oseba zbolela, je zaradi pomanjkanja rezerv manj verjetno preživela bolezen v primerjavi z lepo obloženo lepotico, ki je imela rezerve za mesec dni ali dva. Jedrska energija in ienoba Pretvorba energije v maso in nazaj je tel o zahtevna, čeprav že obvladamo. Primer predstavljajo jedrske elektrarne, kj er izkoriščamo naravno lenobo jeder atomov. Slednja bi v normalnih pogojih na Zemlji najraje imela najnižjo možno energijo, s katero se kiti jedro železa. Torej železo je »ideal« vsakega jedra atoma, česar verjetno nobena ženska, ki prisega na zlato in diamante, ne razume. Če bi bili ustvarjeni ustrezni pogoji, bi se vsi atomi na Zemlji pretvorili v atome železa. Pri takšnih in podobnih spremembah se del mase sistema pretvori v druge oblike energije. Toda za omenjeno transformacijo moramo najprej vložiti ogromno energije, ki jo je treba od nekod dobiti. Ker pa dedka Mraza ni, teh prehodov v naravi praktično ne opazimo, Vendar so nekatera jedra, na primer Uran, silno nezadovoljna s svojo velikostjo ter strukturo. Tako že sama po sebi dokaj hitro razpadajo (t. i, razcep jeder) v manjša jedra, ki so bUžje njihovem idealu - železu. To nezadovoljnost s strukturo jeder izkoriščamo v jedrskih elektrarnah, kjer te jedrske razpade še »podžigamo« z nevtroni in nato del sproščene energije pretvorimo v električno energijo, Jedrsica ietaia Razcep jeder ljudje že kar dobro obvladamo, posebno kolegi iz Černobila. Jedrski reaktorji tako že poganjajo ladje in podmornice. Vesolj- ske rakete še ne poganjamo na jedrski pogon predvsem zaradi prevelike verjetnosti za nesreče. Tako so na primer Rusi v času hladne vojne običajno najprej izstreli-h kakšno vesoljsko raketo, in če je izstrelitev uspela, so se z uspešno izvedbo na veliko hvalili. Ce pa izstrelitev ni uspela in jo je spremljalo par mriičev, so jo pač zamolčali. Vesoljska tekma je bila namreč izredno draga in Rusi so varčevah predvsem pri varnosti. Ko smo pri varnosti, omenimo še jedrska letala. Ta so bila posebno aktualna po 2. svetovni vojni. Takrat so tako Američani kot Rusi besno in tekmovalno razvijali jedrsko letalo, ki bi lahko dneve in dneve krožilo okoli Zemlje in po potrebi odvrglo kakšno atomsko bombico. Američani so bili neuspešni predvsemzaradi velike teže teh letal. Posadko so namreč morali obdati s svinčenim ščitom, ki jih je varoval pred radioaktivnim sevanjem. Vendar so bila tako zaščitena letala pretežka za vzlet. Rusi so bili v tej tekmi uspešnejši in so z jedrsidm letalom izvedli številne poskusne polete, preden so projekt zavrgli (preusmerili so se na jedrske podmornice). In v čem je büa prednost ruskih letal? Predvsem v tankem zaščimem svinčenem plašču za pilote, ki je spominjal bolj na obleko striptizete. Zato so pač po nekaj poletih morali zamenjati pilota ... kralj Samo DRŽIMO OBLJUBO! 8 iilTEi,. Mojster domače obrti, kije ena najstarejših na svetu, pred svojimi zanimivimi izdelki iz gline. Car glinaste posode Poklicni lončar Franc Buser iz Prožinske vasi med zadnjimi v Sloveniji Lončar Franc Buser iz Prožinske vasi, mojster domače obrti, je med zadnjimi v Sloveniji, ki živijo od lončarstva. Na njegovem začetku so bili na Celjskem še štirje lončarji, danes jih je na vsem Štajerskem mogoče prešteti na prste ene roke. V Časih, ko je Buser začenjal, so na Celjskem bili lončar Felicijan v Vojniku, Bu-serjev stric na celjskem Os-trožnem ter sosed Štante v Prožinski vasi. Franc Buser, ki živi in dela v zaselku Moste, se lahko ponaSa 7 dolgotrajno družinsko lončarsko tradicijo, saj se spominja de-dovega in očetovega ustvarjanja. Pred dedom so v Bu-serjevem rodu lončarili že vsaj dva ali trije rodovi. Ded Anton je bil najprej lončar na Ponikvi pri Grobel-nem in je po poroki, Še v av-stro-ogrskem Času, nadaljeval v Prožinski vasi, v Mostah. Deda sta nasledila sin Franc starejši in stric Anton mlajši, ki je lončaril na celjskem Ostrožnem vse do 70, let prejšnjega stoletja. Današnji lončar iz Prožinske vasi se je naučil lončarstva od očeta, pri čemer ga v otroških letih oblikovanje gline ni veselilo. Pozneje je bilo drugače, zato je končal poklicno šolo v Ljubljani, kjer so imeii za štiri bodoče lončarje takrat še posebni program. Po šoli je bil najprej dve leti zaposlen pri očetu, nato ga je kot obrtnik leta 1974 na- sledil ter nadaljuje vse do današnjega dne, Buserjev ded je izdeloval predvsem lončeno posodo za prehrano, saj je bila kovinska še redka. Podobno delo kot ded je imel oče, medtem ko današnji lončar izdeluje različne zanimive izdelke iz gline, med njimi majolke, posode za peko, latvice, sklede, mozane (bučke za vodo), različne vaze, cvetlične in okrasne lonce ter pečnice za krušne peči in kamine. Vse izdela ročno iz posebne gline, s katero se oskrbuje na Dolenjskem, Gorenjskem, Ljubečni ter v Nemčiji- Nekoč je bila za manj premožne ljudi kovinska posoda predraga, zato so morali uporabljati glinasto. Danes je bolj kot ne obratno, z izjemo poceni keramike iz Azije, zlasti s Kitajske. Tudi pri Buserju so imeli pred leü več dela kot danes, saj so prodajali glinaste izdelke na kramarskih sejmih po Sloveniji, dolga leta pa tudi na svoji stojnici na celjski tržnici. Tam je začel pred drugo svetovno vojno že Buserjev oče, a je sin pred dvema letoma na tržnici nehal prodajati. Po nastanku velikih trgovskih centrov na - Št. 5-16. 10.30inl6.30Muzej novejše zgodovine Celje_ Etemonstradja obrti predstavlja se čevljar An-tonMužič Likovna dela dijakov UmetDiškegimiiaajeGiiii nazije Celje-Center odprtje razstoiK 19,00 Knjigarna Kultumica , . Vaenje ■ ... FeriLalnšCefcMuriša predstavitev knjige 19.19 Knjižnica Velenje,....... študijska čitalnica____ Srečanje rodosiovcev 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Beneška dvojčka, komedija (MGL) gledališki abonma torek in O OsrednjaknjižnicaCelje - Levstikova soba_ Digitalizacija in izdaja faksimila grafične mape slikarja Avgusta Friderika Seebacherja o Celjskih grofih jaima predstaviSeeprojekta L. Kovačič: Dva zmerjav-M.InkpeQ: Modri balon er Velenje 17.00 Mladinski C« 20.00 Dora neslovenskega Beneška dvojčka, komedija (MGL) gledališki abonma ponedeljek in izven Novo leto 2006 odprtje pr^ledne 19.30 Narodni dom Celje ^ Gorišek Lazar draU^a 3. abonmajski komert 19.30 Kulturni center Lčgko Pianist Gotdi^ Wallisch. Avstrija koTuxrt 10.00 Knjigarna MK Velenje_ Na pomoč!.......... knjižna čajankazadružin-skß branje 10.30 in 16.30 Muzej novejše _____^odovine Celje_ Demonstracija obrti predstavlja se krojač Fra-njoPodbregar 17.00 Knjižnica pri Mlšku ___Knjižku_ Pogovori o knjigah za otroke in odrasle: Na pomoč knjižnačajankapod vodstvom Ide Kreča 17,00 Knjižnica Vojnik_ J.W.Grimm: Žabji kralj prai'^'ičnav.ra 17-00 Mladinski center Velenje Upravljanje z evropskimi projekti, od prijave, izvedbe do poročanja izobraževanje 18.00 Medobčinska matična _knjižnica ^ec Dr. Damjan Justinek in Darja Lovšin: 101 odgovor na vprašanja o diabetesu predstavitev knjige 18.0D Osnovna šola Šempeter fte^vanjeo Himalaji 18.00 Vila Mojca Velenje ElenUrŠič:Pogjajca<. Še posebej, če Šentjurja, tako da našli prave igri deja Koštomaja teja Krušiča (11 so sicer ob konci Po zaslugi Ta-"0] in Ma-3 skokov) 1 prvega pol- pa Čaka še veliko boja za dosego cilja, to je lige za prvaka.« Tudi oslabljeni brez težav Laščani so dosegli še deseto zaporedno zmago, še drugič v tednu dni so se veselili na Gorenjskem. Tokrat so v Kranju israli brez Andreja Mačka, Ni-Čumiča in Semirja Smaj-a, a kljub temu zlahka sla-:a 15 točk. Nekaj težav so i v prvem polčasu, tudi za-inih napak. kol nadalj« post bno zmago Šoštanjčaniso den veliko tež. radi katere ni: nega popolneg se je zelo pozn vempolčasu.A trolirali igro in i ekipi Krke. imeli minuE te- 30 imeli nobe-;a treninga, kar alona igrivpr-gresivniDolenj-tem delu kon-rezultat in sa-) zahvaljujoč odlični rambi Elektre se niso uspeli čutneje odlepiü. V nadalje-iju je ekipa Bojana Lazile prišla do svoje igre. Od-/orila je z agresivnostjo in :avila Krko, v napadu pa se •azigral Aleš Kune (27 točk) prednost je prešla na do-ičo stran. Čeprav so bili gostje v zadnjem delu ves Čas i, sedi zaradi polčas, bila za okc 1 zaradi ■adilizvsegi mi košark, /iroze 5em delu. V ^sega 66:62 eksplodiral ni stekla, morda ) celo mučna. A ' drugem polčasu so vsi do zadnjega na igrišču dali od sebe zadnje atome moči in zasluženo zmagali,« svojih varovancev kar ni mogel preh-valiti trener Bojan Uzič. Novak eksplodiral v zadnjem delu Kraški zidar je prišel v Šentjur- brez treh igralcev prve peterke, a vseeno pošteno namu-čil domači Alpos. Poraz v Kopru je namreč močno psiho- časa prišli do +1 novnopadlivdri 33.minuüjebilc za Alpos, nato je domači kapetan Mano Novak (28, 78-odsotni met, 8 skokov). V tem delu je dosegel kar 20 točk in popeljal na koncu domačine do visoke zmage, ki je dosti bolj kot sama igra zadovoljila gledalce v Hruševcu. Trener Alposa Damjan Novakovič je povedal: »VideU ste, da smo igrah v krču, kajti poraz v Kopru je pustil posledice. Gostje, ki so sicer igrali oslabljeni, so pokazali, da imajo kvaliteto, neobremenjeni so bili nevaren nasprotnik, pri čemer le kaže pravega parketu. Ko je obraml e mesto. 