V Turjaku trenutek nezbranosti vzrok prometne nesreče Trije mrtvi na primorski avtocesti v bližini Senožeč: avto prehiteval in zdrsnil v avtocestni jarek /3 Primorski Martin Brecelj Kljub občasnim drugačnim trditvam, se še vedno nismo otresli finančne in širše gospodarske krize, ki je dramatično izbruhnila septembra 2008 s propadom ameriške banke Lehman Brothers. Res je, da se je končala prva faza krize, v kateri so države bolj ali manj uspešno reševale svoje bančne sisteme. A s tem se je kriza le preselila iz bank v same države, kot dokazuje negotovo zaupanje, ki ga zdaj države uživajo na finančnih trgih. To velja še zlasti za razviti svet, v prvi vrsti za EU in ZDA. A če je v prvi fazi krize povsod obveljala v bistvu ista strategija reševanja, se v drugi fazi pojavljajo velika razhajanja. Konec minulega tedna sta vrha G8 in G20 v Kanadi potrdila, da so največje razlike med EU in ZDA. Evropejci smo mnenja, da je treba predvsem zmanjšati javne primanjkljaje in dolgove, Američani pa so še vedno prepričani, da je prioriteta stimulacija gospodarske rasti tudi zato, ker je brezposelnost dosegla nesprejemljivo raven. Vrha G8 in G20 sta seveda skušala najti vsaj formalno kompromisno rešitev. Zato se v zaključnih dokumentih pojavlja formula sitega volka in cele koze, ki v bistvu vsem pušča proste roke. Tako države EU nadaljujejo s svojo politiko javnega varčevanja, ZDA pa s svojim državnim stimuliranjem gospodarstva. A strokovnjaki opozarjajo, da se učinki teh dveh nasprotujočih si politik na globalni ravni medsebojno izničujejo. To pomeni, da se razviti svet na tak način ne bo znebil krize, medtem ko bodo razvijajoča se gospodarstva s kitajskim na čelu mirno nadaljevala svoj pohod na svetovnih trgih. JEDRSKO OROŽJE ZDA sprejele nove sankcije proti Teheranu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek zvečer v Washingtonu podpisal zakon, ki uvaja najstrožje sankcije ZDA proti Iranu doslej. Z njimi naj bi Iranu onemogočili, da bi financiral svoj jedrski program, hkrati pa bodo prinesle poglobitev izolacije države. "S temi sankcijami, skupaj z drugimi, smo zarezali v srčiko sposobnosti iranske vlade, da bi še naprej razvijala in financirala svoj jedrski program," je na slovesnosti v Washingtonu pred podpisom zakona o sankcijah dejal Obama. Na 17. strani dnevnik SOBOTA, 3. JULIJA 2010_ Št. 156 (19.863) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po enotedenski mednarodni turneji premier spet doma Berlusconi: Krmilo države spet trdno v mojih rokah V ospredju finančni manever in zakonski osnutek o prisluhih POKRAJINA TRST - Nadvoz čez železnico pri Šempolaju Dolgo pričakovani načrt Predstavili so ga včeraj na tržaški pokrajini - Začetek del prihodnje leto TRST - »V primerjavi z nadvozom pri Šempolaju je bil most na reki Kwai prava malenkost!« S to filmsko primerjavo je predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat med včerajšnjo tiskovno kon- ferenco napovedala skorajšnjo gradnjo nadvoza nad železnico v devin-sko-nabrežinski občini. Most iz znanega in znamenitega filma Davida Leana so med drugo svetovno vojno zgradili v šestnajstih mesecih, nadvoz nad železnico pri Šempolaju bodo začeli graditi prihodnje leto, to je skoraj stoletje od prvotnega načrta. Da je nadvoz hudo potreben, pa priča zgornja slika. Na 5. strani RIM - Krmilo države je spet trdno v mojih rokah. Tako je zagotovil premier Silvio Berlusconi, ko se je včeraj vrnil v Rim po enotedenski mednarodni turneji, ki ga je popeljala na vrha G8 in G20 v Kanado ter v nekatere države Južne in Srednje Amerike. Berlusconi je doma našel dokaj razburkano politično ozračje. V središču pozornosti sta vladni zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi ter sporni zakonski osnutek o prisluhih. V obeh primerih se napetosti in trenja pojavljajo ne samo med vladno večino in opozicijo, ampak tudi znotraj same vladne večine. Na 4. strani Demokratska stranka kritična do Tonda Na 3. strani V Gorici iščejo nove investitorje za komercialno središče Na 14. strani V Vilešu zasegli 76.000 ilegalnih artiklov Na 14. strani Naravovarstveniki prijavili Italijo in Slovenijo Na 2. strani V TK predstavili Čukove zapise Na 7. strani MONTAŽNI LESENI PODI LAMINATNATLA TALNE OBLOGE IN PLUT0VINE ZIDNE TAPETE IN DEKORATIVNE TKANINE ŠTUKATURE IN DEKORACIJE V MAVCU ULICA M0LIN0 A VENT0,5 TRST TEL. 040.762643 POOBLAŠČENI PRODAJALEC N.0.R.D SIÄHT sport on b/lnibš tï&emm popusti ajsko cesto 31, OPCINC 040 213193 2 Sobota, 3. julija 2010 ALPE-JADRAN / PIRAN - »Stališče Slovenije do plinskega terminala v Žavljah pozitivno« Okoljevarstveniki prijavili tako Italijo kot Slovenijo Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor takšno tolmačenje zavračajo PIRAN - Mednarodna okoljska organizacija AdriaticGreenNet je pred Evropsko komisijo podala že tretjo prijavo zaradi kršenja evropskih direktiv v zvezi z gradnjo plinskega terminala v tržaških Žavljah. Tokrat je prijavila tako Italijo kot Slovenijo, so predstavniki organizacije pojasnili na včerajšnji novinarski konferenci v Piranu. Dejstvo, da je med prijavljenimi tudi Slovenija okoljevarstveniki utemeljujejo s kršenjem Espoo konvencije. Pri tem opozarjajo na vlogo Slovenije, ki se za tožbo zoper Italijo ni odločila kljub domnevnim kršitvam postopka presoje čezmejnih vplivov na okolje. Namesto za tožbo se je Slovenija odločila za »bolj ali manj transparentna pogajanja« z italijansko stranjo, pojasnjujejo. Kot še poudarjajo, je v javno dostopnih dokumentih italijanskega okolj-skega ministrstva zapisano, da je stališče Slovenije do terminala v Žavljah pozitivno. »Če Slovenija meni, da to, kar piše v uradnih italijanskih dokumentih, ne ustreza resnici, ima tem več elementov, da toži Italijo«, poudarja predsednica Adriatic-GreeNet Elena Gobbijeva. »Stališče Slovenije, tako vlade kot državnega zbora, glede predvidenega plinskega terminala v Žavljah je znano in je negativno,« so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Po navedbah ministrstva v nobenem od njim znanih dokumentov italijanskega okoljskega ministrstva ne piše, da je stališče Slovenje do gradnje plinskega terminala v Žavljah pozitivno. «Žal iz današnjega sporočila za javnost mednarodne okoljske organizacije AdriaticGreen-Net ni možno sklepati na katere, »javno dostopne« dokumente italijanskega ministrstva za okolje, se AdriaticGreenNet sklicuje,« poudarjajo na ministrstvu. V mednarodni okoljski organizaciji pa so opozorili še, da je dokumentacija, ki jo je Slovenija v postopku čez-mejne presoje vplivov na okolje za gradnjo koprskega pristanišča posredovala Italiji, nerazumljiva, pomanjkljiva in ne ustreza predpisanem v evropskih direktivah. V dokumentaciji po njihovih navedbah niso preučeni vplivi povečanega pomorskega prometa in vplivi, ki bi ga širjenje koprskega pristanišča imelo na zaščitena območja. Slovenija počne v postopku presoje vplivov na okolje za koprsko pristanišče podobne napake, kot jih je v zvezi s terminalom v Žavljah počela Italja, menijo. Če držijo navedbe v italijanskih medijih, da naj bi se Slovenija na ta način maščevala za terminal v Žavljah, je to povsem nesprejemljivo, so še dejali okolje-varstveniki. Dejstvo, se državi ne držita predpisov, obenem pa se tudi ne odločita za tožbe, po njihovih domnevah kaže na to, da tako stanje obema ustreza, saj omogoča trgovanje pod mizo. Z okoljskega ministrstva v zvezi s tem odgovarjajo, da je Slovenija Italijo pozvala k sodelovanju pri presoji vplivov na okolje za državni prostorski načrt (DPN) za koprsko pristanišče. Slovenija je Italiji po navedbah ministrstva posredovala dopolnjen osnutek DPN za Luko Koper, okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, revizijo dodatka za varovana območja in izjavo o dopolnitvi dodatka za varovana območja, povzetek za javnost iz DPN in povzetek za javnost iz okoljskega poročila. Marca letos ji je posredovala še prevod netehničnega povzetka dokumentacije v italijanščini, kar je po navedbah ministrstva v celoti v skladu z evropskimi predpisi na tem področju. S pozitivnim mnenjem hrvaškega okoljskega ministrstva je zaključena tudi presoja vplivov na okolje za gradnjo terminala za plin na Krku, je na novinarski konferenci še pojasnila predsednica združenja Zelena Istra Dušica Radojčic. Po informacijah v nekaterih medijih naj bi se investitor, konzorcij Adria l.n.g., zaradi go- spodarskih razlogov sicer odločil počakati z gradnjo do 2017. Predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič pa je opozoril na po njegovem mnenju pregreto razpravo o plinskih terminalih v Sloveniji. Decembra lani sprejeta strategija o zaščiti Severnega Jadrana se po njegovem zelo malo posveča zaščiti Jadrana, pač pa je v središču stališče, da naj se na tem območju ne bi gradilo nič energetskega. Slovenija plin po mnenju Lipiča rabi, verjetno pa rabi tudi kakšno plinsko elektrarno. ZEG nasprotuje gradnji terminala na morju, ima pomisleke do terminala v Žavljah ter načeloma podpira terminal v Kopru, je zatrdil Lipič. Opozoril je še, da med državama ne bi smelo biti «mešetarjenja» v zvezi z gradnjo drugega bloka nuklear-ke in gradnjo plinskih terminalov. (STA) DUNAJ - Na obisku delegacija doma prosvete v Tinjah Koroško-slovenski dan Predsednik republike Heinz Fischer: »Avstrija ne bo počivala, dokler ne bodo uresničene manjšinske pravice« DUNAJ - Velik dan za koroške slovence včeraj na Dunaju. Predsednik avstrijske države Heinz Fischer in predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer sta sprejela delegacijo doma prosvete v Tinjah na čelu z referentom za izobraževanje Martinom Pandlom. Finsko delegacijo je spremljal še MoPZ Vinko Poljanec iz Škocjana, ki je obema najvišjima predstavnikoma avstrijske države zapel nekaj slovenskih pesmi. Tema obiska, ki je močno odmeval v avstrijski javnosti, je bilo manjšinsko vprašanje oziroma predstavitev nove knjige z naslovom »Narodne manjšine: pravo in realnost«, ki je izšla ob priložnosti niza predavanj na to vprašanje v letu 2009 in pri katerem sta sodelovala tudi predsednika Avstrije Heinz Fischer in slovenski predsednik Da- Heinz Fischer nilo Türk. Avstrijski predsednik Fischer je na včerajšnjem sprejemu na Dunaju vnovič bil zelo jasen. Dejal je, da Avstrija ne bo počivala dokler ne bodo uresničene manjšinske pravice Koroških Slovencev, ki so zapisane v avstrijski državni pogodbi. O temu je opozoril, da so deli te pogodbe sicer uresničeni ne pa še vprašanje dvojezičnosti. Fischer je nadalje napovedal, da namerava pri zaprisegi za svojo drugo predsedniško dobo 8. julija izrecno opozoriti tudi na še odprta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem, na uradno Koroško pa je naslovil, da v 21. stoletju in v združeni Evropi se nikomur ni treba bati takšnega števila dvojezičnih tabel, kot ga je določilo avstrijsko ustavno sodišče oziroma kot ga določa avstrijska državna pogodba. Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer pa je na sprejemu v državnem zboru dejala, da sicer vsaka stvar potrebuje svoj čas, v zadevi dvojezičnih tabel pa je ta že zelo dolg. Zato si pričakuje čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Napovedala je še, da bo prvič v zgodovini avstrijskega parlamenta za jeseni letos sklicala dan narodnih skupnosti, na katerem naj bi sodelovalo vseh šest v Avstriji uradno priznanih manjšin. Ivan Lukan Drago Štoka o obisku treh predsednikov v Trstu Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je v zvezi z diplomatskim dogovarjanjem treh predsednikov na bližnjem koncertu prijateljstva v Trstu izrazil svoje globoko prepričanje, da ne bodo diplomacije treh držav nasedle netilcem sovraštva med Tržaškim in drugim prebivalstvom. Proslava 90. letnice požiga Narodnega doma s poklonom najvišjih predstavnikov treh držav, bi bil nedvomno najlepši zgled tudi za mlade rodove, ki si želijo boljših časov v teh krajih, ki so jih zgodovinski dogodki tako hudo prizadeli in bi bil obenem zgodovinski dogodek ustvarjanja trajnega miru, prijateljskega sožitja in medsebojnega trdnega spoštovanja med obema tu živečima narodoma. Vojko Volk v Zagreb Iztok Mirošič v Rim LJUBLJANA- Predsednik republike Danilo Türk je podpisal ukaza o imenovanju Vojka Volka za veleposlanika na Hrvaškem in Iztoka Miro-šiča za veleposlanika v Italiji, so danes sporočili iz urada predsednika re-publike.Predsednik Türk je ukaz o imenovanju Volka podpisal v četrtek in ga je že posredoval v objavo v uradnem listu. Prejšnjemu veleposlaniku v Zagrebu Milanu Orožnu Adamiču se je mandat iztekel novembra lani, do prihoda novega veleposlanika pa veleposlaništvo vodi začasni odpravnik poslov Robert Krmelj. Türk je ukaz o imenovanju Mirošiča podpisal že 24. junija, v uradnem listu pa je bil objavljen v ponedeljek. Prejšnjemu veleposlaniku v Rimu Andreju Capudru je mandat potekel oktobra lani, veleposlaništvo pa do prihoda novega vodi začasni odpravnik poslov Gregor Šuc. Soparno vroče bo tudi v prihodnjih dneh LJUBLJANA - Vroče bo tudi v prihodnjih dneh. Kot je za STA povedal Andrej Pečenko z Agencije RS za okolje (Arso), se bodo v soboto in nedeljo temperature zraka gibale okoli 31 ali 32 stopinj Celzija, v drugi polovici prihodnjega tedna pa celo okoli 35 stopinj. «Vroče bo, brez večjih sprememb,» je dejal.V ponedeljek naj bi se temperature lahko nekoliko znižale, a le na okoli 30 stopinj Celzija, kar pomeni, da bo še vedno vroče, nato pa meteorologi po besedah Pečenka pričakujejo ponovno zvišanje, tudi na 35 stopinj. Morda se bodo ponekod pojavile kakšne vročinske nevihte, a te je težko napovedati, je pojasnil Pečenko in dodal, da so takšne temperature običajne za poletni čas. REBALANS FJK - Izjava Igorja Gabrovca »Razočaranje, a tudi nekaj važnih ukrepov« TRST - Deželni svet je po tridnevni razpravi in izključno z glasovi desno sredinske večine sprejel proračunski rebalans, ki ga - podobno kot finančni zakon - označuje zlasti skromnost razpoložljivih sredstev.»Kot Slovenci ne moremo mimo žalostne ugotovitve, da Tondova večina ni uspela ali hotela nameniti sredstva za ponovno vzpostavitev finančne dotacije v deželni sklad za slovensko manjšino, kar sva z Igorjem Kocijančičem ostro ožigosala«, sporoča v tiskovni noti deželni svetnik Igor Ga-brovec. Mimo tega pa je potrebno priznati tudi nekaj pozitivnih premikov, dodaja predstavnik SSk. V minulih dneh je bil že izpostavljen pomen postavke v višini 56.000 evrov, ki je krovnima organizacijama SKGZ in SSO uravnovesila okleščeno finančno dotacijo. Novo postavka v višini 60.000 evrov bo Lokalni akcijski skupini Kras omogočila, da v naslednjih mesecih začne z oblikovanjem načrta za razvoj tržaškega podeželja. Omembe vredna je tudi postavka v višini skoraj 160.000 evrov v korist tržaške Trgovinske zbornice, ki bo denar pričakovano namenila za financiranje razpisov za podpore kmetijskim podjetjem, ki razvijajo svojo dejavnost. Gre za vsoto, ki jo je Trgovinska zbornica po hudi suši leta 2003 anticipirala v obliki prispevka prizadetim živinorejcem. V deželni rebalans je bil med razpravo v skupščini vključen prispevek v višini 10.000 evrov za delovanje Koordinacijskega odbora jusov in srenj v FJk, ki zaobjema tudi našo Agrarno skupnost. Na področju kulturnih dejavnosti gre nazadnje zabeležiti prispevek v višini 35.000 evrov, ki bo omogočil letošnjo izvedbo poletnega Lutkovnega festivala v Nadiških dolinah. Prav v dneh zasedanja deželnega sveta je odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi tudi podpisal odlok, ki Občini Števerjan namenja 200.000 evrov za sanacijo nevarnega zemeljskega usada. Podobno pozornost je pričakovati v Štmavru, pa tudi v dolinski občini, ki je prav tako deželni civilni zaščiti evidentirala nekaj zelo hudih kriznih situacij, piše v stališču Gabrovec. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 3. julija 2010 3 VARČEVALNI UKREPI - Ostre kritike Demokratske stranke »Predsednik Tondo sploh ne ščiti upravne avtonomije Dežele FJK« Stališča parlamentarcev Blažinove in Rosata in tržaškega tajnika Cosolinija TRST - »Predsednik Renzo Tondo ne ščiti upravne avtonomije Furlanije-Julijske krajine in nemo sprejema ukrepe rimske vlade«. To so prepričani v Demokratski stranki, kjer menijo, da je desna sredina na oblasti »škodljiva ne samo za Italijo, temveč tudi za našo deželo in Trst«. Varčevalni ukrepi, ki jih je pripravil finančni minister Giulio Tre-monti, bodo prizadeli šibkejše družbene sloje in v bistvu zadušili italijansko gospodarstvo. Senatorka Tamara Blažina je na včerajšnjem srečanju v Novinarskem krožku izpostavila, da so v senatu (ukrep je še v presoji proračunske komisije) doslej vložili že dva tisoč popravkov k Tremontijevemu »paketu«, skoraj polovico dopolnil pa so vložili senatorji vladne večine. To priča o razhajanjih v koaliciji, ki jih bo vlada, kot vedno doslej, premostila z zaupnico. To bo ne samo izjalovilo parlamentarno soočenje, temveč tudi izničilo vse popravke in predloge leve sredine. Proračunski rezi bodo močno prizadeli vse dežele, tudi našo, katere predsednik se je v začetku glasno postavil proti Tremontiju, sedaj pa molči ali celo opravičuje proračunska klestenja, menijo pri Demokratski stranki. Manj denarja za dežele bo imelo za posledico manj denarja za lokalne uprave, posebno za občine, ki bodo morale posledično zmanjšati stroške za socialne in komunalne servise in storitve. Blažina je omenila tudi, da vladni ukrepi ogrožajo obstoj ekonomskih ustanov Finest in Informest, »okni naše dežele na območje nekdanje Jugoslavije«. Tržaški tajnik demokratov Roberto Cosolini (srečanja se je udeležil tudi poslanec Ettore Rosato) je kritiziral Tonda tudi zaradi nedavnega preustroja deželnega odbora. Severna liga ima iz dneva v dan vse več oblasti, z zmanjšanjem števila deželnih ravnateljstev bo FJK zelo malo privarčevala, saj bo reorganizacije odborništev še kar draga in zamudna. Stopila naj bi v veljavo šele sredi oktobra, je bilo slišati v deželnem svetu. Cosolini je prepričan, da Trst že dolgo ni bil politično in gospodarsko tako zapostavljen, kot z aktualno Berlusconijevo vlado. Omenil je neskončno zgodbo logistične platforme v tržaškem pristanišču in ukrepe za okoljsko bonifikacijo industrijske cone, ki jih ni videti na obzorju. Tajnik DS ni mogel mimo zdrah in prepirov, ki označujejo zadnje leto tržaške mestne uprave župana Roberta Dipiazze. Navedel je razburljiva dogajanja okrog splošnega urbanističnega načrta, za katerega sploh ni rečeno, da bo kdaj zagledal luč. (Od leve) Ettore Rosato, Roberto Cosolini in Tamara Blažina na srečanju Demokratske stranke kroma SLOVENIJA - Tragedija na primorski avtocesti Trije mrtvi pri Senožečah Avto med prehitevanjem tovornjaka zaneslo s cestišča, nakar se je prevrnil v jarek SENOŽEČE - Nekaj po 8. uri se je včeraj na avtocesti Ljubljana-Koper zgodila huda promerna nesreča, v kateri so umrli trije ljudje, eden pa je huje poškodovan. V nesreči je bil udeležen en avtomobil, ki je - kot je ugotovila policija - pri prehitevanju, domnevno zaradi prevelike hitrosti, pred Senožečami zapeljal s ceste in se prevrnil v avtocestni jarek. Zaradi nesreče je bil promet proti Kopru in Istri oviran skoraj štiri ure. Iz koprske policijske uprave so sporočili, da je 81-letni voznik z območja Ljubljane, ki je vozil iz smeri Razdrtega proti Kopru, pred avtocestnim odcepom za Senožeče pričel prehitevati tovorno vozilo. Ko je bil z vozilom še na prehitevalnem pasu, je nenadoma iz neznanega vzroka zapeljal v desno pred prehitevan tovornjak Razbitine avtomobila, v katerem so včeraj pri Senožečah umrle tri oesebe prostovoljno gasilsko društvo postojna in preko voznega pasu desno izven vozišča v jarek, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Med prevračanjem vozila sta sopotnici, stari 67 let, ki sta sedeli na zadnjih sedežih in nista uporabljali varnostnega pasu, padli iz vozila in na kraju nesreče umrli. Na kraju tragedije je umrl tudi 74-letni sopotnik, voznika pa so po posredovanju gasilcev iz Postojne s hudimi telesnimi poškodbami odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Njegovo zdravstveno stanje je menda zelo resno. Jutranji promet iz smeri Ljubljane proti Kopru in Trstu je bil do 11. ure močno oviran in je redno stekel šele nekaj pred poldnevom, ko so delavci Dars-a odstranili posledice prometne nesreče. V PONEDELJEK Deželni svet SKGZ o reformah TRST - Slovenska kul-turno-gospodarska zveza bo na seji Deželnega sveta, ki bo verjetno zadnji pred poletnim premorom, sklenila svojo večmesečno notranjo razpravo o spremembah znotraj manjšinske organiziranosti. Na seji najvišjega organa krovne organizacije, ki ga bodo razširili tudi na pokrajinske svete za videmsko, goriško in tržaško pokrajino, bodo obravnavali dokument, ki ga je pripravilo vodstvo SKGZ na podlagi izhodišč, ki jih je nakazal zadnji Deželni kongres. »Po dvajsetletni izkušnji smo lahko preverili, da potrebuje naša skupnost na področju organiziranega sistema določene spremembe, ki naj težijo k večji učinkovitosti in uspešnosti naših organizacij, ustanov in društev«, poudarja SKGZ v tiskovnem sporočilu. »Značilnost naše organiziranosti je namreč v tem, da razpolagamo z izredno velikim številom organizacij, ki so posejane domala povsod po teritoriju, kjer živi naša skupnost. Druga značilnost je, da je naša organiziranost izraz pretekle (in verjetno tudi zdajšnje) nazorske pluralnosti. To pomeni, da na marsikaterem področju beležimo prisotnost in delo med sabo podobnih ali celo sličnih organizacij. Ob načelnem spoštovanju te pluralne organiziranosti se nam postavlja vprašanje, če je ta naš organizacijski ustroj še vedno aktualen in učinkovit in če dejansko odgovarja današnjim in jutrišnjim potrebam naših ljudi. Smo resnično prepričani, da je to, s čimer razpolagamo, najboljše, kar zmoremo«? SKGZ izraža prepričanje, da beležimo določeno organizacijsko in vsebinsko zamudo in da je zato potrebno, da »resno in v medsebojnem spoštovanju poiščemo nove smeri in nove načine delovanja in strukturira-nja, ki bodo bolj v skladu s sodobnimi potrebami manjšine in nasploh prostora, v katerem živimo. Ta in še druga z napovedano problematiko povezana vprašanja bodo v ospredju razprave na razširjenem zasedanju deželnega sveta SKGZ, ki bo v ponedeljek, 5. julija ob 18. uri v prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). ^ MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ^^^^^ od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 ^^^^^^ EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Sobota, B. julija 2010 ITALIJA VARČEVALNI UKREPI - Prevzeli naj bi proporcionalno enako velike žrtve kot država Deželni upravitelji vladi predlagajo kompromis Ghedini napadel Napolitana v zvezi s spornim zakonskim osnutkom o prisluhih RIM - V središču italijanske politične pozornosti sta še vedno dve zadevi, ki bosta politike zaposlovali do poletnega premora in najbrž tudi še potem jeseni, in sicer finančni manever ter zakonski osnutek o prisluhih. Vladni zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi bo zapadel konec julija, kar pomeni, da ga mora parlament dotlej potrditi, sicer bo zapadel. Trenutno se z njim ukvarja senat. Prihodnji torek naj bi ga začela obravnavati senatna zbornica na plenarnih