1 Mar končni izid r zaigri tako, kot z tič je najprej naštel nekaj razlogov za začetne težave: »Igrali smo oslabljeni, vprvem polčasu so imeli za nameček nekateri ključni košarkarji težave z velikim številom osebnih napak, bilo pa je mdi nekaj podcenjevanja nasprotnikov. Ko so moji košarkarji v drugem polčasu v obrambi zai^ali tako, kot znajo, so dvoboj hitro zasukali sebi v prid in nazadnje brez večjih težav zasluženo zmagali,« Derbi ie jutri! V14. krogu bo derbi, tekma med Zlatorogom in Geoplin Slovanom na sporedu že jutri, ko bo Elektra Esotech gostovala pri vodilnem Heliosu. Šentjurča-ni bodo v soboto gostovali v Novem mestu pri Krki. JANEZ TERBOVC Šestnajstletnik pometel s konkurenco Triatlon kiub Celeia j akcije Slovenija plava, na 1500 ; i organiziral prvo tekmo v sklopu Na celjskem bazenu Golovec je too slavil šestnajstletni domačin pred Andrejem Pribacem iz Ko- Kevin Rihtar (17:27,1 pra ter Jožetom Blažino iz Velenja. Prireditev je bila glede na pretekla leta precej bolje obiskana, tekmovalo je več kot 80 plavalcev iz Slovenije in Hrvaške, organizatorji pa so prvič pripravili tekmo za plavalce s posebnimi potrebami. Skok v vodo pregnal tremo Na tekmo' 'ali Celja 400 r , pri kadetinjah so prva 'elenjčani. Med kadeti, [1 Nejc Srebot (Mar tekm Velenja pomerili kurenco ] absolutne predpripr videl sam nje. Trem razdalji letel doi ^Ja tekm Drolc. Ostah Kevin Ribtai ; sem prišel i ;akšna bo koi mislil, da boi )j po skoku v r, ki je slavij tudi ore?, kakršnihkoli ikurenca. Ko sem težavno tekmova-vpdo in na koncu lo dober rezultat. Lanska sezona je bila zelo uspešna, osvojil sem četrto mesto na državnem prvenstvu ter drugo in tretje mesto na mednarodnem mitingu na Češkem. Letos me znova čakajo mednarodni mitingi, že prihodnji mesec pa bom nastopil na državnem prvenstvu.« Številčna udeležba Pri veteranih II se je zmage veselil Franc Cargo pred organizatorjem Jožetom Tankom in Jankom Polšakom (Celje). Pri veterankah je najboljši čas uspelo doseči Hrvatici Zrinki Molak (PK Poseidon). »Udeležba je bila nad pričakovanji, konkurenca zelo močna, v najboljši skupini so vsi plavali krepko pod 20 minut. Domači in velenjski plavalci so izboljšali nekaj osebnih rekordov. Sicer pa so težko bitko bili tudi veterani. Tekmovanje je dobro uspelo, akcija Slovenija plava se dobro prijema. Že prihodnji mesec nadaljujemo v Ljubljani, 1. aprila pa se bodo najboljši plavalci tako iz Slovenije kot Hrvaške znova zbrali v Celju,« je povedal Jože Tanko. JASM \ ZOHAR MALI NOGOMET 1.SL 13. krog: PmiLar ■ Zivex 8:0 (5:0); Kragelj (2J, Uršič (3), Cujec(10. 30). Rosič (13). Lenarčič (19 - lOm), Melink (27, 33), Dobovec ■ Oplast 3:3 (2:1), Poredski (19, 19), Repine (34); Djerič (20,35), Ruč-na (31). Vrstni red: Beton 37, Gorica 28, Puntat 27, Svea 25, Ajdovščina 22, Zivex 17, Dobovec, Kobarid 12, Tomi 7, Maribor 0. KOŠARKA Mednarodna regionalna liga 15. krog: Merkur Celje - Ši-benik 73:80 (21:14, 35:34, 46:54); Erkič 34, Komplet 14, Vulič 8, U. Kvas 5, Radulovič, Drozg 3, Čonkova, Jereb, Prša 2; Mandir, Abrlič 21. Vrstni red: Šibenik, Gospič 12-1, Željezni-čar 9-4, Merkur 9-5, CSKA 7-5, Vojvodina, Budučnost 5-9, Her-ceg Novi 4-8, Jedinstvo 4-9, Ra-gusa 3-9, Crvena zvezda 1-11. 1. SL (Ž) 12. krog: Konjice - Črnomelj 83:55 (15:12,43:22,65:31); Kla-san 22,1. Klančnik 12, Šrot 10, Lubej, Soderžnik 7, K. Klančnik, Javomik 6, Božičevič, Meglič, Fendre 4, Kumer 1; Juriinič, Aš-čič 14, Ježica - I^zmeäka Afro-dita 69:59 (21:12,34:27,53:39); Verbole 23, Zajec 15; Baloh 18, Bukvič 17, Knez 15, Zdolšek 5, Zupane 4. Vrstni red: Kranjska Gora 23, Ilirija, AJM 22, Domžale, Ježica 19. Odeja, Kozmetika Afrodita 17, Konjice 16, Ne-so Ihke 13, Črnomelj 12. 1.ASL 13; krog: Alpos Šentjar -Kraški zidar 97:73 (24:18, 48:33, 60:55); Novak 28, Ko-Štomaj20, Hunt 13, Krušičll, RibežI 9, Kadič 5, Palčnik, Se-bič. Ferme 3. Upornik 2; TH-glav - Zlatomg 73:88 (20:19, 39:40, 54:60); Horvat 27, Ju-levič 15; Ingram 24, Williams 17, Mah 12, Nuhanovič 11. Vrečko 9, Alispahič 8, Horvat 4, Stojakovič 3, Elektra - Krka 70:60 (14:17, 26:30, 49 ;47); Kune 27, Jeršin 1S, Ne-deljkovič 10, Ručigaj 9, Mi-halič 5, Goršek 4; Jokič, Se- Elektra, Alpos, Loka kava 20. Zagorje 19, Koper 18, Kraški zidar 16. Triglav. Postojnska 1. B SL 13. krog: Hopsi Polzela -Celjski KK 108:48 (22:22, 43:33, 79:40); Catovič 29, nik, Vujasinovič, Tajnik, Pun- i gaitnik5,Štravs4,Vašl3;So- i tošek 9, Ambrož 8. Senica 7, i Šariah 6. Aračič, Zdovc, Pe- , trovič 4, Grilanc, Teržan, Pe- | rak 2, Rogla Zreče - Janče , 82:59 (21:19. 38:26, 56:43); , J. Brolih 21, Remus 20, Siv- , ka 13, P. Brolih 11, Čovič 8, Tilinger 6, Petrovič 3; Abra-movič 13, Strlič 12, Konjice - Grosuplje 91:88 (32:26, 41:58, 67:72). Vrstni red: Nova Gorica 26, Hopsi 25, Rogla 22. Litija, Konjice. Radenska 20, Bežigrad 19, Rudar, Celjski KK, Janče. Hrastnik 18, Cerknica 17, Grosuplje 16, Kolpa 13. 2. SL - vzhod 12. krog: Terme Olimia -Ilirija 84:98, Prebold - Ruše 52:92, Nazarje - Medvode 62:83, Ježica - Rogaška 79:82. Vrstni red: Medvode 23, Rogaška 2 Ježica Ruše 1 , La- Slovar sazarje 16, Prebold 12. 3. SL - center 12. krog: Stražišče-Pakman Celje 74:69. Vrstni red: Krka mladi 21, Stražišče, Pakman 20, Bistrica 18, Gorenja vas 16, Pod-bočje, Trzin 15, Krvavec 14, Kranjska Gora, Loka kava 13. Liga Brglez. com 7. krog: KamrwseStvo Vogri-1, Pizzeria 902 - Restavracija Sajovic 84:69, GG Steklarstvo - Avto-kontrol Žalec 54:91, Žalec - Pivovarna Laško veterani 66:71, Brglez.com - Firax.si 101:50. Vrstni red: Avtokontrol Žalec a Sajo 1. Br- glez.com. Pizzeria 902 11. GG Steklarstvo, Kamnoseštvo Vo-grinec, Pivovarna Laško veterani, Odgovor 10, Žalec 9, Firax.si 8. ROKOMET Pokal EHF J. krog, povrama tekn ce- ■■kunhalas 27:31 ;k, Potočnjak 6, iplak 3, Korun, lojovič 2, Futač, Čurko, Ce-enjak, Kobal 1; Kocsik 7, Koc- leia Žalec (14: Lev , Zore Podvi SREDA, 17.1. KOŠARKA 1. SL, 14. krog. Laško: Zla-Drog - Slovan, Domžale: He-os-Elektra (obe 19). ROKOMET 1. SL (ž), 10. krog, Ljublja-a: Krim - Celeia Žalec (20). Čeprav tudi v Zagrebu pričakujejo njegov podpis, je Terzičeva smer le proti Zlatorogu. Terzic le v Zlatorog luba Zagreb, bo zanesljivo podpisal po- objavljamo), nre podpisati Mirsad Terzič, član rokometnega godbo s Celjem Pivovarno Laško. V predpogodbi je namreč člen (kopijo so nam pos ki določa, da reprezentant Bosne in Hercegovine i pogodbe z drugim klubom. Ce naj bi se torej vse ugodno razpletlo s Terzičem (v petek v Visokem in nedeljo v gosteh bo igral za BiH proti Švedski v kvalifikacijah za EP), pa je še precej nejasnosti glede Gorazda Škofa. Tone Turnšek, Andrej Šušterič in Slavko Ive-zič so mu v Laškem ponudili pogodbo celo do leta 2011, a vratar iz Brežic želi svoje znanje preveriti v Bundesligi. Zaradi različnih tolmačenj dosedanje pogodbe naj bi Evropska rokometna zveza dobila v roke Magdeburgovo listino in tudi celjsko. Dogovorjen je 14-dnevni rok. Če bi Škofa poceni ali drago prodali, je treba najti zamenjavo. Govori se o paru Dejan Perič - Aljoša Rezar. Perke, za katerega bi bilo treba odšteti nekaj denarja Veszpremu, zaenkrat naj ne bi bil DEAN ŠUSTER 9. člen Predpogodba stopi y veljavo z dnem njenega p , veba do podpisa glavne pogodbe, ki bo igralcu dana v podpis najkasneje do (31.03:2007. • ■ . Skleoitev te predpogodbe aavezuj eofae strani (RK CPL in igalca) k-sklenitvi glavne- pogodbe pod p dm v tej predpogodbi. V kolikor s določili, vpodpis ponujene glavne pogodbe, velja ta sklen^ Predpogodba je n^isana m podpisana .v dveh enakih izvodih, od katenh vsak podpisnik prejme po etrega. Od dneva sklenitve te predpogodbe so neveljavne vse podpisane pogodbe, ki lih bo igralec podpisal ah jih ima že podpisane s läterunkoh drugim klubom. V Gelju, dne 07.01.2007 Rokometni klub. Celje Pivovarna Laško: Igralec Tone Turašek, predsednik kluba Mirsad Terzič 14 lil TEDNIK OTROSKI ČA50PI5« ANKETA Skupinska sliha otrok iz vssh SEdmih Šempstrov. Fou: TT Sempetri pod eno streho MOJA NAJUUBŠA KNJK3A je: ime in priimek: Naslov: Dovoli^tn., da »looji pockrtki fo««, objovT^ni. V osnovni šoli Šempeter so v četrtek kar na enem mestu uresničili star slovenski pregovor, da ima vsaka vas tudi svoj glas. Gostili so učence in učitelje iz kar sedmih Šem-petrov po Sloveniji in zamejskega Špetra pri Čedadu. Moto meddržavnega srečanja, ki je letos med učenci potekalo prvič, je Sempetri pod eno streho, cilj pa navezovanje stikov med mladimi in spoznavanje značilnosti posameznih krajev, od koder prihajajo. Učenci in učitelji OŠ Šempeter so idejo za srečanje dobili pri svojih »starejših« krajanih Šem-petrov po Sloveniji, ki se srečujejo že tradicionalno. K temu pa jih je dodatno vzpodbudilo tudi sodelovanje v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava. Kar 52 učencev je v delavnicah spoznavalo geografske, etnološke, jezikovne in likovne značilnosti posameznih Šempetrov. Ker se je po vsakem delu treba tudi okrepčati, so Šempe-trani svojim prijateljem pripravili obilno rimsko pojedino, prav takšno, kot pritiče Rimljanom. To pa še ni bilo vse. Ob zaključku so se skupaj odpravili na ogled jame Pekel, nato pa domov vsak v svoj Šempeter. FINALE: 19. JANUAR BOWLING PLANETA TUŠ OB 18. URI GOSTA: MAJASLATINŠEK ANŽEJDEŽAM VSTOPNINE NI! GENERALNI POKROVITEU orifiame I a švedska kozmetika Dana Cenčič m Martina Truznjak. OŠ Špeter pn Čedadu: »Hodiva v dvoiezično šolo, kier se učmio v slovenščini, Italijanščini m malce tudi v angleščmi. Naša šola je zelo velika in ima lepo igrišče, kjer se igramo med dvema ognjema. Imamo tudi knjižnico in veliko lepih knjig. Veseli sva, da smo se srečali tudi z drugimi učenci iz Šempetrov in dobili nove prijatelje. Sebe imenujeva Špetrci ali Benečanki.