zasedanjih. Obravnava ne bo lahka, saj je vladni zakonski odlok izzval vrsto ostrih protestov, in to ne le opozicijskih strank in sindikalne zveze CGIL, ampak tudi krajevnih in deželnih upraviteljev, sodnikov in javnih tožilcev, šolnikov ter številnih drugih kategorij, ne glede na strankarsko pripadnost. Posebno oster protest so zagnali predsedniki dežel in avtonomnih pokrajin, ki so vladi v minulih dneh celo zagrozili, da bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vrnili državi del svojih pristojnosti. Delegacija stalne konference dežel in avtonomnih pokrajin, ki so jo sestavljali predsednik Vasco Errani ter predsednika Lom-bardije Roberto Formigoni in Lacija Renata Polverini, se je včeraj sestala s predsednikom senata Renatom Schifanijem in mu predstavila kompromisni predlog: dežele in avtonomne pokrajine naj bi pri varčevanju prevzele proporcionalno enako breme kot država. Schifani se je obvezal, da bo novo stališče posredoval predsedstvu vlade, sicer pa je kot predsednik senata zagotovil najširšo možnost parlamentarnega soočenja. Vprašanje je zdaj, kako se bosta odzvala premier Silvio Berlusconi in še zlasti gospodarski minister Giulio Tremonti. Oba sta doslej zagovarjala trdo linijo do deželnih in krajevnih uprav. Tremonti je to posredno potrdil tudi včeraj, ko je nastopil na vse-državni skupščini zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti. Udeležencem je postregel podatek, da so dežele južne Italije doslej porabile le 3,6 od skupno 44 milijard evrov, ki jim jih daje na razpolago Evropska unija za obdobje 2007-2013. »Za to nista kriva ne Rim ne Bruselj, ampak zanikrnost samih deželnih upraviteljev, ki med drugim toliko bolj protestirajo proti krčenju finančnih sredstev, kolikor manj ta sredstva dejansko uporabljajo. To je naravnost nesprejemljivo,« je poudaril minister. Poglejmo zdaj še zakonski osnutek o prisluhih. Berlusconi bi ga hotel dokončno odobriti še pred poletnim premorom, in to s čim manjšimi spremembami. Zato je vladna večina v sredo izsilila, da se bo obravnava v poslanski zbornici pričela 29. julija, ko se parlamentarci običajno že odpravlja- jo na počitnice. V četrtek pa je prišlo do ostrih reakcij proti tej nameri. Protestni shodi, ki jih je po vsej Italiji priredil sindikat novinarjev FNSI, so dobro uspeli in potrdili, da je javno mnenje občutljivo do te problematike. Poleg tega sta se kritično oglasila predsednik republike Giorgio Napolitano in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. To je zelo razburilo Berlusconijeve najtesnejše sodelavce. Premierjev odvetnik Niccolo Ghedini je celo napadel državnega poglavarja, naj se ne vmešava v delo parlamenta in vlade. »Če hoče zakone politično ocenjevati, potem naj se predstavi na splošnih volitvah,« je dejal. Na Ghedinijevo izjavo so se takoj polemično odzvali predstavniki opozicije. Voditelj demokratov Pier Luigi Bersani je menil, da desna sredina izgublja občutek za mero in da je po drugi strani vse manj zmožna reševati stvarne probleme države. Včeraj pa se je enotedenski mednarodni turneji vrnil v Italijo premier Berlusconi. Zbral je svoje najožje sodelavce in zagotovil, da bo takoj spet prevzel politično krmilo trdno v svoje roke. Predsednik konference dežel Vasco Errani ansa DELO - Podatki zavoda Istat Med mladimi Italijani narašča brezposelnost RIM - V Italiji močno narašča brezposelnost med mladimi, ki je že dosegla rekordno število 29,9 odstotka. Splošna stopnja nezaposlenosti v državi medtem znaša 8,7 odst., kar je en odstotek več kot v lanskem maju, so včeraj sporočili iz osrednjega statističnega zavoda Istat. Posledično s tem je v vseh sektorjih padlo število zaposlenih, ki znaša trenutno 56,9 odst. Brezposelnost v 16 državah evroobmočja je maja ostala na rekordnih 10 odstotkih, kar je največ v zadnjih 12 letih oziroma od nastanka skupne evropske valute. Sodeč po podatkih Eurostata, je bilo maja v evroobmočju brez dela skoraj 16 milijonov ljudi. Stopnja brezposelnosti v območju evra tako ostaja na rekordni ravni že tretji mesec zapored. Maja lani pa je brezposelnost v državah z evrom dosegla 9,4 odstotka. V Sloveniji je bilo maja brezposelnih 7,1 odstot- ka za delo sposobnih, kar je bilo 1,3 odstotne točke več kot pred letom dni in toliko kot v aprilu. Najnižjo stopnjo brezposelnosti so zabeležili v Avstriji, in sicer štiriodstotno, ter na Nizozemskem (4,3-odstotna). Latvija je v prvem četrtletju beležila 20-od-stotno brezposelnost. V Španiji pa se je stopnja brezposelnosti zvišala na 19,9 odstotka, medtem ko je bila aprila pri 19,7 odstotka. Med največjimi gospodarstvu v območju evra, je brezposelnost nekoliko zdrsnila v Nemčiji, in sicer na sedem odstotkov, medtem ko je aprila znašala 7,1 odstotka. Francija je maja beležila 9,9-od-stotno brezposelnost. Brezposelnost v Evropski uniji je v maju dosegla 9,6 odstotka, kar je enako kot v aprilu, predstavlja pa 23,13 milijona brezposelnih v celotni Uniji. Maja lani je bila brezposelnost v EU 8,9-odstotna. KNJIŽEVNOST - Zmagovalec je Pennacchi Nagrada »strega« romanu Canale Mussolini RIM - Antonio Pennacchi je zmagovalec letošnje literarne nagrade strega, ki velja za eno najpomembnejših italijanskih priznanj. Njegov roman Canale Mussolini je naposled prepričal večino žirije, ki je izbirala med petimi finalisti. Šestdesetletni pisatelj iz Latine je za pičle štiri glasove premagal šestind-vajsetletno Silvio Avallone, avtorico prvenca Acciaio. Tudi tokrat pa ni šlo brez polemik: marsikdo je namreč podčrtal, da je to že četrta zaporedna zmaga založbe Mondadori, ki je kot znano v lasti družine Berlusconi ... Antonio Pennacchi je bil do pred desetimi leti »le« tovarniški delavec, leta 2003 pa je opozoril nase s svojim romanom Il fasciocomunista, po katerem so posneli film Mio fratello e figlio unico (v glavnih vlogah sta igrala Riccardo Scamarcio in Elio Giordano). V svojem najnovejšem romanu Canale Mussolini je opisal razvejano življenje kmečke družine Peruzzi, ki se je iz Padske nižine preselila v Agro Pontino, na ozemlje, ki ga je dal bonificirati fašistični režim. Zmagovalec Antonio Pennacchi ansa DANES ODPRTJE V Turinu Euroscience Open Forum TURIN - Turin bo v teh dneh evropska prestolnica znanstvene kulture. Danes se bo namreč v Lin-gottu pričel 4. Euroscience Open Forum - ESOF 2010. Trajal bo do 7. julija, v njem pa se bo zvrstilo kakih 200 predavanj, predstavitev in okroglih miz, pri katerih bo sodelovalo približno 800 znanstvenikov iz 80 različnih držav, med njimi tudi šest Nobelovih nagrajencev. Kot zagotavljajo prireditelji, je to največji evropski festival znanstvene kulture, ki ga podpirajo krajevne občinska, pokrajinska in deželna uprava, Družba San Paolo in Evropska komisija. Današnje otvoritvene slovesnosti se bo udeležila evropska komisarka za raziskovanje Máire Geoghegan-Quinn, uvodno predavanje bo imel portugalski minister za raziskovanje, fizik Mariano Gago, udeležence pa bo prek video povezave pozdravil italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Ciancimino spet v hudih težavah PALERMO - Policisti so včeraj po nalogu palermskega tožilstva preiskali stanovanja in hiše, ki so last Massima Ciancimima. Sin nekdanjega palermskega župana, ki je sodeloval z mafijo, je na raznih sodiščih v zadnjem času večkrat pričal na pomembnih procesih proti mafijcem. Ciancimino vsekakor doslej še ni razkril vira svojih informacij, ki naj bi bil neki visoki funkcionar italijanskih tajnih služb. Preiskave Cianciminovih stanovanj in hiš sodijo v preiskavo o atentatu, v katerem so bili leta 1992 v Palermu ubiti sodnik Paolo Borsellino in policisti, ki so ga varovali. Grafiti proti papežu RIM - Neznani vandali so prejšnjo noč z žaljivimi grafiti proti papežu Benediktu XVI. pomazali pročelje in vhodna vrata znamenitih Svetih stopnic, ki stojijo nasproti bazilike sv. Janeza v Late-ranu. Nekateri napisi naj bi bili v tujem jeziku, drugi pa so nerazumljivi oz. jih je mogoče brati narobe. Grafite so včeraj zjutraj odkrili pripadniki vatikanske žan-darmerije, ki so takoj obvestili rimsko občinsko upravo. Župan Gianni Alemanno je ostro obsodil vandalsko dejanje in izrazil solidarnost s papežem, enako so storili tudi poslanec Demokratske stranke Enrico Gasbarra, rimski koordinator stranke Ljudstva svobode Gianni Sammarco in predsednik rimskega občinskega sveta Marco Pomarici ter vikar rimske škofije kardinal Agostino Val-lini. Skoraj paradoksalno pa se zaradi mazaške akcije še najmanj razburjajo v Vatikanu, kjer naj bi dogodek komentirali z besedami, da je v Rimu pač veliko napisov. Končno poletje RIM - Ta konec tedna bo zlasti severno in srednjo Italijo zajel vročinski val. Temperature zraka se bodo sukale od 35 do 37 stopinj Celzija, kar je za 2 do 3 stopinje nad sezonskim povprečjem. Gre za prvi vročinski val v tem poletju. Strokovnjaki opozarjajo, naj se zlasti starejši in otroci izogibajo pretiranemu izpostavljanju soncu, naj prilagodijo hrano in pijačo itd. Sicer pa je tudi nekaj zdrave vročine potrebne. EVRO 1,2328 $ +1,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. julija 2010 valute evro (povprečni tečaj) 2.7. 1.7. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,2548 109,88 1,2328 108,79 ruski rubel 8,4964 39,0801 58,7200 38,2820 56,9930 danska krona 7,4497 0,82520 7,4488 švedska krona 9,5520 8,0630 9,5259 7,9725 češka krona 25,753 1,3376 25,691 1,3283 estonska krona 15,6466 285,70 15,6466 286,00 poljski zlot 4,1545 4,1470 1,2890 avstralski dolar 1,4864 1,9558 1,4403 romunski lev 4,3013 3,4528 4,3700 3,4528 latvijski lats 0,7097 2,2377 0,7093 2,2082 islandska krona 290,00 1,9742 290,00 hrvaška kuna 7,1935 7,1980 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. julija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34844 0,53394 0,75250 0,06417 0,11167 0,21000 0,485 0,767 1,041 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 30.960,64 € +304,16 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. julija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,25 IMTTIDCI IDADA 3 OO -0,65 +8 13 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,67 1765 -1,27 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,78 +2,20 -1,95 TELEKOM SLOVENIJE 270,50 94,85 +0,70 -2,93 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,95 DELO PRODAJA -rrm 1 ->r» nn -0,40 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' - ICTD A DCM7 A r»1 .1Û07 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,98 h/11 IMnTCCT -1,17 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 18,93 8,72 -0,05 -0,91 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 186,43 180 00 +0,77 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,10 19,31 +2,38 -2,23 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. julija 2010 +0,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,118 80,8 146 +0,90 +1,64 +1 04 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,46 -1,16 -1 31 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,905 3,417 +0,51 EDISON ENEL ENI 0,885 3,46 1491 -0,56 +0,65 +1 36 FIAT FINMECCANICA 8,215 8415 +0,43 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,29 -0,06 +1,06 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,14 1048 +0,35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,96 -0,38 +0,85 -1 44 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,442 6,09 1 866 +0,25 -1 58 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,444 1182 +0,79 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,49 +0,94 +3,53 +1 87 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,41 6,34 -0,63 -0 17 TENARIS TERNA 0,898 14,38 +2,35 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,98 0,10 714 +0,42 -1,09 UNICREDIT 1,822 +0,56 +0,39 SOD NAFTE (159 litrov) 72,27 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. julija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 870,10 B.505,6B -1,18 -0,84 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 246,67 1.568,92 -1,19 +0,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.686,48 1.728,34 1.022,58 1.036,08 5.834,15 4.8B8,09 3.348,37 2.233,75 1.119,0 2.522,36 9.203,71 2.844,19 19.905,32 2.382,90 17.460,95 -0,47 -0,35 -0,47 -0,50 -0,40 +0,67 +0,25 +0,28 -1,72 +0,15 +0,13 +0,84 -1,11 +0,38 -0,28 2.427,65 +0,09 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / TRST Sobota, 3. julija 2010 APrimorski ~ dnevnik 5 Nadvoz Šempolaj, »kot most na reki Kwai« »V primerjavi z nadvozom pri Šempolaju je bil most na reki Kwai prava malenkost!