« Žiga Jordan Kozjek, OŠ Šempeter v Savinjski dolini: »Naš Šempeter je znan predvsem po Rimski nekro-poli, medlem ko se mi zdi, da po jami Pekel nekoliko manj. Poznani smo tudi po odličnih odbojkarjih in se ponašamo z največjo in najlepšo telovadnico v občini. Super je. Ker je blizu Savi- Borut Domitrovič, OŠ Bistrica ob Sotli: »Nas kraj Bistrica ob Soili se j e pred približno tridesetimi leti imenoval Šempeter. Ponosni smo. da se je do petega leta na šoli šolal tudi Josip Broz - Tito, saj je njegova mama Marija živela na Trebčah. Poznani smo tudi po Sveti gori, kamor prihajajo ljudje iz Slovenije.« Nejc Spec in Martina Bažec, OŠ Sečovlje: »V našem Šempetru je zelo aktivno turistično društvo, ki se trudi privabiti čim več obiskovalcev. Imamo soline, oljke, veliko sonca in morje. Šempeter v Savinjski dolini si bova zapomnila po Rimski nekropoli, jami Pekel in prijaznih ljudeh. Sva pa danes dobila tudi nove prijatelje in obljubili smo si, da se bomo odslej pogosto slišali in videli.« Anja Prešeren in Barbara Hrastar, OŠ Otočec: »Naš kraj je poznan po tem, da imamo grad na otoku, znan je tudi po Rock Otočcu in lepi naravi. Veseliva se druženja s prijatelji iz Šempetrov, kol to počnejo naši starši že nekaj let. Tukaj nama je zanimivo predvsem to, da slišiva, kako govorijo drugi, in se skupaj družimo.« MATEIA JAZBEC M0i mm 15 Bodo morilce sploh kdaj prijeli? Vrsta umorov, zaradi katerih še ni bil nihče kaznovan - Kaj bodo pokazale preiskave, ki »... še vedno potekajo ...« Slovenija je po Številu in okrutnosti vnajhujših kaznivih dejanjih še daleč za zahodnimi državami. Jim pa sledi. Statistika kaže kar nekaj umorov, kjer so storilci že za zapahi ali pa se jim vsaj sodi, a vseeno vrsta umorov ostaja še nerešenih, morilci pa so še na prostosti. Nekaj takšnih umorov je tudi na Celjskem, pri čemer so Celjani pcxi streli umirali tudi drugje. Noben primer ni končan, dokler morilcev ne najdejo, je pogosta izjava policije, toda kaj ko leta minevajo, krivci za smrt nekaterih pa še niso znani. Decembra 2003 so pred hotelom I v Remetinski ulici v Zagrebu našli ustreljenega 33-letnega Celjana Zlatka Žoherja. Ker je bil omenjeni celjski policiji znan kot osumljenec nekaterih goljufij z avtomobili in so se v sosednji Hrvaški (Žoher naj bi imel tudi iirvaško državljanstvo] mediji ob njegovi smrti na široko razpisali tudi o mamilih, se je govorilo o mafijskem obračunu. Kakorkoli že, Žoher je umrl v skrajno sumljivih okoliščinah, ki so še vedno nejasne, niti zagrebš- MatjažPadmiljšak. Umorili so ga s strelom v glavo. ka niti slovenska policija, ki vodita skupno preiskavo, storilcev nista prijeli. Od umora Žoherja nista minila dobra dva meseca, ko je umrl še 31-letni Matjaž Pod-miljšak iz Levca. Počilo je v Ljubljani, saj so ga prav tako ustreljenega v vozilu našli v Brilejevi ulici. Policija je po umoru molčala kot grob, niso povedali niti tega, ali sumijo, da sta umora med seboj povezana. Žoher in Pod-miljšak sta se namreč poznala, oba sta bila osumljenca v prej omenjenih goljufivih poslih z avtomobili, ven- lorilec Petra Domika kdaj kaznovan? dar je zadeva zastarala, zato do obsodbe ni prišlo. Mesece po umora Podmiljšaka je büo neuradno sicer slišati, da se krog okoli osumljenih že krči, toda preiskava še vedno ni končana, storilcev tudi v tem primeru še nimajo. Za odgovor na vprašanje, ah je preiskava omenjenih umorov morebiti bolj natanč-neje pokazala na morilce, smo se obrnili na Generalno policijsko upravo v Ljubljani. Odgovor je popolnoma enak tistemu pred leti: >>V navedenih primerih potekata kriminalistični preiskavi, v HIGIMAUZATIUAK UBIJENGOVJEKUCRNOM okviru katerih do sedaj še ni bilo zbranih dovolj dokazov za podajo kazenskih ovadb zoper znane osebe. Drugih podatkov oziroma podrobnosti zaradi nadaljnjega kriminalističnega preiskovanja ne moremo posredovati.« So morilci med nami? Javnosti je manj znan velenjski primer Matjaža Volka. Mladega Velenjčana so marca 2002 našli ustreljenega v bližini Žal v Ljubljani. Ker morilca, ki naj bi se skrival nekje v Srbiji, še vedno niso našli, primer Še ni dobil svojega epiloga, sojenje domnevnemu naročniku pa je ob-viselo v zraku. V ozadju naj bi bili nečedni posli z avtomobili in tudi zlatom. Zatem ko so storilce pred leti okrutnega umora šoštanj-skega brezdomca Marjana Jančiča obsodili, je morilec 40-letnega celjskega brezdomca Petra Domika Še vedno nepojasnjen. Njegovo tra-plo so 8. julija 2004 zjutraj našli v mlaki krvi na sprehajalni poti ob Savinji v Trubarjevi ulici v Celju. Nekdo mu je s topim predmetom prizadejal tako hude poškodbe, da Hrvaški mediji so v ozadju umora Zlatka Žoherja «deli mafijo. je izkrvavel na kraju dogodka. Vrsta razgovorov in zaslišanj ni dala skoraj nobenih oprijemljivih podatkov, ki bi pripeljali do osumljenca. V upanju, da bodo našli kakršen koli dokaz ali sled za morilcem, so policisti tisti dan na tistem delu prečesali celo nabrežje Savinje in okolico, a odšli praznih rok. Le v grmovju ob klopi, kjer so našli Domikovo truplo, je stala napol prazna steklenica vina. Domik je bil alkoholik v kronični fazi, a miren, vodljiv in vljuden, so takrat povedali v celjskem zavetišču za brezdomce, Na policiji se zavedajo, da so informacije ljudi, ki bi usodne julijske noči morebiti kaj videli, ključnega pomena, zato zanje še vedno velja prošnja, da pokličejo na anonimno Stevüko policije 080 1200 ali na 113. Od leta 2001 se kot jara kača brez oprijemljivih podatkov vleče tudi preiskava izgi- notja mladega Celjana Jureta Plevnika. Čeprav okoliščine več kot očitno nakazujejo na umor mladeniča, osumljenca ni in ni. Oziroma je, a dokazov za njegov umazan posel še ni dovolj. Iz statistike umorov preteklih let na Celjskem sta odprta še dva primera. Gre za umor Celjana Franca Kavčiča, takrat starega 31 let. Njegovo truplo so a\^sta leta 1994 našli v strugi potoka v Liscah pri Celju, kjer je ležalo več časa. Drugi primer pa je javnosti prav dobro znan. To je skrivnostni umor mladoletne Ande Kla-rič, ki je bila pogrešana od 16. januarja 1990. Mrtva je bOa najdena slabih pet mesecev kasneje ob avtocesti Celje-Ma-ribor. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, ali bo policijsko delo, ne glede kako intenzivno preiskave omenjenih umorov potekajo, sploh kdaj dobilo svoj epilog. SIMONA ŠOLINIČ HALO, 113 Ha udaru gostilna, trgovina in poslovni prostori v noči na petek je bilo vlomljeno v gostinski lokal v Ul. bratov Vošnjakov v Celju. Pogrešajo LCD-monitor, cigarete in žgane pijače, vredne okoli 800 evrov. V isti noči je nekdo na Prešernovi cesti v Velenju vlomil v trgovino in odnesel sedem motornih žag in hidro-for, vse skupaj vredno okoli osem tisoč evrov. V petek ponoči je bilo vlomljeno tudi v poslovne prostore na naslovu Pot v Lešje v Vojniku. Pogrešajo računalnik, tiskalnik. dve motorni žagi. vrtalni stroj in prenosno svetilko. Materialna škoda znaša okoli tri tisoč evrov. Sobo i vlom v skladišči in vozilo Tudi sobota ni bila drugačna od petka. Vlomili so vskla-diščni prostor gostinskega lokala na Cankaijevi cesti v Velenju in odtujili več alkoholnih in brezalkoholnih pijač, vrednih 1.140 evrov, V Lev-cu so se nepridipravi lotili še enega skladišča, tokrat trgovine, in odnesli peč za cen- tralno ogrevanje, vredno 2,300 evrov. Za konec sobotnega dogajanja je nekdo vlomil Še v parkirano osebno vozilo na parkirišču v Celju in odnesel avtoradio ter s tem povzročil za približno šest-sto evrov škode. Nedelja, najmirnejši dan Kljub temu, da so bili policisti že zgodaj zjutraj obveščeni o poškodovanju avtomobila, je bila nedelja najmirnejši dan konec tedna. Do poš- kodovanja avtomobila je prišlo že pred 8. uro v Bovšah, kjer je bü lastnik Renault Clia neprijetno presenečen, ko je vozilo našel obrnjeno na streho. Povzročena škoda znaša približno 1.500 evrov, MJ Avto končal v plamenih V nedeljo okoli 10. ure dopoldne je med vožnjo proti Celjski koči v celoti zgorel starejši renault twingo. Do požara je prišlo zaradi napake na elekUuiiiki. Lasinik vozila se je poleg tega. da je oškodovan za okoli 1.500 evrov. moral od vozila tudi posloviti. Foto: AS Še ena menjava na policiji Na celjski policiji je v zadnjem mesecu prišlo do hitrih in nenadnih kadrovskih sprememb. Generalni direktor policije Jože Romšek je včeraj za novega vodjo Policijske uprave Maribor imenoval Karola Turka, dosedanjega vodjo sektorja uniformirane policije na celjski policiji. Stanislav Veniger, direktor celjske policije, bo zato ta teden imenoval v.d. vodje. nato pa bo stekel postopek za imenovanje novega vodje, ki ga na Venigerjev predlog imenuje Romšek in naj bi po nekaterih informacijah postal Robert Videč. To je v zadnjem času že tretja kadrovska menjava v vrstah celjskih policistov. Kot je znano, je konec prejšnjega le-tavpokoj odšel Franci Klanj-šek, dosedanji vodja za promet v sektorju uniformirane policije, katerega naslednik uradno še ni imenovan. Naj bi pa še ta mesec na njegovo mesto po neuradnih informacijah imenovali Elvisa Her-baja. ki je bil doslej zaposlen kot komandir PP Laško. KarolTurk delo pa zaradi tega ni oteženo, kot zatrjujejo na celjski policiji. V Celje je včeraj prišel tudi nekdanji direktor PU Slovenj Gradec Zlatko Ha-lilovič, ki bo pristojen za strateško načrtovanje dela policije. Prav njegov odhod, za katerega pravi, da ni pogojen s povzročitvijo prometne nesreče s službenim vozilom, naj bi sprožil val kadrovskih menjav, med njimi tudi Turkov odhod iz Celja v Maribor. MATEJA JAZBEC, foto; GK 16 feKIILTipA NOVI TEDNil Kukavčevi ulici ju na Polilah v Celju. Od Kukovca do Japlja f-'oKom 5€ im€nuj€ Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Kukovčeva ulica na Polulah v Celju. Poimenovali so jo po Vekosla-vu Kukovcu, ki se je rodil 10. junija 1876 v KoraCicah pri Ormožu in je bil ugleden pravnik, politik in publicist. Po končanem šolanju v domačem kraju se je mladi Ku-kovec leta 1889 vpisal na mariborsko gimnazijo in jo uspešno končal 1897. Nato je nadaljeval šnidij prava na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1902 tudi promoviral. Nato se je preselil v Celje, kjer je dobil službo odvetruškega pripravnika (koncipienta), samostojno odvetniško službo pa je začel opravljati leta 1909. S politiko se je začel ukvarjati kot visokošolec, saj je vseskozi deloval v liberalno usmerjenih dijaških društvih, po prihodu v Celje in menjavi generacij pa je decembra 1906 skupaj z Vekoslavom Spindlerjem ustanovil liberalno Narodno stranko. Stranko je vodil vse do leta 1917 Leta 1909 mu je na volitvah uspelo priti v štajerski deželni zbor, saj je v volilnem okraju slovenskih trgov in mest zmagal s prepričljivo večino. Prvo svetovno vojno je Ku-kovec preživel kot rezervni poročnik v Thalerhofu pri Le brin^. Kljub vojni mu je vseskozi uspevalo ohranjati stike z domačimi politiki. Poleti 1917 se je kot predsednik stranke aktivno vključU v promocijo deklaracijskega gibanja, ob koncu vojne pa je sodeloval pri ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani. Ob ustanovitvi Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918 je bil izvoljen za njene- ga podpredsednika, po odstopu dr. Ivana Tavčarja pa je Kukovec postal njen predsednik. Po razpadu Avstro-Ogrske je postal član narodne vlade za Slovenijo, in opravljal funkcijo poverjenika za finance (od novembra 1918 do februarja 1919), nato pa prevzel predsedstvo likvidacijske komisije za Štajersko. Od leta 1919 je bü tudi član začasnega narodnega predstavništva, leta 1920 pa še izvoljen v ustavodajno skupščino. Od maja 1920 do decembra 1921 je bil minister za socialno politiko in minister za trgovino in industrijo. Že v prvem letu mu je kot ministru za socialno politiko uspelo izpeljati enomo zavarovanje za vse delavce v novoustanovljeni državi. Leta 1922 se je Kukovec preselil v Maribor in tam odprl odvetniško pisarno. Vseskozi je ostal politično aktiven in leta 1924 so ^ izvolili v mariborski občinski odbor. Ob nastopu krize v Jugoslovanski demokratki stranki se je Kukovec od stranke oddaljil in se odločil vstopiti v odcepljeno Samostojno demokratsko stranko. Dve leti kasneje (1926) je iz stranke izstopil, vendar se je že leta 1927 priključil Kmetsko demokratski koaliciji, kjer je ostal vse do začetka šestojanuarske diktature. V času diktature politično ni bil aktiven, spet pa je začel politično delovati leta KUPON Hwitednik OSREDNJA KNji.'MiCr--www.ce.slk.si/domprojekli.Wm Ime in priimek......................... Naslov............................. Kraj in poštna številka......... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil Moj predlog .. 1935, ko je na skupščinskih volitvah kandidiral za poslanca na listi Združene opozicije, ki jo je vodil hrvaški politik Vladko Maček. V zadnjih letih pred izbruhom 2. svetovne vojne je bil med voditelji opozicijskega kmeč-ko-delavskega gibanja v Sloveniji, ki je bil sestavni del slovenske Ljudske fronte, bil leta 1936 izvoljen za predsednika ^banja, dve leti kasneje pa je na skupščinskih volitvah tudi kandidiral na opozicijski listi kmečko-delavskega gibanja. Leto 1939 je bilo za Kukovca politično prelomno. Ko ni bil izvoljen v vodstvo Zveze delovnega ljudstva Slovenije, se je povsem umaknil iz aktivnega političnega življenja. Po nemški okupaciji se je Kukovec vrnil v Celje. V času političnega delovanja se je Kukovec «spopadal« tudi s publicistično dejavnostjo, ki je precej obsežna. Že pred 1. svetovno vojno je sodeloval s Slovenskim narodom in Narodno-gospodar-skim vestnikom, od leta 1902 je vodil tudi celjsko Domovino, po letu 1906 pa liberalni časnik Narodni Ust in med letoma 1909 in 1910 celjski Narodni dnevnik. Bilje avtorveč razprav z narodnogospodarsko tematiko, ki jih je objavil v samostojnih publikacijah: Uvod v narodno gospodarstvo (Maribor 1899), Narodno gospodarstvo (Celje 1901), Vprašanje avstrijske denarne veljave (Celje 1919) ... Kukovec je umrl 19. julija 1951 v Celju. Danes, na predlog bralke Irme Koštomaj sprašujemo, po kom se imenuje Japljeva ulica na Polulah v Celju? Na vprašanje o Kukovčevi ulici smo prejeli veliko pravilnih odgovorov, žreb pa je nagrado - majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje -dodelil PatrikuŽabrlu iz Drage 4 b v Štorah. Odgovore pošljite do ponedeljka, 22. januarja, na t slov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom ropevšek. Po kom se imenuje. - Kratko zgodbo o Vekosla-a Kukovcu je za objavo mko Go- Nasmejana Evropa Smeh prihaja v SLG Celje z Dnevi komedije - Osem tekmovalnih predstav, 26. januarja začnejo Celjani Dnevi komedije, letošnji bodo šestnajsti po vrsti, so se rodili iz ugotovitve, da je Celje v zimskih mesecih kulturno premalo živahno in veselo mesto. Iz te zamisli je v SLG Celje z naklonjenostjo sponzorjev in Mestne občine Celje sčasoma nastal gledališki fesü-val, ki že dolgo presega lokalne in republiške meje. Letos v spremljevalnem delu festivala sega tja do daljne Islandije. Selektorica Dnevov komedije Tina Kosi upa. da bodo tudi letošnji Dnevi komedije v mestu zasejati smeh in zabavo z izborom najboljših komedij, ki so se odvijale na slovenskih odrih v preteklem letu. »Gre za niz osmih tekmovalnih predstav in treh spremljevalnih. 26. januar-jabodo kot prvi nastopili celjski igralci s komedijo Vinka Mödemdorferja Šah mat v režiji Dušana Mlakarja in tako prvi posegli v boj za festivalska odličja in se potegovali za naklonjenost žirije in občinstva,« pravi Kosijeva. Na vprašanje, kakšna je bila lanska bera komedij na sloven- skih odrih, Tina Kosi odgovarja, da je prijavljenih predstav vedno več, kot jih je možno uvrstiti v program. A to kaže na to, da ima festival v Celju svojo težo in poslanstvo in da gledališča v svoj repertoar uvrščajo komedije tudi zato, da bi bila izbrana za tekmovanje v Celju. Izbrala sem le najboljše komedije. Namen festivala pa je tudi v druženju z ostalimi gledališft in gledališčniki. Celjani pa imajo priložnost videti, kaj se na področju komedije do- In koliko bodo organizatorja, SLG Celje, stali Dnevi komedije? »Mi inflacije ne poznamo,« odgovarja Alujevič. »Prireditev že vrsto let stane približno enako. Predračun je 75 tisoč evrov. Mestna občina Celje (župan Bojan Šrot je častni pokrovitelj festivala) bo letos pridala 12.500 evrov, od vstopnic bomo zbrali okoli 20.000 evrov. Cena vstopnic je enaka lanskim, 100,30 evra za abonmajsko vstopnico in 14,60 evra za posamezno vstopnico.« gaja v širšem slovenskem prostoru.