« S to filmsko primerjavo je predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat med včerajšnjo tiskovno konferenco napovedala skorajšnjo gradnjo nadvoza nad železnico v de-vinsko-nabrežinski občini. Most iz znanega in znamenitega filma Davida Lea-na so med drugo svetovno vojno zgradili v šestnajstih mesecih, nadvoz nad železnico pri Šempolaju bodo začeli graditi prihodnje leto, to je skoraj stoletje od prvotnega načrta. Kot most na reki Kwai je tudi šem-polajski nadvoz povezan z vojnim dogajanjem. Načrtovala ga je že stara Avstrija, pripravila načrt in tudi ulila železno ogrodje ter vso strukturo natovorila na vlakovno kompozicijo, ki bi jo morala prepeljati do Nabrežine, kjer bi železje montirali. A začetek prve svetovne vojne je v spomladansko-poletnih mesecih leta 1914 ustavil vlak pri Gradcu. Bolj kot most je Avstrija takrat potrebovala žele-zje za topove in drugo orožje. Tako so ogrodju šempolajskega mosta »spremenili namembnost,« kot bi temu rekli v političnem žargonu tretjega tisočletja. Tega dogodka se je včeraj spomnil pokrajinski svetnik Demokratske stran-ke-Slovenske skupnosti Zoran Sosič. Z načelnico Stranke komunistične prenove Eleno Legiša si je med pokrajinskimi svetniki še najbolj prizadeval za gradnjo nadvoza, da bi se enkrat za vselej znebili nevarnosti sedanjega prehoda čez pokrajinsko cesto, je ocenila predsednica Bassa Poropat. V preteklih desetletjih je bilo mnogo govora o potrebi po nadvozu, a ostalo je pri besedah. Tokrat gre zares. Izdelan je bil dokončni načrt, pridobljena so bila potrebna finančna sredstva. Investicija bo stala vsega 4,9 milijona evrov. Skoraj polovico, 2,4 milijona evrov, bo prispevala tržaška pokrajina, lastnica ceste, dva milijona bo izdala Dežela Furlanija-Julijska krajina, preostalo (500 tisoč evrov) pa bodo krile Italijanske železnice. Nadaljnji postopek predvideva podpis konvencije med pokrajinsko upravo, devinsko-nabrežinsko občino in Italijanskimi železnicami, ki bo »sprostila« prispevek železnic in deželne uprave. Sledila bo servisna konferen- ca, ki bo odobrila dokončni načrt. V začetku prihodnjega leta bodo oddali dela v zakup. Gradnja naj bi se začela kak mesec pozneje, trajala pa bodo poldrugo leto.Tehnično plat pred nekaj dnevi odobrenega načrta je orisal arh. William Starec. Domačini so dolgo let zaman zahtevali nadvoz. Potreba po njem je postala zakonsko aktualna leta 1990 z dogovorom med državo, italijanskimi železnicami in deželami o ukinitvi nezavarovanih železniških prehodov. Pripravljen je bil prvi okvirni načrt, ki pa je bil denarno in krajinsko zelo zahteven. Potreben je bil drugi, tega so nato dopolnili, da je zadostil protipotresnim normam (za kar je struktura dražja za kakih 500 tisoč evrov). Nadvoz bodo zgradili kakih sto metrov pred obstoječim ovinkastim prehodom. Širok bo dovolj, da bodo čezenj ob cesti uredili še pločnik na eni strani in kolesarsko stezo na drugi, vse pa bo primerno osvetljeno. Celotni odsek (nov cestni ovinek za dostop na most s smeri iz Nabrežine proti Šempolaju in blažji ovinek na drugi strani železnice) bo dolg 360 metrov, pod mostom pa bo dovolj prostora, da bi lahko ob sedanjih dveh izpeljali še dva dodatna železniška tira (v luči visokohitrostne železniške proge ...). Gradbena dela ne bodo ustavila železniškega prometa, saj predstavlja ta proga pomembno povezavo med vzhodom in zahodom, je poudaril arh. Starec. Ze predsednica Bassa Poropat je izpostavila velik pomen nadvoza za varnejši promet na tem kraškem predelu. Elena Legiša je poudarila, da bo to veliko darilo, ki ga bo levosredinska pokrajinska uprava podarila krajanom. Tako jim ne bo treba več čakati pred zaprtimi zapornicami na prehod vlakov. Novi nadvoz pa bo imel tudi mednarodno valenco. Cesta Šempolaj-Nabrežina povezuje kraško komensko zaledje z obalo. Turistični prehod se zadnja leta povečuje, nezavarovan železniški prehod je doslej preprečil, da bi dobila ta prometnica status mednarodne ceste. Nadvoz bo torej še pospešil pretok ljudi na tem območju. Brez meje, podobno tako, kot pred skoraj sto leti, ko je že stara Avstrija uvidela potrebo po mostu. Marjan Kemperle Desno: z leve Elena Legiša, Zoran Sosič in Maria Teresa Bassa Poropat med včerajšnjo tiskovno konferenco; spodaj: načrt za nadvoz pri Šempolaju kroma POKRAJINA TRST - Na četrtkovi pokrajinski seji vpitje, kričanje, prerekanje, opomini in tudi izključitev V pokrajinskem svetu kot na tržnici Desnosredinski opoziciji ne gre v račun nov pravilnik pokrajinske skupščine, ki med drugim predvideva tudi rabo slovenskega jezika - Izključen Governa (Nacionalno zavezništvo) Sejna dvorana tržaškega pokrajinskega sveta je bila v četrtek bolj podobna kaki hrupni bliž-njevzhodni tržnici kot institucionalnemu telesu omikane zahodnoevropske države. Vpitja, kričanja, poseganja v besedo in prerekanja je bilo toliko, da je bil predsedn ik skupščine Boris Pangerc prisiljen poseči po tipično nogometnih sodniških prijemih, z opomini in izključitvijo vred. Česa takega v pokrajinskem svetu ne pomnijo. Jabolko spora je bil nov pravilnik delovanja pokrajinskega sveta. Po spomladanski odobritvi novega pokrajinskega statuta je bilo potrebno posodobiti še pravilnik. Tudi zato, da bi zadostili nekaterim novim določilom statuta, med katerimi je tudi pravica do rabe slovenskega jezika. Desnosredinska opozicija se je že med obravnavo statuta odločila za ostro obstrukcijo, seveda z namenom da bi preprečila odobritev norme, ki bi slovenskim svetnikom omogočila pravico izražanja v ma-ternem jeziku. Takrat so svetniki Nacionalnega zavezništva in Forze Italia predložili skoraj 500 amandmajev in podamandmajev ter skušali do skrajnosti razvleči obravnavo in upočasniti odobritev nove pokrajinske listine. Levosredinska večina se je - očitno - od tistega neskončnega zavlačevanja mnogo naučila. Zato je že na seji načelnikov svetniških skupin odobrila »vozni red« obravnave pravilnika, ki ga je svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Zoran Sosič predložil pokrajinski skupščini v obliki resolucije. V bistvu: vsaka svetniška skupina naj bi imela le eno uro na razpolago za predstavitev nekaj več kot sto predloženih amandmajev in podamandmajev. Svetniki desnosre-dinske opozicije so vzrojili. Že prej je leva sredina zavrnila njihovo prednostno resolucijo o preložitvi obravnave, češ da naj bi bil pravilnik v nekaterih delih nezakonit in sploh neprimeren. Ko so sprevideli, da ne bodo mogli več vedriti z zavlačevanji in obstruk-cijo, kot jim je to uspelo pri obravnavi statuta, so začeli protestirati, češ da je resolucija neprimerna. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je najprej zelo nerodno najprej sprejela resolucijo, da bi se izognili nadaljnji razpravi o dokumentu, nato pa je bila prisiljena pristati na glasovanje. To je bilo na zahtevo opozicije poimensko. Ko se je glasovanje že začelo, sta svetnika Nacionalnega zavezništva Marco Vas-cotto in Arturo Governa zahtevala glasovanje resolucije po delih. Zahteva je razvnela strasti v dvorani. Začelo se je kričanje, najbolj glasen je bil načelnik Forze Italia Claudio Grizon. Ko je v razpravo skušal poseči podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godi-na, mu je zabrusil, da »ne poteka razprava o merja- scih« in naj bo zato tiho. Vpitje se je nadaljevalo vsevprek, dokler ni Pangerc izsilil prekinitev seje. Po vrnitvi je predsednik zažugal svetnikom, da ne bo več dovolil takega kravala v dvorani in da bo posegel po opominih in izključitvah, če bo v to prisiljen. Sosičeva resolucija je bila v celoti odobrena s 13 glasovi večine, medtem ko je osem svetnikov opozicije glasovalo proti. Ko je Pangerc hotel predati besedo svetniku Levice in svobode Fabiu Vallonu, sta najprej Marco Vas-cotto, nato pa še Governa na vrat na nos predložila nekaj sproti ročno napisanih resolucij, v katerih sta zahtevala drugačno časovno razporeditev obravnave o pravilniku. Pangerc je po posvetu s pokrajinsko tajnico ocenil, da so te resolucije nesprejemljive, ker so navzkriž s pravkar odobreno Sosičevo resolucijo. Poseči je morala tudi pokrajinska tajnica, da je strokovno pojasnila zavrnitev resolucij. Ozračje v dvorani je postalo spet naelektreno. Ko je začel Vallon svoj poseg, so Grizon, Andrea Mariucci (mešana skupina), Governa in Vascotto nadaljevali z vpitjem in kričavim poseganjem v besedo, da Val-lona sploh ni bilo mogoče razumeti. V tem vsesplošnem hrupnem kaosu je Pangerc najprej opomnil Marca Vascotta, nato dvakrat opomnil Governo, ker pa je ta vztrajal z motenjem Vallona in ostale skupščine, ga je izključil iz dvorane. Napetosti ni bilo še konec. Ko so svetniki opozicije opazili, da je predsednica Bassa Poropat začasno zapustila dvorano, so jo še sami, in zahtevali, naj Pan-gerc preveri sklepčnost seje. Prisotnih je bilo le 12 svetnikov večine, seja je bila nesklepčna. Spet je bila potrebna prekinitev. Bassa Poropat se je po slabi minuti vrnila in se zapletla v diskusijo s svetnico Forze Italia Viviano Carboni, ob čemer jo je Grizon ostro besedno napadel ter se ji, ves rdeč v obraz, nevarno približal. Malo je manjkalo, da ni prišlo do fizičnega kontakta; preprečil ga je le takojšen poseg svetnikov leve sredine, ki so ustavili Grizona. Ta je nadaljeval z vpitjem, kričanjem in žuganjem proti predsednici. »Očitno ga žuli, ker ne bo postal miljski župan,« je njegovo jezo pikro pokomentiral svetnik Demokratske stranke Emil Coretti. Po nekaj minutah se je seja lahko končno nadaljevala, tokrat umirjeno, brez svetnikov opozicije v dvorani. Tako so lahko Vallon in številni drugi svetniki večine, med njimi tudi Sosič in vodja Stranke komunistične prenove Elena Legiša, pojasnili pomen pravilnika, ki med drugim vnaša pravico do rabe slovenskega jezika v pokrajinski skupščini. M.K. 6 Sobota, 3. julija 2010 TRST / OBČINA ZGONIK - Prireditev Odprte osmice, a ne samo v okviru Kmetijskih dnevov Samatorca do jutri pravo kraljestvo osmic Vino in prigrizki, a tudi likovna umetnost, glasba in... briškola - Na odprtju o zgodovini, zakonih in zdravstvu Vino in pršut nista edina protagonista pestrega konca tedna v Samatorci. Že sam naslov prireditve Odprte osmice, a ne samo, ki jo v okviru Kmetijskih dnevov organizira Občina Zgonik v sodelovanju z domačimi proizvajalci in društvi (ter s Pokrajino Trst, Deželo FJK, ZKB in SIOT) kaže, da ne gre zgolj za vinsko in gastronomsko ponudbo. Pomembno mesto imajo te dni v kraški vasici tudi kultura, narava in seveda sproščeno druženje. Na četrtkovem uradnem odprtju na balinišču je zgoniški župan Mirko Sardoč razložil, da se je občinska uprava odločila ovrednotiti prireditev, ki je za domače vinogradnike in vaščane dobrodošla. Zgoniška postaja Kmetijskih dnevov je posvečena osmicam, ki so ključen člen verige krajevnega kmetijstva. »Krog se zapre, ko kmetje, ki so vlagali sredstva in trud, imajo od tega neko ekonomsko zadoščenje,« je poudaril Sardoč. Samatorca je vas z najvišjo koncentracijo osmic, zato je izbira padla ravno nanjo. Podžupan Rado Milič je na krajšem posvetu o osmicah v 21. stoletju spregovoril o zgodovini osmic, od časov Av-stro-ogrskega cesarstva, ko je bilo dovoljeno ponujati samo vino, do povojnega razvoja in razcveta v zadnjih dvajsetih letih, s povečanjem vinogradov, mehanizacijo in vinarskimi tečaji. Zaradi večjega števila osmic je bilo potrebno ustvariti koledarje in nove pravilnike, osmice so danes tudi predmet študij, Milič pa ni skrival, da trenutna slika ni najboljša. Poraba vina se je zaradi raznih dejavnikov (od spremenjenih življenjskih navad in prehrane do strožjega prometnega zakonika in ekonomske krize) zmanjšala za 30%, »zato moramo doseči večjo prepoznavnost naše turistične ponudbe,« je zaključil podžupan. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je na kratko opisal zakonski okvir, v katerem delujejo osmice. Zakonov, ki bi to obravnavali, ni veliko (zakon 228/2001 je npr. posodobil zakon 58/1963), kljub temu pa ni nevarnosti, da bi zaradi pomanjkanja predpisov osmice zapirali. Fabec je ob tem pohvalil pogum krajevnih uprav, ki so se pred leti zoperstavile interesom gostincev in zaščitile osmice. Navzoče so bile tudi predstavnice zdravstvenega podjetja, ki redno sodelujejo z osmičarji. Župan Sardoč se jim je zahvalil, ker so pred meseci pri obravnavanju primera salmoneloze v Sama-torci dokazale veliko strokovnost in ob- Na dobro obiskanem četrtkovem odprtju na balinišču v Samatorci sta ob govornikih kraljevali tipični »fraski« kroma čutljivost. Direktorica oddelka za preventivo Marina Brana je poudarila, da je zelo pomembno ohranjati običaje, spoštovati pa je treba seveda higienske in zdravstvene predpise. Učinkovita sredstva so medsebojno sodelovanje, pozornost in izmenjava informacij. Gastronomija in kultura se v bogatem programu med seboj prepletata. Sedem vaških osmic ponuja vsak dan (od 9. ure do polnoči) do nedelje svoje okusne proizvode, pa tudi razstave. Pri Sonji in Ivanu so na ogled kamnite skulp-ture Pavla Hrovatina, pri Cvetku in Zmagi posušeno cvetje skupine Mak, pri Ervinu so fotografije Sergia Ferrarija o trgatvi, pri Davidu pa ima isti avtor razstavo z naslovom Greta. Pri Walterju in Sereni si bomo ogledali kraške noše, pri Stanku in Almi pa lesne izdelke Miloša Kalca. Turistična kmetija Gruden Žbo-gar vabi na ogled didaktične kmetije. Dogodkov pa ni konec. Na balinišču bo danes ob 17. uri prvi krog turnirja v briškoli, ob 20. uri pa koncert mul-tietnične skupine mladih violinistov (sinoči je nastopil MePZ Ave iz Ljubljane). Jutri bo ob 10.30 maša in praznovanje zavetnika cerkve sv. Urha, ob 14. uri pa bo na balinišču veliki finale turnirja v bri-školi. Omeniti velja še skok v naravo po pešpoti sv. Lenarta. (af) ZDRAVSTVO IN SOCIALA - V ponedeljek V Sesljanu simpozij o zdravem staranju Združenje Federsanita zveze občin ANCI za Furlanijo-Julijsko krajino prireja v sodelovanju z glavno direkcijo za zdravstvo, socio-zdravstveno integracijo in družbene politike, Občino Devin-Nabrežina in tržaškim Podjetjem za zdravstvene storitve št. 1 simpozij z naslovom Družbene aktivne politike za zdravo staranje: soočenje izkušenj. Srečanje bo v ponedeljek, 5. julija, v razstavni dvorani bivše agencije AIAT v Sesljanu od 15. ure do 18.30. »Namen srečanja je ovrednotenje aktivnih družbenih virov in energij (občin, prostovoljcev in podjetij za zdravstvene storitve) s koordiniranjem in inovativnim sodelovanjem različnih subjektov in ustanov, ki so si po navodilih Svetovne zdravstvene organizacije postavili za cilj »zdravje v vseh politikah« in »zdravo staranje,« pravi predsednik združenja Federsanita AN-CI FJK Giuseppe Napoli. Na simpoziju bodo predstavili nekatere pomembne pobude, ki so jih izpeljale občine v naši deželi in o katerih je združenje Federsanita ANCI FJK naredilo javnomnenjsko raziskavo. Po uvodnem pozdravu župana Občine Devin-Nabrežina Giorgia Reta, predsednika združenja Federsanita ANCI FJK, Giuseppeja Napolija in glavnega direktorja tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve št. 1 Fabia Samanija bosta svoji poročili podala direktor področja za zdravstvo, socialne pobude in socio-zdravstveno integracijo Giuseppe Bazzo in podpredsednik deželnega odbora protovoljcev FJK Claudio Bortolotti. Sledila bo okrogla miza na temo izkušenj družbeno aktivnih dejavnosti za zdravo staranje, srečanje pa se bo zaključilo s posegom deželnega odbornika za zdravstvo, socialno-zdravstveno integracijo in družbene in socialne politike, Vladimira Kosica. Srečanje je javno, udeleženci bodo morali le izpolniti prijavnico, ki je na voljo na spletni strani www.an-ci.fvg.it/federsanita. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Cenjene potnike, ki so se udeležili letošnjih izletov v organizaciji agencije Aurora obveščamo, da se bo tradicionalno srečanje udeležencev letos odvijalo, izjemoma, jeseni. Pri agenciji Aurora so se tako odločili, ker slikovno gradivo, ki zadeva vse tri destinacije še ni pripravljeno, marsikdo je že na počitnicah, temperature so že visoke in je prevroče, da bi sedeli v zaprtih prostorih. Srečanje je zaradi teh razlogov preneseno na jesenski čas, ko bosta pravočasno sporočena točen datum in kraj snidenja. Obnavljanje talne cestne signalizacije Občina Trst obvešča, da bo, če bodo vremenske razmere dopuščale, od ponedeljka do petka ponoči med 21. in 6. uro prihajalo do obnavljanja talne cestne signalizacije na območju Lonjer-ja in Sv. Ivana. V ponedeljek bodo dela potekala v Lonjerju, v torek na Lonjerski in Vrdelski cesti, v sredo v ulicah San Cilino (med Trgom Gioberti in Ul. Damiano Chiesa), Docce, Correggio in Cave ter na Trgu Gioberti, v četrtek na Drevoredu Raffaello Sanzio, na Rotondi pri Bošketu in v Ul. Pindemonte, v petek pa v Ul. Giulia (med Bošketom in Ul. Galilei). Občina Repentabor za brezposelne občane Občina Repentabor obvešča občane, da lahko brezposelni do 15. julija 2010 predstavijo prošnjo, v kateri zagotavljajo, da so pripravljeni sprejeti tako imenovano delo javne koristi in so tako vpisani na posebne sezname Centra za zaposlovanje tržaške pokrajine. Z vpisom na te sezname delavec izraža pripravljenost na začasno štirimesečno do osemmesečno zaposlitev pri posameznih projektih, ki so jih pripravile javne uprave (pokrajine, občine itd) za specifične posege predvidene po zakonu. Ob predstavitvi prošnje morajo delavci izpolnjevati naslednje pogoje: imeti stalno bivališče v deželi FJK, biti brezposeln/a vsaj 18 mesecev; imeti dopolnjenih 35 let starosti za ženske in 40 let starosti za moške, ne prejemati nobene socialne pomoči inne izpolnjevati po zakonu določenih pravic za upokojitev. ČRNA KRONIKA - Včeraj zjutraj na državni cesti 202 med Opčinami in Prosekom S skuterjem pod slovaški tovornjak Voznika motorčka so v bolnico sprejeli zaradi močnega udarca v prsni koš - Incident povzročil nepremišljen manever 29-letnega šoferja Skuter je ostal vklenjen v kolesa polpriklopnika kroma Državna cesta 202 je bila včeraj prizorišče hujše prometne nesreče, v kateri jo je huje skupil triinštirideset-letni kubanski državljan s stalnim bivališčem v Trstu. A. C. E. (A je začetnica njegovega imena, C. in E. pa dveh priimkov) se je nekaj po deveti uri peljal na svojem skuterju v smeri Proseka. Na delu ceste, ki se nahaja med opensko kasarno gasilcev in kampom Pian Del Grisa, je nenadoma zagledal velik tovornjak s slovaško registracijo. Tovornjak je zasedal oba pasova cestišča, tako da se mu skuter ni mogel izogniti. Kljub zaviranju se A. C. E očitno ni uspel pravočasno ustaviti: s sku-terjem je zdrsnil pod kolesa rdečega polpriklopnika in tam tudi obležal. Na kraj nesreče so prišli policisti, karabinjerji, gasilci bližnje open-ske kasarne in zdravstveno osebje službe 118, ki so ponesrečenemu motoristu nudili prvo pomoč. Odpeljali so ga na urgenco, kamor so ga sprejeli z rdečo oznako: njegovo zdrav- stveno stanje je bilo zaskrbljujoče, saj je doživel močan udarec v prsni koš in trebuh. Po informacijah, ki so jih zbrali policijski agentje, sta tako skuter kot kamion vozila z Opčin proti Proseku, ko se je devetindvajsetletni slovaški šofer nenadoma zavedel, da je ubral napačno cesto. Zato naj bi se odločil za zamenjavo smeri vožnje: nepremišljeni manever pa se je izkazal za zelo nevarnega, saj je tovornjak povsem zasedel državno cesto 202 in ostalim vozilom onemogočil nadaljevanje vožnje. Najhuje jo je kot rečeno skupil kubanski voznik skuterja, ki se tovornjaku ni mogel ali znal izogniti: odločitev tovornjakarja ga je očitno povsem presenetila, saj je državna cesta v tistem predelu ravna in vidljivost dobra. Cesta 202 je bila včeraj skoraj vse jutro zaprta za promet, saj so agenti opravljali predvidene meritve in skušali ugotoviti dinamiko incidenta. (pd) / TRST Sobota, 3. julija 2010 7 ZTT - Objave v našem dnevniku Izbor Čukovih torkovih zapisov zbran v knjižici Drobna knjižica, ki so jo v četrtek predstavili v Tržaški knjigarni, nosi dolg naslov Marija Čuka v naši sredi ne poznamo le kot šefa slovenske novinarske redakcije pri deželnem sedežu RAI za FJK, ampak tudi kot stalnega gosta na straneh torkove športne priloge našega dnevnika, za katero redno prispeva svoje zapise. Založništvo tržaškega tiska jih je pred kratkim po avtorjevem izboru ponatisnilo v priložnostni brošuri, ki so jo v četrtek predstavili v Tržaški knjigarni, in sicer na notranjem letnem dvorišču stavbe na Ulici svetega Frančiška 20. Poleg avtorja sta na četrtkovi predstavitvi sodelovala še urednika ZTT Martina Kafol in Ace Mermolja. Pisca in kolumnista, ki se je v naši sredi v preteklosti že uveljavil kot pesnik in pripovednik, zaznamujeta seveda zvrhana mera hudomušnosti in ironije. Prav zato ima njegova zadnja publikacija precej samosvoj naslov, ki se glasi Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano ... Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom, o katerem je upravnica TK Ilde Cossutta ironično pripomnila, da je najdaljši od vseh, ki so na prodaj v knjigarni. Kot je na četrtkovi predstavitvi dejal Ace Mermo-lja, sicer Čukov dolgoletni literarni sopotnik, je knjiga po svojem zunanjem videzu precej enostavna. Poleg zapisov iz Primorskega dnevnika so v njej ponatisnjeni tudi stavki in izreki, ki jih Marij Čuk pogostoma uporablja ob koncu nedeljske izdaje slovenskega televizijskega dnevnika RAI za FJK. Oblikovalki Alini Carli gre zasluga, da so stavki natisnjeni v konstruktivističnem slogu, po zgledu Srečka Kosovela oziroma Avgusta Černigoja. Obe avtorjevi fotografiji, ki sta objavljeni na platnici oziroma ob njegovi biografiji na notranjih straneh publikacije, je posnel Erik Franceschini, lektorsko delo pa je založnik zaupal profesorici Mariji Cendi. Mermolja je v svojem posegu poudaril tudi misel, da ne smemo vsega tistega, kar izhaja na straneh dnevnega tiska, imeti za knjigi nevredno. Navsezadnje je tudi Magrisovo delo El Conde izhajalo v tej obliki, pisanja dnevnika pa so se lotili vsi večji tržaški ustvarjalci slovenskega rodu, od Vladimira Bartola do Alojza Rebule. Martina Kafol je v svojem posegu pripomnila, da Marij Čuk v lastnih zapisih idealno združuje športno, politično in družbeno dogajanje pri nas v zamejstvu ter v Italiji, k vsemu pa dodaja še osebni pridih oziroma misel. Kako pa sploh nastajajo Čukovi torkovi zapisi, ki jih objavlja športna rubrika našega Publikacijo ZTT so predstavili na dvorišču Tržaške knjigarne kroma dnevnika? Sam avtor je na to vprašanje odgovoril, da ga največkrat preseneti telefonski poziv iz športnega uredništva Primorskega dnevnika, ki ga spomni na njegovo dolžnost. Protagonisti njegovih zapisov so ljudje, ki dnevno krojijo našo ožjo in širšo stvarnost in ki so nam lahko všeč ali pa ne. Največkrat je zapis sad trenutnih misli, velikokrat pa tudi refleksije in predhodne dokumentacije. Vsi zapisi v knjigi so opremljeni z datumom, najstarejši je na straneh našega dnevnika izšel že leta 2003, večina pa v zadnjem triletju (od 2007 do 2009). Primož Sturman Harejeve Zborovske duhovne pesmi Danes bo Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta predstavila zbirko Zborovske duhovne pesmi Slovencev v Italiji, ki je zadnji založniški projekt letos preminulega častnega predsednika dr. Zorka Hareja. Zbirko sta od leta 2007 do leta 2009, skupaj uredila sam Harej in glasbena urednica Nadja Kralj. Notno gradivo upošteva pesmi in uglasbitve ustvarjalcev iz dežele FJK. Pesmi za razna obdobja cerkvenega leta, za ljudsko petje ali koncertne priložnosti so napisane za mešani, ženski in moški zbor a cappella ali z instrumentalno spremljavo. Publikacija je opremljena tudi z življe-njepisnimi in umetniškimi podatki o vsakem pesniku in skladatelju. Predstavitev knjige bo sledila nastopu učencev orgelskega tečaja, ki ga je vodil prof. Matej Lazar in bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah s pričetkom ob 20.uri. (ROP) Na Padričah obhajajo sveta Cirila in Metoda Jutri bodo na Padričah praznovali vaška zavetnika sveta Cirila in Metoda, po katerih je imenovana vaška cerkvica. Slovanska brata, sozavetnika Evrope, pravzaprav praznujeta god v ponedeljek, 5. julija. Na Padričah bo jutri ob 11.30 peta maša. Nastopil bo domači mešani pevski zbor Slovan-Skala, pod taktirko Hermana Antoniča, maševal pa bo domači župnik Žarko Škerlj. Po maši bo zakuska in Padričarji se bodo preizkusili v zvonjenju zvonov. OPČINE - Koncert Policijskega orkestra Slovenije na dvorišču Prosvetnega doma Navdušili množico pod kostanjem Orkester je nastopil v popolni, šestdesetčlanski sestavi - Spored od svetovnih klasikov do modernih avtorjev - Nastopi solistov in trije dodatki Opčine so v četrtek zvečer doživele izjemno kakovosten in množično obiskan koncert Policijskega orkestra Slovenije, ki je v okviru niza poletnih kulturnih pobud SKD Tabor Poletje pod kostanjem nastopil v svoji popolni, šestde-setčlanski sestavi pod vodstvom karizmatičnega dirigenta Nikolaja Žličarja. Orkester, ki deluje od leta 1948, od leta 1994 pa kot uradni protokolarni orkester sodeluje na vseh uradnih svečanostih v Republiki Sloveniji in je na Opčinah že uspešno nastopil leta 2008, je številnemu občinstvu, ki ga je v imenu društva Tabor na začetku pozdravila predsednica Živka Persič, postregel z raznolikim sporedom, ki je šel od svetovno znanih imen klasične glasbe, kot sta npr. Rossini in Mozart, do slovenskih in tujih modernih avtorjev, kot so Charles, Robežnik, Privšek in predvsem Bojan Adamič, s katerega znano skladbo Tratata zdaj igra naša muzika, ki je predstavljala tretji dodatek, h kateremu je bil orkester pri-moran zaradi navdušenega odziva občinstva, je tudi zaključil openski koncert. Slednjega je še dodatno oplemenitil nastop solistov in sicer vokala Matjaža Mraka, tenorja Antona Vrze-laka in baritona Mitje Škorjanca. Na sliki KROMA: koncert Policijskega orkestra Slovenije je na dvorišče Prosvetnega doma privabil res veliko množico poslušalcev. DRŽAVNI IZPIT - Konec mature tudi na pedagoškem in družboslovnem liceju Tudi na Slomšku vsi izdelali Letos je državni izpit opravljalo dvaindvajset kandidatov - V torek še zadnji izidi na dveh smereh Liceja Franceta Prešerna Licej Slomšek zapušča nova generacija maturantov kroma Državni izpit se je včeraj zaključil tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. V dopoldanskih urah je komisija izprašala še zadnje kandidate družboslovne smeri, popoldne pa se je pred šolo zbrala večja skupina kandidatov (pravzaprav kandidatinj), ki so čakali na objavo končnih izidov, ki jih je predsednica komisije Cin-zia Ostrouška naposled nalepila na šipe vhodnih vrat okoli 17. ure. Vseh 22 kandidatov (osem na pedagoški in štirinajst na družboslovni smeri) je izdelalo, nekateri tudi z visokimi ocenami, čeprav stotice letos na liceju Slomšek niso podelili. Pedagoška smer - 5. razred: Nicole Balde 81/100, Eve-lin Bertolino 77/100, Valeria Crismancich 73/100, Živa Komar 67/100, Raja Peric 87/100, Vanessa Pernarcic 65/100, Elena Rita Pesaro 76/100, Marlen Strain 81/100. Družboslovna smer - 5. razred: Veronika Carli 95/100, Kim Furlan 95/100, Martin Hreščak 76/100, Mateja Hrovatin 67/100, Tjaša Kosuta 73/100, Nicol Kralj 91/100, Jessica Krizmancic 77/100, Meta Lovrenčič 88/100, Lucija Milic 75/100, Minea Pagan 83/100, Mateja Pernar-cich 71/100, Domen Stanic 91/100, Martina Timeus 92/100. Na konec mature čakajo še na naravoslovno-multi-medijski in znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna, kjer še potekajo spraševanja. Objava končnih izidov za ti dve smeri je napovedana za torek. DANES - V Mieli Predstavitev knjige o Srebrenici Razglednica iz groba Petnajst let po pokolu v Srebrenici, med katerim je v množičnih grobiščih obležalo osem tisoč bosanskih muslimanov, je tudi v italijanskem prevodu izšla knjiga Razglednica iz groba. Knjigo, ki je doživela velik mednarodni uspeh, je napisal Emir Su-ljagič, danes petintridesetletni novinar, ki je preživel srebreniško tragedijo. Knjigo Cartolina dalla fossa - Diario di Srebrenica je v italijanskem prevodu izdala tržaška založba Beit, v njej pa je Suljagič obnovil svoje doživljanje vojne v Bosni in Hercegovini in obleganje Srebrenice (star je bil 17 let). Bogatijo jo tudi teksti bosanske novinarke Azre Nuhefendič, zgodovinarja Guida Franzinettija, neobjavljena poezija sarajevskega pesnika Abdulaha Sidrana in raznolik fotografski material. Knjigo bodo po včerajšnji predstavitvi v Vidmu danes predstavili tudi v Trstu. Predstavitev bo ob 18. uri v gledališču Miela (Trg Duca degli Abruzzi 3). Ob avtorju bosta o knjigi in bosanski tragediji spregovorila tudi Azra Nuhefendič in Giudo Fran-zinetti. Debato bo vodil Pierluigi Sabatti. 8 Sobota, 3. julija 2010 TRST MAREMETRAGGIO - Danes znani zmagovalci enajstega filmskega festivala Igralec Sergio Rubini: nihče nima rad avdicij Igralcu in režiserju iz Apulije je festival posvetil bogato restrospektivo • •• Enajsti filmski festival Maremetrag-gio se izteka. Danes bo znano, kdo so zmagovalci številnih nagrad, za katere se poteguje enajst celovečernih prvencev italijanskih režiserjev in petinosemdeset kratko-metražnih filmov režiserjev vsega sveta; med slednjimi je kot znano tudi Tržačan Martin Turk. Včeraj pa so na terasi hotela na Velikem trgu gostili osrednja protagonista letošnje izvedbe. Najprej je pred številno občinstvo stopil Michele Riondino, mlad italijanski igralec, kateremu je Maremetrag-gio posvetil svojo »perspektivo«, nato pa že uveljavljeni igralec in režiser Sergio Rubini, protagonist retrospektive »Da Sergio a Rubini«. Oba sta po rodu iz Apulije, zato je srečanji uvedla debata med predstavniki filmskih komisij Apulije in FJK, ki spodbujata in podpirata snemanje filmov na svojih deželnih ozemljih. Sergio Rubini se je tudi v živo izkazal za zelo prijaznega in ironičnega sogovornika. Med pogovorom z novinarjem Sergiom di Rienzom je večkrat spravil v smeh pozorne poslušalce. Na primer takrat, ko je zanikal svoje apulijske korenine in dejal, da je v resnici Norvežan, po rodu iz Osla. Ali ko je pripovedoval o izkušnjah z Melom Gibsonom, režiserjem Kristusovega pasi-jona: med snemanjem so dnevno obeležili tri maše, med katerimi je bilo treba moliti tudi za režiserja. Rubiniju je snemanje ostalo v neprijetne spominu zaradi funda-mentalizma, ki je preveval film, predvsem pa zato, ker je moral ure in ure viseti na križu (igral je namreč razbojnika Dizmo) ... Rubini je svojo igralsko pot začel v gledališču, odrske deske pa ga niso navdušile, saj se mu je poklic zdel preveč ponavljajoč. O sodobnem italijanskem gledališču meni, da ni pri najboljšem zdravju, saj v glavnem posnema televizijo. V sodobni italijanski kinematografiji pogreša eksperimentiranje, filmska umetnost pa mu je všeč, ker mu omogoča, da spregovori o tistem, kar je nevidno ...tudi o magiji in paralelnih realnostih: kinematografija ni nič drugega kot srečanje med nekom, ki želi pripovedovati zgodbo, in nekom, ki jo želi poslušati. Igralec si mora po njegovem mnenju »umazati roke« z različnimi vlogami, zato rad snema različne žanre. Najraje snema z režiserji, »ki ti dajo takoj vedeti, da si del neke skupine: takemu režiserju kot je Gabriele Salvatores si pripravljen dati vse«, nima pa rad tistih, ki mu ponujajo avdicije. »Noben igralec nima rad avdicij, saj postavljajo v dvom njegov talent in mu dajo vedeti, da režiser ni prepričan, da je ravno on najboljša izbira za njegovfilm...« (pd) Sergio Rubini med včerajšnjim srečanjem na Velikem trgu kroma NABREŽINA - NSŠ Iga Grudna Nekdanji sošolci, stari 40 let, se se srečali in skupaj praznovali Po mnogih letih smo se spet zbrali nekdanji sošolci nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ki letos praznujemo 40-letnico. Po aperitivu v baru v Grudnovi hiši, smo se s kombiji popeljali na Pesek, kjer nas je v komaj prenovljeni gostilni pričakala slavnostna večerja. Ob poskočnih vi-žah smo prijetno kramljali in zaplesali. Druženje se je nato nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur v sesljanskem zalivu. Poslovili smo se z obljubo, da se ponovno snidemo čimprej, morda že avgusta, ko se domov vrnejo vsi tisti nekdanji sošolci, ki delajo ali so si ustvarili družino v tujini. Obvezna pa je bila tudi spominska slika na ta večer. Stoje zadaj (od leve proti desni): Boris Rebula, Patrik Pahor, Pao- lo Skerk, Mitja Pernarčič, Ivan Stanissa, Kristjan Zidarič, Niko Golemac, Pacor, Andrej Škerk, Igor Pernarčič. V drugi vrsti so: Mauro Franza, Silvano Peric, Alessandro Bordon, Michelle Passerini, Luciana Leghissa, Gianna Pahor, Roberta Prosen, Liljana Vrabec, Miran Kante. Spredaj kleče: Maja Brajkovič, Paolo Antonič, Rožana Gabrovec, Robert Ferfolja in Smiljana Grugen. DRŽAVNI ZAVOD ŽIGE ZOISA - Za dijake petega letnika Zoisov ples, letos devetič V hotelu Jolly so ga odplesali dijaki 5.a in 5. geo Državnega trgovskega zavoda in oddelka za geometre Žige Zoisa V soboto, 5. junija, je bil za dijake 5.a in 5. geo Državnega trgovskega zavoda in oddelka za geometre Žige Zoisa nepozaben večer. Skupaj s starši, prijatelji in profesorji so bili prav oni glavni akterji 9. maturantskega plesa, ki je že tretje leto potekal v hotelu Jolly v samem središču Trsta. Od februarja so med urami telesne vzgoje dijaki 5. razredov pridno vadili s plesnim učiteljem Fran-cijem Vaupotičem na Stadionu 1. maja in se z vso resnostjo in odgovornostjo pripravili na slovesnost, ki skupaj z zaključnim izpitom predstavlja njihovo slovo od šole in vstop v novo življensko obdobje. Večer se je začel z vstopno parado, kjer je povezovalec gala večera Janko Petrovec prebral imena vseh maturantov, z začetno koreografijo argentinskega tanga, se nadaljeval z otvoritvenim plesom s profesorji in starši ter svoj uradni del zaključil s plesnim venčkom, kjer so dijaki med seboj zaplesali plese, ki so se jih med letom naučili. Med tem uradnim delom smo lahko prisluhnili besedam ravnateljice Milene Padovan, ki je nagovorila vse prisotne in dijakom zaželela veliko sreče na zaključnem izpitu in na nadaljnji življenjski poti, ter dijaku Ale-xu Kuretu, ki sta v imenu dijakov pozdravili vse prisotne. Ob zvokih glasbe, ki jo je izvajal ansambel Best ... rJ FM i p f _ _ ! 