« Na zaključku festivala, 18. februarja, bodo tudi letos podelili žlahtne nagrade za najboljšo komedijantko, komedijanta, režijo, predstavo v celoti, ki jo bo ocenjevala strokovna žirija: režiserka Barbara Hleng Samobor, režiser Andrej Jus in prevajalec Jakob JašaKenda. Občinstvo bo z ocenami od ena do pet tudi letos izbralo žlahtno komedijo po svojem okusu. Natečaj za žlahtno komedijsko pero je poslej biena-len. Rok za oddajo tekstov je zato 30. september 2008. Upravnik gledališča Borut Alujevič je v vseh teh letih zaslužen predvsem za zbiranje denarja in pokroviteljev za festival, se je na konferenci za novinarje posebej zahvalil obema glavnima pokroviteljema, predsedniku uprave Banke Celje in direktorju poslovne uprave Skupine Tuš Andreju Bošnjaku in potar-nal, da žal zanimanje ta sponzorstvo v širši celjski regiji ni takšno, kot bi si želeli in kot bi si festival zaslužil. MATEJA PODJED o: Tina Kosi. Bonit Alujevič. Andrej Bošnjak in Niko Kač na novinarski konferenci. Urška in čaša nesmrtnosti Najboljše slovenske pesnike in pisatelje tudi letos čakajo nagrade za njihovo delo. Akademija poetična Slovenija namreč razpisuje natečaj za pesniško nagrado čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov, revija Mentor pa literarni natečaj za Festival mlade Uterature Urška 2007. Čašo nesmrtnosti so prvič podelili lani v Laškem ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca. Prejel jo je Andrej Medved, zanjo pa so bili nominirani še Marko Kra-vos. Tone Peršak, Andraž Polič in Ivo Svetina. Tudi letos lahko kandidati največ deset pesmi (skupaj sto verzov) v slovenskem jeziku, ki še niso bile objavljene, pošljejo na Velenjsko knjižno fundacijo do 8. februarja. Nagrado bodo tokrat podelili v Velenju ob svetovnem dnevu poezije 21. marca. Natečaj za Festival mlade literature Urška 2007 pa je namenjen avtorjem, starejšim od 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila - morajo v treh izvodih poslati do 25. januarja na re- vijo Mentor. Vse avtorje bodo povabili na enega od šestih regionalnih srečanj, pri čemer bo eno srečanj e tudi v Šmarju pri Jelšah. Deset izbranih avtorjev se bo predstavilo na Festivalu mlade literature Urška 26. in 27. oktobra v Slovenj Gradcu, najboljšemu pa bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Pr-venke, predstavljen pa na naslednjem festivalu prihodnje leto. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige. BA hÜfli liCVKk-? PieWlUBA 17 Dva klavirja, Gorišek in Lazar Pianista Bojan Gorišek in Milko U-zar bosta nocoj ob 19.30 v Narodnem domu nastopila na 3. abonmajskem koncertu Zavoda Celeia Celje. Gorižek in Lazar, ki sta v začetku leta 2005 ustanovila klavirski duo Gorišek Lazar, se bosta tokrat predstavila z Lazarjevo Fantazijo v stilu, Štefbet trilogijo št. 1, 2 in 3 ter z Ravelovim Bolerom. Pianist, skladatelj, Cembalist in saksofonist Milko Lazar že več kot petnajst let redno sodeluje z Big Bandom RTV Slovenija. Na džezovskem področju je deloval z lastnimi zasedbami (Quatebri-ga, Štefbet Rifi, Milko Lazai Quartet) in z mnogimi znanimi džezovskimi glasbeniki, kot so Maria Schneider, Herb Po-meroy, Peter Herlobzheiraer in Mathias Ruegg. V zadnjem času v glavnem kom-ponira za različne orkestre in komorne zasedbe. Njegova orkestralna dela so dirigirali mnogi znani dirigenti, njegova komorna dela pa izvajali številni domači in tuji ansambli po Evropi, ZDA ter na Kitajskem. Leta 2000 je dobil zlatega petelina za najboljšo džezovsko ploščo (Hunski hrbti), predlani pa nagrado Prešernovega sklada za skladateljski opus. Za svojo koncertno dejavnost je lani nagrado Prešernovega sklada prejel tudi Bojan Gorišek. Eden vodilnih slovenskih pianistov je že koncertiral po vsem svetu. Sodeloval jez Lucianom Beriom, Vinkom Glofaokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem, Davidom Harmanom, Walter-jem Proostom in mnogimi drugimi. Za Blaricum Music Group iz Amsterdama je posnel celoten opus Erica Satiea in Georga Crumba ter Concord sonato Ob zvokih klavirja bodo nocoj ob 19.30 uživali tudi Laščani. V kulturni center prihaja vodilni avstrijski glasbenik mlajše generacije pianist Gottlieb Wallisch. Wallisch je bil izbran v prestižni koncertni ciklus Rising Star, ki v najpomembnejših svetovnih glasbenih središčih, kot so New York, London, Amsterdam, Pariz m Dunaj, predstavlja največje glasbene talente. Kot solist je nastopil pod taktirko svetovno znanih dirigentov, koncerte pa je imel vnajelitnejših svetovnih dvoranah. Charlsa Ivesa. Prav tako je posnel celoten klavirski opus Marija Kogoja, Alda Kumarja in Milka Lazarja. BA Preglova SpLoščena Slovenija v Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v torek zvečer odprli razstavo akademskega slikarja Arjana Pregla iz Ljubljane, ki ima naslov SpLoščena Slovenija. O slikarju in razstavi sta na otvoritvi govorila hkovm kritik Boris Gorupič m sam avtor razstave. Kot sta poudarila, je namen razstave skozi vizualno umetnost proble-niatizirati nekatere vidike današnjega družbenega in predvsem političnega stanja v Sloveniji. Po eni strani je razstava družbeno angažirana, po drugi strani pa namerava avtor reinterpretirati nekatere že »klasične« pnjeme v hkov-ni umemosn. Razstava temelji na tezi, da je Slovenija boli sploščena kot sproščena. Te- matike, ki se jih loteva, so sproščenost, uravnoteženost, nestrpni govor politikov, revidiranje zgodovine, ustvarjanja napetosti... V kontekst razstave je vključena do sedaj nenavadna možnost odziva občinstva. Odprt je blog (http:// razstava.blogspot.com), na katerem so fotografije vseh del in besedilo ob razstavi. Gledalci imajo tako možnost komentiranja, s tem pa tudi večjega in bolj neposrednega odziva, saj je le-ta-pri običajnem prenosu informacij ponavadi precej šibak in enosmeren. V programu ob odprtju je sodeloval glasbenik Adi Jakše, razstava pa bo odprta do konca meseca. TT Z otvoritve razstave Seminar za ljubiteljske gledališčnike Minulo soboto je bila v Celju ponovno gledališka delavnica, ki jo je pripravila celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sklopu svojih rednih gledaliških izobraževanj z naslovom Gledališka vloga in igralec. Gledališko delavnico je vodila naša priznana gledališka igralka in mentorica številnih seminarjev Mojca Funkl, nosilka vrste nagrad za gledališko ustvarjalnost, med drugim tudi Severjeve nagrade. Gledališke delavnice se je udeležilo 19 aktivnih gledaliških ustvarjalcev kulturnih društev, srednjih šol, mentorjev gledališke dejavnosti osnovnih šol tako iz Celja kot tudi drugih krajev celjske regije. To je bila že druga skupina, saj je bil odziv na jesenski seminar v novembru tako množičen, da so ga organizatorji morali ponovili še v januarju. Mojca Funkl je udeležencem odpirala gledališko domišljijo in obzorje ter pomagala poiskati pot do konkretnih odrskih rešitev in uprizoritvenih možnosti, kar vse je amaterskim gledališCnikom koristilo pri njihovem nadaljnjem ustvarjalnem delu. Ob zaključku so si udeleženci ogledali še otroško gledališko predstavo Krasen cirkus KUD Zarja Trnovlje Celje ter po končani predstavi v prijateljskem pogovoru izmenjali izkušnje s tamkajšnjim amaterskim gledališkim ansamblom. ŽB Mljač v prestolnici v Galeriji Zveze društev slovenskih liko^ kov v Ljubljani bodo v četrtek odprli razstavo celjskega slikarja Adolfa Mljača. Razstava bo na ogled do 15. februarja. Adolf Mljač je imel doslej 49 samostojnih in skupinskih razstav, od tega 13 v svojem prvem obdobju temnega modernizma, ki je trajalo od leta 1957 do 1969 in 36 v drugem od leta 1989 do danes, ko se spet skuša vključiti v sodobne umetniške tokove. V prvem obdobju je deloval v oljnem slikarstvu figuralike in v grafiki, v drugem obdobju pa je poleg tega deloval v pastelu in akvarelu. Med leti 1989 in 1995 je slikal morsko krajino v akvarelu, od leta 1999 pa deluje tudi v skupnem projektu Društva likovnih umetnikov Celje Vstop prost s svojimi ambientalnimi likovnimi postavitvami na celjskih ulicah in v mestnem parku. Posebno poglavje Mljačeve ustvarjalnosti zavzemajo prostorske inštalacije, ki jih gradi iz odpadnih materialov, Enega takih projektov Adolf Mljač predstavlja tudi na tokratni razstavi. Gre za objekt, ki nosi pomenski naslov Mitomani-ja - 11. september. »Skulpturi v obliki dveh stolpov, zgrajeni iz odpadnega stiropora, ponazarjata dvojčka iz New Yor-ka. Na enem stolpu so vpete reliefne maske iz sipinih kosti in predstavljajo politeizem (podobe Gorgone, Meduze, totemov), na drugem stolpu pa so maske iz monoteističnih religij, zlasti iz judovsko-krščanske tradicije (inkvizitorji, reformatorji, kardinali ..,), Avtor s tem opozarja na iZvor konfliktov, ki so in še sprožajo razlike med različnimi religioznimi prepričanji, Hkrati pa želi doseči likovno funkcijo objekta v prostoru z angažirano vsebino likovnega dela, ki naj bi gledalca vabila k razmišljanju,« Mljačevo skulptu-ro pojasnjuje umetnostna kritičarka Petra Vencelj. BA Manaslu - konec poti Nejca Zaplotnika Pravilo redköga predvajanja gomišklh filmov v kinih bodo v celjskem Metropolu prekršili danes, v torek, ob 20. uri, ko bodo na enkratni projekciji predvajali film Manaslu - konec poti Nejca Zaplotnika. Film je nastal v dveh delih in po scenariju Vikija Groš-Ija. Leta 1984 je Grošlja med uspešnim vzponom na osmo najvišjo goro sveta spremljala kamera Stipeta Božiča, jeseni leta 2006 pa sta se mu pridružila Anže Čoki in snemalna ekipa Freeapproved. Film je pred kratkim doživel premiero v Cankarjevem domu (kjer bodo v začetku februarja organizirali prvi mednarodni festival gomiškega filma), konec tega meseca bo na sporedu tudi na televiziji. Celjsko projekcijo bosta obiskala avtorja Viki Grošelj in Anže Čoki. PZ 18 Hfl TEDNIK SPET V AFGANISTAN V bazi pri našiii Baza, kjer služijo za svoj vsakdanji kruh naši fantje, je manjšega tipa, obdana s puščavskim peskom in tremi drevesi. Znotraj špar-tansko naselje, urejeno po meri vojaka in med temi vojaki so tudi naši fantje, nasmejani in kleni, kot se za celjskega vojaka spodobi. Življenje jim teče v ritmu opravljanja nalog, pripravljenosti in prostega časa. Ekipa vleče drug drugega skozi pol leta, preživetega v pesku, ki se vrtinči med tistimi že omenjenimi tremi drevesi. Pravijo, da se občasno pojavi na nebu tudi oblak. Enkrat se je in je evo - hit meseca. Znotraj baze je večji hangar, ki ima levo od vhoda kakšen meter široko tarčo, levo od nje in malce nižje pa silhueto bika. Nikakor mi ni bilo sno, čemu naj služila, dokler abedari-n vpra- šal naših. Ti: frkantski navadi - kot se, naj omenim še enkrat, za celjskega vojaka spodobi - odvrnili, da služi Špancem za poseben šport. Nekaj metrov pred tarčo postavijo kol, nato pa mo- Piše: GREGOR JAZBEC ra mali Španec dirjati okrog kola toliko časa, dokler mu ni že slabo od vrtoglavice. Takoj nato pa se mora opoteči proti tarči in se z vso silo z glavo zaleteti vanjo. Ce jo zgreši in butne v bika, mora plačati rundo. Zanimiv šport. Nekaj podobnega sem videl v gostüni na Kozjanskem. Le da je šlo za zabijanje žeblja v tnalo. Z glavo. Zmaga narave Druga prigoda je vezana na drisko, ki se občasno rada^ javi med Evropejci, ki obtičijo na eksotičnem vzhodu. Eden naših, šofer oklepnega vozila, jo je fasal med vožnjo. Spredaj in zadaj je imel vozOo, ustavljanja ni, trebuh pa je neumorno brundal svojo rjavo sim- ^m S STAJERSKI VAL fonijo. Simfonija se je nato prenašala čedalje nižje in takrat se je začel boj za obstanek. Človek proti stroju in ta proti času. Medtem ko mu je pri hlačah že vrelo in brbotalo, je f^t pritiskal plin in se lepil prednjemu vozilu za zadek, da bi sprednjemu šoferju le kapni-lo, naj zaboga požene hitreje. Sprednji lahkotno križan in se ne pusti motiti. Naš šofer stiska zobe in še kaj drugega, pred očmi mu plava rešilni WC, sekunde tečejoinče kdaj, je fantu žal sedaj, da ni na vozilo vgrajen par raketnih motorjev. Sprednji v ogledalu končno le opazi izbuljene oči našega, pritisne na plin, vozilo pripelje do WC-ja, fant se dv^e s sedeža, ko v vsem svojem veličastju zmaga narava. Prvi šofer se skobaca iz vozila, pride do našega in vpraša, čemu zaboga panika. »Ah, nič, nič. Je že mimo, pozabi,« mu mirno in vdano v usodo odvrne naš. Lahko gremo naprej na patruljo. Rogovi z bazaija Občasno pred bazo oi^i-zirajo bazar. Postavijo nekaj stojnic, iz peska vzniknejo nomadi in barantanja neveščim zahodnjakom prodajajo najnovejše rolexe za 20 evrov. Sam proces trgovskega natega iz^eda precej standardno: oseba X gre nedolžno mimo stojnice in za drobec sekunde poseda razstavljeno robo, na primer na razstavljeni rolex. V tistem trenutku mu iz rokava visi trgovec in mu prodaja uro za močno zmanjšano ce- no, kot se pač za prijatelje spodobi. 30 evrov. Samo za nje ga, drugim bi jo prodal za dražje. Oseba X, zmedena in nevešča barantanja, se prijazno zahvali in poskuša nadaljevati s sprehodom. Taisti trgovec se mu nato oklene noge, jadi-kuje in ga roti, da je pripravljen znižati na 20 in da to dela prvič in zadnjič, samo zanj, ker sta takšna prijatelja. Osebi X je sedaj že maJce nerodno, poskuša gledati stran in se čimbolj neopazno izvleči iz godlje, ko začne trgovec hli-pati v njegovo srajco. Družina mu bo propadla, njegovi mali otročički z velikimi rosnimi očni bodo ostali brez hrane, ampak če je to cena, da proda uro za 15 evrov, potem pa naj bo. Med smrka-njem trgovca se osebiX spara srce, odpre denarnico in mu odšteje denar za uro. Še sekundo nazaj zlomljenemu ti-govcu se sedaj nad glavo pojavi oblaček, v katerem piše »he he he ...« In ko poskuša na poti iz bazarja naš možak uro naviti, mu v roki ostane gumb, odlepi se številčnica in veter odnaša šibko hlipanje taistega trgovca, ki visi iz rokava naslednji žrtvi. Gregor Jazbec, vojaški psiholog 20. MTB iz Celja, je na naših straneh že nastopal z zabavnimi teksti s službenih poti v Afganistan, tokrat piše o ponovnem obisku na »divjem vzhodu«. ipoo Sam sf stopkuki _ ganistansko pokrivalo. Naši fantje so me opozorili, da ga zaboga ne dam na glavo. Menda dobiš kakšno eksotično bolezen že samo, če jo pogledaš. Mogoče ti zrastejo rogovi, kaj pa vem. (se nadaljuje) Koline PISE: JERNEJ BOROV-NIK BARTOL S kolinami so navadno začeli že pred božičem, zato, da je bilo dovolj mesa za praznike. Koline so trajale pri nekaterih še po novem letu vse do svečnice, dokler je bila dovolj mrzla zima. da se meso ni pokvarilo. Največjipraznik poleg velike noči je bil božič. Doma smo imeli koline zmeraj nekaj dni pred božičem. Saj so kmečki praznik. Kmetice sosede so kar tekmovale med seboj, katera bo zredila debelejšega prašiča. Slanino se je merilo s prsti roke. Vse, kar je bilo debelo (slanina) manj kot en pedenj, ni bilo najboljše. Slanina je morala biti debela vsaj za štiri prste ali za cel pedenj, to je nekaj veljalo. Tista, ki je zredila najbolj debeli »špeh« je bila zmagovalka v vasi. V Lipi je zredila najdebelejše prašiče vsako leto soseda Petrekova Roza. Mesarji - sosedje, ki so da tako debele slanine ne pridela nobena druga gospodinja v celi frankolovski fari. Seveda domači ljudje niso mogli porabiti vse masti, prodati je pa tudi niso mogli. Zato so bili mlajši prašiči, ki jih še niso poklali, bolj veseli. Gospodinja Roza jim je pri vsakem obroku izdatne svinjske krme to še pošteno zabelila z raztopljeno svinjsko mastjo in ocvirki in tako je novi »špeh« že kar med letom rasel naprej. Pred časom kolin je nastal v hiši med otroki veseli nemir. Fantje, ki smo že hodili v šolo, smo morali očetu pomagati, da se je pripravilo vse potrebno za koline. Starejše sestre so pomagale mam i ki v kuhinji tako, da so pripravile vso potrebno posodo in različne začimbe, ki se takrat potrebujejo, ter predpasnike in lepo oprane brisače, kuhinjske krpe za mesarja in podobno. Nekaj dni pred kolinami sem navadno šel v gozd z manjšim vedrom, dletom in nožem nabirat smolo. Na smrekovih deblih v gozdu se je vedno našlo dovolj smrekove smole, ki je bila na ranjenih debhh in kjer so büe posekane veje. Izluščiri in postrgati jo je bilo treba dle- tom in nožem v posodo. Za enega prašiča je büo treba nabrati približno en kilogram smole. Doma je oče to smolo skuhal na štedilniku. To je bilo nevarno d( prepuščal otrokoj bi opekli. Ohlajena, raztop Ijena smola se je potem sti dila v rumeno prosojno ko lofonijo. Pred uporabo je bili treba to smolo razbi manjše koščke in jo nazad nje do kraja zdrobili in zmlet v fini drobni prah. To se jt naredilo na koncu z mletjen manjših koščkovmed zidnima opekama, pod katero smo prej pogrnili dve plasti močnega papirja, da se smola v prahu ni razsula po tleh. Tako pripravljena smola za koline je bila vedno ob pravem času pri rokah. Pravočasno smo nabrali in pripravili tudi špile z Ijenje klobas. Nabrali enoletne poganjke, lepe ravne šibe trdoleske aü farovš-ke kapice, ker so rdeči odc-veteh in omesneli listi cvetov trdoleske imeli enako š rikotno obliko, kot je poki valo župnika. Lepe ostrgane šibe in skrbno ošiljene na enem koncu in dovolj posušene na peči so bile pripravljene za špiljenje klobas. Še mnogo raznih drugih prav je bilo, bi • ' prava »amice«, da je bila ivočasno nalita in zmoče-z vodo, da so se deske nalile, zginile razsušene špra-' « držala ob Veseli december v bolnišnici Ni zime brez snega, pomladi brez sonca in ne veselja, če ga ne deliš z nekom ... Ta lepa misel je spremljala vse, ki smo poskrbeli, da so bili decembrski dnevi za bolne otroke še posebej lepi. Vsak dan je oti'okom prinesel pisma presenečenja, v katerih so se skrivale uganke, pesmice, pravljice, obiski dobrih decembrskih mož.,. In knjige, družabne igre ter ljubkovalne igrače Maja Skoka, ki jih je podaril bolnim otrokom na otroški kirurgiji. Zanje je izvedel od svoje babice, s katero sta se igrala »operacije«, saj je vnuka zanimalo, kaj babi počne v službi. Preko igre je spoznal, da je v bolnišnici veliko operirariih, poškodovanih in bolnih otrok in njim je namenil svoje igrače, da jim ne bo dolgčas in da bodo hitreje minili dnevi do ozdravitve, Prvi je otroke v veselem de-cembm obiskalMiklavž in vsakega obdaril; v ^alnico je dostavil še novTVzDVD-jem (podarili so ju Celjski vitezi). Z igrico Dedek Mraz in škratje so nas razveselili dijaki GCC -smer predšolska vzgoja. Tudi igrica Snežena možiclja v izvedbi dijakov SZŠ Celje je navdušila. Pravljic ni nikoli preveč - uro pravljic nam je podarila še Ida Kreča iz knjižnice Pri Mišku Knjižku v Celju. Zelo lepo prireditev so nam podarili učenci L OŠ Celje -razredna stopnja in dijaki 4. letnika Gimnazije Lava Celje. Največje nestrpno pričakovanje je veljalo dedku Mrazu, ki si je vzel čas in se posvetil vsakemu malemu bohiiku posebej- S sabo je pripeljal v u otroke iz vrtca Anice / Celju in 1. OŠ Ce-Ije. Za posebno doživetje je poskrbel todi klovn Ronald McDonald, ki je podaril otrokom urico sproščenega doživljanja rokohitrskih spretnosti in smeha. Na koncu je otroke obdaril še Božiček. Mali bolniki z vzgojiteljicami in učiteljicami se prisrčno zahvaljujemo vsem. ki so z dobro voljo prispevaK. da je bilo naše doživljanje prazničnega decembra prijemejše in bogatejše. MAJDA GUZEJ, vzgojiteljica Vrtca Anice Cemejeve Celje, oddelek bolnišnica di poslušali. Ob kohnah nam je pripovedoval, kako so v starih časih znali mesarji poskrbeti za to, da so jedli pečene krvavice, še preden so prašiča zaklali. Pod repkom so mu nekaj naredili, potem ko so ga že teden dni krmili ilačno vodo. Tako zažgali in na njem so bile že pečene klobase. Šele potem so ubogega prašiča zaklali in narazen dali. Otroci smo ob poslušanju takih pravljic zapeli še tisto Vodovnikovo pe- Prašička smo zredili, zdaj bomo ga lovili. NC' ZDRAVJE - MASE BOGASTVO Holesterol nas ogroža Povišan holesterol lahko znižamo z zdravim slogom življenja, redno fizično aktivnostjo, obvladovanjem stresa, z dodatki v prehrani in z zdraviü. Od leta 1998, ko se je pričel izvajati nacionalni program preventive bolezni srca in ožilja, je prišlo v populaciji do postopnega zmanjševanja umrljivosti za boleznimi srca in ožilja. Deloma na račun dobre organizirane službe nujne medicinske pomoči, preventivnih programov v osnovnem in specialističnem zdravstvenem varstvu, pa tudi spremenjenega sloga življenja ob upoštevanju dietnih navodil in uporabe novih in uspešnih zdra- ožilji )jilvi za boleznin mrla pribli: 3 polo vica vseh, leta 1998 42 odstotkov, lani pa le še 35 odstotkov. Predvidevamo, da se bomo v letih /ropski umrlji^ drža-;t pod ko je li povsod enaka, diteranskem predelu Evrope (Grčija, ItaUja, Francija, Španija, tudi Avstrija]. Pa tudi Slovenija ni enotna. Največ bolezni imamo v vzhodnem delu države. V Prekmuiju, na Štajerskem, Celjskem, Koroškem in Posavju umira več Slovencev za boleznimi srca kot pa na Notranjskem, v Ljubljanski regiji. Gorenjskem in na Primorskem. Ali je to povezano z drugačnim Piše: piim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog oljčnega olja in manj nasičenih maščob ali z višjim bruto nacionalnim dohodkom in manjšo nezaposlenostjo, ki je najvišja v vzhodnem delu države? Ali zaradi nižjega standarda uživajo ljudje manj zelenjave in sadjater vlaknin in dražjega, a zdravega oljčnega olja? Analiza zbranih podatkov do konca leta 2005 kaže da ima 79,2 odstotka odraslih Slovencev povišan celokupni holesterol v krvi, 74,7 odstotka ljudi ima prekomerno telesno težo, 49,9 odstotka jih ima povišan krvni tlak, kadi jih kljub restriktivni zakonodaji še vedno slaba četrtina. Kajenje se sicer zmanjšuje med starejšimi, se pa povečuje med mladimi, zlasti med dekleti. Normalne vrednosti hole- LDL-holesterol zanj previsok, ne glede, kako nizek je! Priporočene Na Slovenskem forumu o preventivi so že pred leti potrjene Evropske smernice o preventivi in s tem smo tudi določili meje normalnih vrednosti. • Zgornja meja celokupne-ja holesterola C HOL 5 mmol terola oločajo /1 • Uhkega, a najbolj nevarnega LDL H 3 mmol/1 • Varovalnega holesterola HOL H nad 1 mmol/1 • Trigliceridi oziroma proste maščobe v krvi pod 2 mmol/1 Že lani so sprejete zahtevnejše smernice za zniževanje holesterola pri ljudeh s povišano ogroženostjo za nastanek ateroskleroze in za bolnike z ishemično boleznijo srca. Tako se danes priporoča znižanje: C HOL pod 4,5 mmol/1 LDL pod 2,5 rmnol/l HDL pa je potrebno povečati nad 1,8 mmol/1 Zelo zahtevna naloga. Se pa izplača, saj so študije dokazale, da če znižamo LDL-holesterol za polovico, zaustavimo proces napredovanja ateroskleroze na žilah. Holesterol organizem potrebuje za tvorbo hormonov, celičnih struknir, kot so membrane in ovojnice, je pomemben v možganih, živcih itd. Pa vendar ga ne moremo tako znižati, da bi lahko ogrozili delovanje vseh teh struktur. Normalno se tvori v jetrih, dnevno 800 mg, s hrano ga dobimo od 300 - 700 mg. Nekaj se ga izloči po naravni poti, vendar premalo, da bi to postala naravna pot za zniževanje holesterola v krvi. Z dieto ga znižamo za 10 odstotkov, s fizično aktivnostjo za dobrih 5, z zdravili pa 35 odstotkov. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si osni lulacijs Taki večjo rekreacijo. tivnostjo m ukvarjati se ivanjemveč skav, ki so dokazale, da čim nižji je holesterol v krvi, manj je bolezni srca in ožilja, manj je tudi nenadnih smrti zaradi bolezni srca. Tako določene vrednosti na osnovi številnih raziskav v svetu so še vedno previsoke in se stalno znižujejo. Iz tega lahko izvedemo zaključke, da če se pri bolniku pojavi ateroskle-roza, je holesterol oziroma kateri e sprememba r ikrofa- .1 poži ra. Če pa se holesterol zniža še bolj, se lahko proces na žili obrne in se količina holesterola v piaku celo zmanjša, zmanjša se vnetje, izboljša se prehodnost žile in zmanjša ogroženost ter izboljša prognoza. Na manjšo tvorbo holesterola v jetrih imajo ugoden vpliv-nekateri dodatki v prehrani in nenasičena olja, predvsem nekatere oblike omega 3, ki so pripravljeni za srčne bolnike, in omega 9 olja, vlaknine vhra- geni.fitati hd. Je pa res, da je kljub temu težko znižati holesterol, saj ga povečujejo stres, nepravilna in neredna prehrana in tudi neredno jemanje zdravil, Pogosto je vzrok, da ne dosežemo zastavljenega cilja tudi prenizka doza zdravil, saj se zdravniki še vse preveč bojimo nekaterih stranskih učinkov, ki pa so v primerjavi s koristjo, ki nam jih prinašajo zdravila, kot so statini, zanemarljivi. Goba na gobi ali čudovita igra narave 1.DEL Narava jeres nekaj izjemnega in neponovljivega. Poleg tega, da nam daje hrano, nas razveseljuje tudi z različnimi čudeži in zanimivostmi. Eden teh čudežev je prav gotovo tudi rast gobe na gobi. To sploh ni tako redek po- primerov takšnega zajedanja oziroma parazitskih vrst gob. Seveda so te kombinacije gobe na gobi zelo zanimive, tudi zato, ker je pogosto ena od obeh gob strupena ali neužitna, druga pa celo zelo užitna. Lani je raslo kar neverjetno veliko primerov parazitskih vrst gob, nekaj celo takšnih, ki jih nisem videla nimivo vsako leto posebej -čeprav ni bilo veliko gobanov, golobic in drugih užitnih gob. so rasle druge, za nas morda še bolj zanimive gobe. Poglejmo si dva primerka takšnih zanimivih in tudi lepih parazitskih vrst Parazitska polstenka (XeriKomus parasiticus) je zajedalskagoba, ki zajeda navadno trdokožnico (Scleroderma dtriiium) ali pt> domače krompirjevo prašnico. Klobuk zraste v premeru do 5 cm, v mladosti je polkro-glaste obhke, nato se odpre in zravna (kot pri navadni polstenki], včasih ima na sredini majhno jamico. Je precej suh. žametast, svetlo rjave do olivno rumenkaste barve in velikokrat z razpokano kožico, Cevčice na spodnji strani klobuka so kratke, mlade rumenkaste barve, v starosti pa postanejo rjavkaste. Luknjice cevčic so precej velike, oglate in rumenkasto olivne barve. Bet zraste do 5 cm visoko, je precej vlaknast, rumenkaste barve, v dnišču zožen in pogosto ukrivljen. Meso na prerezu ne spremeni barve (ne poplavi), je bledo rumenkaste barve in Čvrsto, saj v starosti ne razpade (kot npr. gobani). Je prijetnega vonja in sladkobnega okusa. Goba je užitna, vendar za nabiralce nezanimiva, pred- vsem zaradi svojega rastiš ča. Raste poleti in jeseni na navadni trdokožnici, pa tu di na drugih vrstah iz rodu trdokožnic. Parazitska polstenka spada v razred gobanov (kot vse polstenke, ki imajo luknjičasto trosovni-co) in je. zaradi kraja rastišča - na drugi gobi. lahko določljiva goba. Zanimivo pa je, da navadna trdokožnica. ki gosti jega razmnoževanja, bi rekli, da je neke jbji rak. Kljub temu zelo lepa in zanimi-istvarja pravo narav- ANA IVANOVIČ Bazilika za »vse sortefc Izboljšuje vitalnost, poživlja in krepi, pomaga pri depresiji, migrenah, prehladih, gripi, želodčnih krčih, znižuje krvni tlak in n holes lešu- je prebavo in tvorbo materinega mleka... vse to in še več zmore bazilika (Oci mam basüicum], ki v kuli-nariki velja za pravo kraljevsko začimbo. Bažilka, bažuljek, bosilj, bosUjek, božiljek, bražilka, bržilka so imena, ki jih je rastlini prijetnega začimbnega okusa nadel slovenski človek. Njena domovina je Indija, v Evropo pa naj bi jo davno tega zanesel Aleksander Veliki. Stari Rimljani so jo nadvse čislali. V času Cezarja je slovela kot odlična začimbna, okrasna in zdravilna rastlina. Na svojih vrtovih so jo v 12. stoletju začeli gojiti menihi Zelo ljuba je postala Italijanom, uspešno pa sije utrla pot tudi v naše gospodinjske vrtove in domove. Dobro se ujema s paradižnikovimi jedrni, z zelenjavo, s solatami vseh vrst, siri, denimo rao-carelo. Z njo tudi odišavimo mnoge omake. Omenimo še pesto, znamenito omako iz mešanice ba-zihke. česna, pinjol in oljčnega olja. Odlično se ta pripravek obnese na testeninah. Poglejmo bazUikine zdravilne odhke, ki jih sploh ni malo. Uporabljamo tako svežo kot posušeno, ki jo na drobno zrežemo in hranimo v temnem prostoru v dobro zaprti posodi, da ne izpuhti vsa zdravilna in začimbna moč. Bazilika uspešno odpravlja napenjanje, pospešuje prebavo. obenem pa krepi želodec in zbuja tek. Blaži bolečine in krče v želodcu. Dobro de- a črev( 1 pn z lodcu in črevesju. 2e od nekdaj velja za zelišče, ki krepi in poživlja, izboljšuje vitalnost, pomaga pri depresiji, migrenah, tesnobi. Priporočajo jo ljudem, ki so zelo živčni, otrokom, ki se težko pogreziiejo v deželo sanj kot seveda tudi odraslim, ki jih daje nespečnost. Zelo učinkovita je pri vnetjih dihalih poti, z njo zdravimo kašelj, prehlad, astmo in bronhitis. Pri bolečinah v grlu in hri-pavosti grgramo bazilikin čaj. Preprečuje okužbe in zbija vročino. Bazilika naj bi varovala srce pred stresom, zniževala krvni pritisk in raven holesterola. Zniževala naj bi tudi raven krvnega sladkorja in tako blažila tegobe sladkornih bolnikov. Uporablja se pri boleznih sečil, denimo pri vnetju ledvic, pri pekočem seču in bolečem mo-krenju. Zdravi beli tok in pospešuje izločanje mleka iz .mlečnih žlez pri doječih materah. Če z baziliko splaku-jemo usta, bo pozdravila boleče in nadležne afte oziroma sor in odgnala neprijeten ustni zadah. Za čaj v obliki poparka vzamemo cvetje, liste in vrhnje dele stebla ali pa uporabimo samo liste. Žličko teh prelijemo s skodelico vrele vode. premešamo in pustimo pokrito stati 10 do 15 minut. Pijemo 2 do 3 skodelice nesladkanega Čaja na dan po po-žirkih. V primeru, da ga uporabljamo kot prsni aii pljučni čaj, pa mu lahko dodamo žhčko medu. Ljudsko zdravilstvo pri mešanico iz enakih delov bazilike in brezovih listov, ki jo pripravimo kot poparek. Zunanje se čaj uporablja za obkladke pri ranah, ki se slabo celijo. Bazilikini listi, namočeni v žganju, prav tako koristijo kot obkladki pri gnojnih ranah. Z dišečo bazilikino kope-Ijo pa bomo izboljšali splošno počutje in se poživih. 20 ^INFORMACIJE mu. TOPEL DOM Ah, ta mačji kašelj Zadnjič smo opisali kužni kašelj pri kužkih. Ker pa tudi muce lahko postanejo žrtve virusov, ki napadajo zgornje dihalne poti, je prav, da opišemo tudi to bolezen. Veterinarji »mačjemu nahodu« ali »mačjemu prehladu«, kot temu pravijo lastniki, pravimo FRC ali felini (=mačji) respiratomi (»dihalni] kompleks. To torej pomeni, da se s podobnimi znaki kažejo obolenja, povzročena z različnimi povzročitelji. Večinoma gre za posledice okužbe z dvema virusoma (Calici in Herpes), na že poškodovano di- halno in očesno sluznico pa se rade naselijo Še bakterije, ki bolezenske znake poslabšajo. Zbolijo lahko mačke vseh starostnih obdobij, zlasti pa so občutljive mlade živali, Znaki mačjega nahoda so: izcedek iz oči in nosu (lahko tudi gnojni), vnete oči, (lahko) razjede na jeziku in dle-snih (takrat se muca močno slini in ne more jesti zaradi bolečin), oteženo dihanje, kihanje, pogosto povišana telesna temperatura, splošno slabo počutje živali, neješCost, pri brejih živalih lahko pride do splava in obporodne smrtnosti, pri naaredovani bolez- ni pa tudi do kašlja in pljuč- Živali, ki so bolezen prebolele, Uhko še dolgo ostanejo klicenosci in okužijo druge muce. Kaj torej lahko storimo, da se težavam izognemo? Najboljša preventiva ostaja preprečevanje stika zdravemucezostalimi, še posebej z navidez bolnimi. Cepljenje ne prepreči vedno obolenja, a muce, ki vseeno zbolijo, imajo veliko blažji potek bolezni. Mucam je treba redno odpravljati notranje in zunanje zajedalce, ker le-ti močno zmanjšajo odpornost živali. Če pa je vaša i zbolela, vam preostane le eno: oskrba malega bolnika pri veterinarju, ki bo glede na simptome predpisal terapijo, ki včasih vključuje tudi hospi-talizacijo intenzivno zdravljenje v veterinarski oskrbi), saj resno bolne muce potrebujejo umetno hranjenje, podporno terapijo in stalen strokovni nadzor. Pravzaprav nas pridite v zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah (telefon: 03/ 749-06-02] vse skupaj pogledat, mogoče je kdo od naših štirinožcev pravi družabnik ROK KRAJNIK Moj zdravnik Vivina akcija Moj zdravnik se letos nadaljuje. Pri njej že vrsto let sodeluje tudi Novi tednik, saj imajo tako tudi bralci in s tem zdravniki z našega območja možnost, da se uvrstijo na lestvico najbolj cenjenih. Glasove za najbolj cenjeno družinsko zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa in pediatrinjo/pediatra zbiramo od začetka januarja do 16. marca 2007. Pošiljate jih lahko na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi, ki boste glasovali, bo uredništvo Vive izžrebalo lepe napade. Tedensko bo nekdo od bralcev prejel polletno naročnino na revijo Viva, na koncu akcije pa bodo med glasovalce izžrebali naslednje nagrade: 3-krat Power juicer express, 20-krat mini kopalni set (kopalni plašč + brisača -i- copati) ter 70 drugih privlačnih isasti mešanček, na kratkih, a izredno gibčmh m hitnh tačkah. Moram priznati, da se mi kar smeji, ker nas letos zima še ni obiskala. Pridite pogledat, kako hitro migam z belo zastavico na svojem repu. Vremeje tako čudovito za sprehode, a pome še nihče nrpriial.Žetretjič Sem prekrasna, enoletna, rjavoočkasta psička s svetlečim črnim kose vam poskušam pnkupiti v tem jesensko pisanem kožuščku. Štejem žuščkom, ki ga krasi belo odlikovanje z zvezdico in črtico za pridnost in Tokratna nagrajenka za polletno naročnino n je Jožica Zalokar, Krivica 42, Prevorje. 1 revijo Viva KUPON Glasujem za: Mltednik f O j* m POŠTNA ŠTEVILK»--------- AdriaticSlovenicaB FULL COOL DEnO TOP FINALE: 19. JANUAR BOWLING PLANETA TUŠ OB 18. URI GOSTA: MAJASLATINŠEK AMŽEJDEŽAM VSTOPNINE NI! GENERALNI POKROVITELJ orifiame la švedska kozmetika itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestetko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. ŠKODO fowirit, letnik )993, garažirano, prevoženih 72.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5707-631. 162 SEATtoledo 1,6, zlate bono, letnik 1999, prevoženih 125.000 km, ohranjen, pro-dam.Te!efon041 324-730. L25 HI$OYCelju,qublionskoc.61,vvelikosli97 m', zemljišče 407 m', delno obnovljeno, letnik 2006,vseljiro takoj, prodom zo 162.744 EUR (39.000.000 SrT).Te!efon (03) 491-5062, 031 541-388; www.maksiniilijan.si. MaksimilpR, (t. 0. o.,l4ubl[onska(.5,Celje. KUPIM STARÜSO hišo, v Celju z okolico, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 601-555.92 GOZD, oblico Šentjurja, Ponikve, Dramelt Planine, Vojnika, Loč, kupim. Plodlo to-tej. Telefon 041 574-703. Š30 ODDAM TRAKTOR Ferguson 55, ceno 1600 EUR, prikolico, 31, prodam, možno menjavo zi.iivino.TelefonS731-38fl. l27 Ibto, kupim. Telefon 041 471-910, 5861-860. 166 OSTROŠiO. Novo, obnovljeno, samostojno dvostanovanjsb hišo, velikost parcele 700 m', prodam. Ceno 190.000 tUR. Teletoii041 389-23B. 143 TAfiOR. Gradbeno porcelo z izdanim gradbenim dovoljenjem, možnost začetko tabišnje gradnje, prodom. Ceno 50.000 EllR.Telefon 041 389-238.143 lAŽIŠE,Dobje pri Planini. Prodam majhno kmetijo, 2,5 ho zemljišča, no lepi, sončni legi. Cena po dogovoru. Telefon 031 891-206. 165 PISARNIŠKI prostor, 25 m', v centru Celja [Ljubljanska cesto) prodamo. Telefon 041 765-200. p mtpisomLvelkDSIpe 15 ni',vlll4.divizüe 14 |RC),prodomo.Telefon041765-200. » Pošteno in delovno si živel, [Kmagal vsem, nam dobro želel, zdaj si zaspal, a v naših srcih boš za vedno Ijabljen ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče, sin in brat SLAVKO ANTOLIČ iz Celja (1.8.1943-4.1.2007) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in pod-jeflu Klima, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebna hvala pogrebnemu zavodu Veking za opravljene pogrebne storitve, duhovniku za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi POSLOVNI prostor zaskkidiščealidaigodejav-nost (100 m'], no Bežigrajski cesti, bi» £mo,oddom.Telefon041 685-710. n TRGOVSKI lokal, 4Sm',vCeteiD parku, ob avtobusni postaji v Celju, oddom v najem. Telefon 041 725-103. p mmm PRODAM t|.o,ll.H.nik.tS,fell.. EN050instGi>»g>ic«iHudi>ii,lll.f[ii>-k.lovil