1 N / Company iz Kopra, se je večer zavlekel pozno v noč. Po večerji je bil program kar pester, saj je stekla loterija, zanjo so darila prispevali sponsorji, predstavila sta se oba razreda, opolnoči je bila na vrsti zdra-vljica in torta, v kateri se je skrival prstan-darilo Dra- guljarne Skerlavaj, cel večer pa je bil posvečen plesu, zabavi in dobri volji. Organizatorji seveda upajo, da so tudi tokrat pripravili nepozaben večer, ki se ga bodo maturanti in njihovi starši še dolgo spominjali. Obvestilo vinogradnikom Deželna služba za varstvo trte obvešča, da je treba do 5. ali najkasneje 6. julija izvesti sledeče posege proti glivičnim boleznim. PERONOSPORA: Uporabljamo sredstva na podlagi bakra. OIDIJ: Uporabljamo močljivo žveplo v najvišjih dovoljenih odmerkih. Obvestila posreduje svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB. Jutri koncert Giore Feidmana V okviru pobude Erav/Laila, ki jo prirejata tržaška židovska skupnost in muzej »Carlo in Vera Wagner« bo jutri ob 21. uri ob sinagogi nastopil »kralj klec-mer glasbe« Giora Feidman (klarinet). Z njim bosta nastopila Jens-Uwe Popp (kitara) in Guido Jaeger (kontrabas). Festival za ljubitelje glasbe 80. let V petek, 9. julija, bodo na svoj račun prišli ljubitelji glasbe 80. let prejšnjega stoletja, ko bo na tržaškem Velikem trgu z začetkom ob 21.30 zaživel 80 Festival, se pravi festival, posvečen uspešnicam, ki bodo priklicale v spomin 80. leta in takratno vzdušje, ki ga je zaznamovalo ozračje živahnega optimizma, kot je na včerajšnji predstavitvi na tržaškem županstvu dejal občinski odbornik Paolo Rovis. Občina Trst je namreč skupaj z radijskima postajama Radio Company in Radio 80 ter njunim umetniškim vodjem Maurom Tonellom soorganizator petkovega festivala, ki ga je podprla tudi Fundacija CRTrieste. Vstop na prizorišče bo prost, na odru pa se bodo zvrstila nekatera zveneča imena obdobja pred tridesetimi leti, kot sta italijanski pevki Fiordaliso in Sabrina Salerno, pevec Den Harrow ter skupini The Creatures in Lee John by Imagination. Tržaški festival bo prvi iz niza nastopov, posvečenih glasbi 80. let, ki se bo v nadaljevanju dotaknil še drugih krajev, kot so Treviso, Padova, Vicenza in drugi, prav tako se dogodek uokvirja v julijsko poletno ponudbo v Trstu, ki je namenjena ljudem vseh generacij. Poletne likovne delavnice za otroke Izkoristimo počitniški čas za otrokovo igro preko umetniškega izražanja. Z različnimi govoricami otrok upodablja na kreativen način in se ob tem zabava. Barvanje, prepogibanje in lepljenje papirja ter ročno izdelovanje omogočajo na igriv način konstruktivno sprostitev otroka. Umetnik Leonardo Calvo in Alenka Deklic vabita v Milje na likovne delavnice 'Ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami' od 6. do 9. ali od 13. do 16. julija v jutranjih urah. Za informacije kličite 040/774586 ali 333 4784293 Pri Domju drugi krog »druge roštiljijade« Kulturno umetniško društvo Nikola Tesla organizira letos drugi praznik s srbskimi spe-cialitetami in ostalim. V »drugem krogu« se je praznik pri športnem igrišču pri Domju začel sinoči, ob specialitetah z ro-štilja pa predvideva tudi kulturni program. V tem okviru bo jutri zvečer nastopila skupina Kra-ski ovčarji. / TRST Sobota, 3. julija 2010 9 kraški dom v sodelovanju z zadrugo Naš Kras vabi JUTRI, 4.juiya,ob 20.00 v Kraško hišo v Repnu na STREKLJEV VEČER Predstavilo se nam bo SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV IZ BANJA LUKE s kulturnim programom, ki ga bo oblikoval mešani pevski zbor Davorin Jenko pod vodstvom prof. Aleksandra Jeremiča. V slučaju slabega vremena se bo program odvijal v kulturnem domu na Colu Pobudo je omogočila ii^i^Sli VKOraD dan es Danes, SOBOTA, 3. julija 2010 IRENEJ Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 -Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 23.58 in zatone ob 12.21 Jutri, NEDELJA, 4. julija 2010 URH VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 12 km na uro severo-zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje C. CI3 Lekarne U Kino KOPER - PLANET TUŠ 20.30, 23.25 »Robin Hood«; 11.10, 13.30, 15.50, 18.10 »Shrek za vedno 3D«; 15.05, 18.05, 21.05, 23.59 »Seks v mestu 2«; 11.20, 13.50, 16.30, 19.00, 21.20, 23.50 »Mrk«; 11.45, 14.00, 16.20, 18.40, 21.10, 23.30 »Mora v Ulici Brestov«; 12.10, 17.15, 19.15, 21.15, 23.15 »Naj ostane med nami«; 13.10, 16.15, 18.30, 20.40, 22.50 »Zgodba o Johnu Lennonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.20, 22.15 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 3: 16.30 »Tata Matilda e il grande botto«; 18.15, 20.15, 22.15 »City Island«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »5 appuntamenti per farla innamorare«; 18.15, 22.15 »A-Team«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight saga: Eclipse«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Christine Cristina«; Dvorana 4: 18.00 Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.10 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 18.20, 21.30 »The A-Team«. □ Obvestila SobotA, 3. julija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Mi-ramarski drevored 117 (040 54393). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Twilight saga: Eclipse«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Il segreto dei suoi occhi«. Poletna arena: 21.15 »Il concerto«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.10, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 21.30, 22.20 »The Twilight saga: Eclipse«; 16.00, 20.10 »Poliziotti fUori«; 16.30, 20.00, 22.15 »ATeam«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 21.15 »Sex and the City 2«; 16.00, 18.05, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.30 »Robin Hood«. FELLINI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Il concerto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.20, 22.00 »La papessa«; 20.20 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »About Elly«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.10, 21.00, 23.40 »Mrk«; 15.10, 17.20, 19.20, 21.20, 23.20 »Veronika se odloči umreti«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50, 0.00 »Morilci«; 13.30 »Shrek za vedno - 3D (sinhro.). GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro, ki bo danes, 3. in nedeljo, 4. julija, na B'lancu na Proseku. Pričakujemo vas! JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo danes, 3. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljan-skem zalivu. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje nočne regate. ŠD VESNA, ŠD MLADINA, SKD VESNA vabijo na vaški praznik v Križu danes, 3. in v nedeljo, 4. julija. Vsak večer glasba v živo. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici (št. 224 - TS, tel. 040-3773677, 336-6867882) bo odprt v nedeljo, 4. julija, od 14. do 20. ure. Vodeni ogled ob 18.30. V prostorih poteka razstava slikarke Donatelle Bartoli »Natura & Cul-tura«. Center bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« obveščajo, da je še možnost vpisa v Top teen Summer. Center za mlade med 11. in 15. letom starosti, s sedežem v Nabrežini, ponuja organizirane poletne dejavnosti v juliju in avgustu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00. Vpisi so možni vsak ponedeljek, v Grudnovi hiši, od 9.00 do 10.00. Info: 040-2017386 ali 345-6552673. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE - šole Marij Kogoj obvešča cenjene stranke, da je odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel. št. 333-8578924 (Ilary). DEKLETA SPD KRASJE bodo na razpolago za pisanje nalog, ponavljanje in utrjevanje znanja ter za pomoč pri poletnem branju. Osnovnošolci in nižješolci se bodo obenem v prijetni družbi lotili umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu društva v Trebčah št. 143, od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, od 9. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 333-1176331 (Nidia Sivitz). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, koreografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre... ) od 5. do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 12.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 5. do 16. julija; od 19. do 30. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org; www.yccupa.org. ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino od 5. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). SKD VIGRED prireja od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, delavnico »Pojemo, plešemo, spoznavamo svet glasbe, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo!«. Delavnica je namenjena otrokom, ki so obiskovali v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na tel. št. 3803584580 ali na e-mail: tajnistvo@skdvi-gred.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 5. julija, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od I. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTO-VEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata tečaj latinsko-ameriških plesov v torek, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču sedeža rajonskega sveta. Vabljeni! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic od 6. do 9. ali od 13. do 16. julija v jutranjih urah. Informacije na tel. št. 040774586 ali 333-4784293. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo v juliju vadba potekala le ob torkih (6., 13., 20., in 27. julija) od 19. do 21. ure, kot običajno, v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavtske kroje na sedežu, Ul. Risorta 3, v torek, 6. julija, od 17.30 do 19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na sklepno srečanje letošnje sezone in na družabnost, ki bo v sredo, 7. julija, ob 19. uri v gostilni na Pesku. DRUŽINSKA FOTOGRAFIJA - zanimajo nas družinske fotografije, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950-1980. Gradivo bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, do 9. julija, od pon. do petka, 9.30 - 11.30. Vse fotografije bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da s pomočjo družinske fotografije prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Informacije: 040-3481248 (pon.- petek 9.3011.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali in-fo@infonarodnidom.eu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v izmenah: julija: 9., 10., II., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure wind-surfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v petek, 9. julija, ob 20.30 na sedežu društva Vaške skupnosti v Pra-protu. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev odbora za obdobje 2010-2012, razno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Castelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele FJK iz Kmetijsko živil- skega področja: Tehnike vinarstva (50 ur), Predelava prašičjega mesa (56 ur), Tehnike oljkarstva (60 ur) ter iz področja Upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur), Tehnike prodaje (48 ur), Splošno knjigovodstvo (60 ur), Upravljanje finančnega poslovanja podjetja (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. do 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Pogoja morata biti izpolnjena na dan vpisa. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Cena: 1,00 evro za vsako uro, brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. Vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040566360, mail: ts@adformandum.eu). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE v juliju -20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk, tel. št. 040-212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Proseška ul. 131, Opčine. E-mail: in-fo@skladmc. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo La Quercia organizirajo v sredo, 14. julija, za družine in otroke bivajoče na teritoriju treh občin enodnevni izlet v Gardaland. Informacije na tel. št. 040-2071386 ali na 040-2907151, najkasneje do ponedeljka, 12. julija. Mesta so omejena. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europalaser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040422696; fax 040-4529907; e-mail: tpkcntsirena@libero.it. DEUTSCH LERNEN - LEICHT GEMACHT! V poletnih mesecih vam nudimo tečaje ali individualne lekcije nemškega jezika za vse starosti in stopnje z usposobljeno pedagoginjo iz Avstrije. Informacije: Slomedia, Ul. Polonio 3, tel. št. 0403476031 od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 19. do 23. julija. Informacije in vpisovanja v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA je spet odprla duri Centra NetPoint v Nabrežini, ki se nahaja v Kamnarski hiši Igo Gruden. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 14. leta starosti. Urnik: torek in četrtek od 9. do 13. ure do četrtka, 29. julija. Vpišete se lahko ob urah odprtja v Centru Netpoint. Informacije: g. Fabris - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, okence urada za stike z javnostjo in evropske projekte. Tel. št. 040-2017372, fax: 040-201307, e-pošta: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo julija in avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). KRUT nudi individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, posebno ugodne pogoje v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072 (od 9. do 13. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, ali tel./fax 040-299858, e-pošta info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. Prispevki Popravek: V spomin na Dariota Millija darujejo teta Ivanka ter strica Drago in Srečko z družinami 150,00 evrov za Hospice Pineta del Carso - Onlus. V spomin na teto Anico Guštinčič daruje nečakinja Irma 30,00 evrov za Emergency. V spomin na drago Marto Stefančič darujeta Nadia Deste in Manuela Sedmak 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Marto Stefančič darujejo soletnice Marica Vidoni, Marica Sirk, Zora, Alice, Viola, Irma, Anica, Irina, Emiliana in Helena 80,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Dragice Pangos vd. Paulina darujejo Rosa, Nadia Kosmač in Nussdorfer z družino 100,00 evrov centru ONLUS - Rudi Gofar za raziskavo redkih bolezni. V spomin na Ljudmilo Purič, Antino Gustin in Fatino Škabar daruje družina Ska-bar, Col št. 8, 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu. V spomin na drago Ljudmilo Purič darujeta Marija in Ivan Brščeve 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu. V spomin na drago mamo Marto darujejo pevke iz Križa 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Na pragu 99. let je mirno zaspala Pavlina Danev vd. Vecchiet Za njo žalujejo Duilio z Meri ter vnuka Vili in Mitja z družinama Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 5. julija, od 10.00 do 11.20 v ulici Co-stalunga. Sledila bo upepelitev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Iskrena hvala za nego in skrb dr. A. Va-lentiju in celotnemu osebju doma Vila Iris v Logu. Trst, 3. julija 2010 Zadnji pozdrav dragi teti Fabio z družino Čau šantla, Eletta z družino Zadnji pozdrav dragi teti Pavlini nečakinja Edy, Ingrid z družino in Modesta z družino (iz Avstralije) Ob boleči izgubi drage mame izreka podpredsedniku Duiliu Vecchietu občuteno sožalje KD Rovte - Kolonkovec / KULTURA Sobota, 3. julija 2010 1 1 TOMIZZEV DUH Od Daytona k Bruslju 3 Milan Rakovac_ Čekam dan kad ce jedan mrež vas, moji ljubi vi tam, biti ambasador Italije! Ma cossa el ga febra, 'sto omo, boste rekli. Apsolutno je teško manjincu steči povjerenje večinaca; kakvo je stekao prijatelj Franco Juri, i sad štijen pametne beside ča hi govori još jedan manj-šinec v večinski službi, Valentin Inzko: Valentin Inzko je vero muškardin; kako samo lipo govori za suoju žienu (to doli citiran!). I namisto da u miru dela diplomaciju po lipen svitu, ossia u Bie-ču, malo mu je ča su ga jopet zabrali da dela u Bosni, nego su mu fikali još jie-nu - sad je i predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev: »Odkrito rečeno sem hotel to delati šele čez tri ali štiri leta, vendar človek obrača, Bog pa obrne, kot pravi stari pregovor. Nekaterih konstelacij in odgovornosti se v življenju ne smeš izogibati. Sicer je usoda bila vedno prijazna do mene in tako se bom lotil tega novega izziva ... Slovenija lahko največ naredi za manjšino, če je uspešna država, cvetoča demokracija in če bo tudi v prihodnje eno največjih trgov za avtrisjko gospdoarstvo« ... Čovičina, ni ča reči; dokle smo svi dišperani kako slabo gre Bosni, (plus tutti quanti ex-Yugos), Inzko trdo optimistično dela, i ne moliva ni stope: »Tran-zicija od Daytona k Bruslju vedno teče. Evropska unija v Bosni in Hercegovini prevzema vedno večjo odgovornost«. »Bo Koroška kljub vsem tam-kašnjim zapletom za vas pravi oddih ali nasprotno, so spori na Koroškem tako zacementirani, da boste v Bosno odhajali na počitek?«, vpraša ga De-lova Barbara Kramžar: »Oboje jemljem resno. V Bosni in Hercegovini so mi ravno podaljšali mandat, in to imam za priznanje. Na Koroškem pa sem si zaradi BiH želel imeti izkušne-ga poslovodečega podpredsednika in stalnega tajnika, ki bi me razbremenila. Poleg tega imam fenomenalen -skoraj stočlanski - posvetovalni gremij z odličnimi strokovnjaki. Ko se bo klima na Koroškem bistveno izboljšala, in to je moj prvi cilj, ko bi prišlo do konstruktivnih rešitev, bomo drugače zadihali. Takrat se bom na Koroško vračal samo še na oddih« ... »Kako resen je položaj v BiH?«: »Še nikoli v zadnjih dvajsetih letih v regiji nismo imeli tako ugodne situacije. Predsedniki Srbije Tadič, Hrvaške Josi-povič in Črne Gore Vujanovič vodijo zelo pozitivno politiko do Bosne in Hercegovine. Govorimo o regionalnem sodelovanju in spravi, česar do sedaj ni- á¿m smo videli. Upam, da se bo ta zelo ugodna situacija v sosedstvu po oktobarskih volitvah prenesla tudi v BiH. Krasni ljudje te države bi si to več kot zaslužili ... Nacionalizem ni največji problem na Balkanu. Po mojem mnenju sta največja problema korupcija in organizirani kriminal. Na tem področju - na žalost - odlično sodelovanje med etničnimi skupnostmi že obstaja ... Energijo dobivam od navadnih, ampak zares prekrasnih ljudi. Sem tudi optimistične narave« ... Impresivna biografija, tega Inzka; rojen 1949. u Celovcu, gre u slovensko-austrijku školu, pak slovensku gimna-ziju, pak študira pravo, ma i ruski i hrvatski (srpski) jezik, pak gre na di-plomatsku akademiju. Kako diplomat gre po cilen svitu: Ulan Bator, Colombo, Beograd, u OUN predstavlja Au-striju, pak je šef OSCE na Sandžaku, pak šef austrijskega kulturnega centra u Pragu, pak ambasador u Sarajevu, pak ambasador u Ljubljani, i najzad visoki poveljnik u BiH... »Tudi Slovenec je bilo težko biti, ... oče je po tožbi Heimatdiensta obsojen na teden zapora ... Mama Marija Inzko-Ziherl iz Vodic je zaradi pritiskov dosti trpela ... Žena Bernarda je kot argentinska Slovenka prinesla v družino svetovljanstvo, smisel za estetiko in kulturo, še lepšo slovenščino in neko prin-cipialnost, ki nam v srednji Evropi včasih manjka. Tudi stare slovenske - deloma zakonzervirane - pesmi, ki jih niti v Ljubljani ni več« ... Neodoljivi ljudi, rekao je Mijo Mirkovic, začuden kako je u vrijeme Ve-necije jedan mali Labin rodio prvo-klasnog svjetskog znanstvenika, žesto-kog reformatora Matiju Vlačiča Ilirika. Čitam i slušam i gledam kako radi Inzko u Bosni, zbilja, neodoljiv čov-jek. I naprosto optimist, kako sam o sebi govori, jer i za austrijske političare u Koruškoj zna naci pozitivne riječi! E tornemo a Trieste, cio e, al problema nei raporti italo-sloveni. Pero anche a Capodistria o a Pola: Ma xe pos-sibile el precedense-Juri, cussi che un la-tro 'Talian divneta el veleposlanik croa-to o sloveno? In Slovenec iz Italije ambasador Italije v Ljubljani? A ma... A bo... Ma dokle to ne bude normalna stvar, inutile ga mi imamo za Europa tle-in-tja, demokracija gori-doli. I zato me par da je slučaj-Inzko najljepši primjer agiranja i reagiranja odgovorne povijesne osobe, ogledni primjer stvaranja novog eu-ropskog ambijenta i mentaliteta; pa, budimo optimisti! ZGODOVINA - Delo Alberta Grassija Prikaz vloge tržaškega povojnega časopisa Il Corriere di Trieste Il Corriere di Trieste tra propaganda e realta. Tako se glasi naslov zgodovinske študije Alberta Grassija, ki je lani jeseni izšla pri tržaški založbi Hammerle Editori. Mladi zgodovinar (letnik 1976), po poklicu sicer podjetnik, v svojem delu, ki je predelava njegove diplomske naloge, obravnava zgodovino enega izmed pomembnejših listov, ki so izhajali v povojnem Trstu. Časopis Il Corriere di Trieste je namreč redno prihajal v tržaške kioske med letoma 1945 in 1959, danes pa je njegovo ime skorajda že izginilo iz zavesti Tržačanov. Povojno obdobje je bilo na širšem področju Primorske in Istre zelo razgibano. Dober primer te vsestranske razgibanosti je bilo poleg Trsta tudi istrsko mesto Pulj, v kateri sta od 1945 do 1947 v italijanščini izhajala kar dva dnevnika, in sicer L'Are-na di Pola in Il nostro giornale. Prvi je bil proitalijanski, drugi pa je zagovarjal priključitev Pulja Jugoslaviji. Po dokončni spojitvi mesta z Jugoslavijo je LArena di Pola še dalje izhajala v Gorici pod taktirko glavnega urednika Guida Miglie, Il nostro gior-nale pa se je kmalu zatem na Reki združil z listom La voce del popolo, ki ga italijanska založniška hiša EDIT objavlja še danes. Povrnimo se k povojnemu Trstu. Kot smo že zapisali, je v tedanjih razgibanih časih v mestu, ki ga je pod zavezniško vojaško upravo čakala dokaj negotova usoda, izhajala množica listov, ki so zagovarjali različne politične opcije oziroma rešitve. Z razliko od Pulja, kjer je v povojnem dvo-letju veljala močna politična polarizacija, je bila v Trstu paleta političnih odtenkov veliko bolj razvejana. Spomnimo se, da je leta 1948 prišlo do spora med Titom in Stalinom, ki je razbil do tedaj enotni tržaški komunistični blok. V Trstu pa je bilo v povojnem času zelo močno avtonomistično gibanje, ki si je prizadevalo, da bi mesto ob severnem Jadranu pripadlo ne Italiji in niti Jugoslaviji, pač pa da bi ohranilo svojo avtonomijo v sklopu Svobodnega tržaškega ozemlja. O tem, da so bili tedanji časi zelo razgibani, priča tudi dejstvo, da so se prve volitve Trstu zgodile komaj leta 1949, saj jih do tedaj zavezniki niso hoteli razpisati, ker so se bali prevelikega konsenza, ki bi ga lahko zbrala levičarska opcija. V ta okvir lahko uvrstimo izhajanje lista Il Corriere di Trieste, katerega je urejal znani medvojni antifašist in pisec pesmi v tržaškem narečju, po svoje pa tudi nostalgik donavske monarhije in njenega cesarja Carolus Cergoly. Časopis lahko torej označimo za avtonomističnega in to kljub temu, da je njegovo izhajanje gmot- rUEEFTO ÇRA5ÏI ILCORRiEREDI TRIESTE TRA PROPAGANDA E REALTÀ UlYrnifirprtTi liini delfin : Ji púil dinti i mi nelTenritorco Libera Med pričevalce o tržaškem povojnem obdobju sodi tudi časopis Il Corriere di Trieste no podpiral tedanji jugoslovanski establishment. List je namreč potomec dnevnika Il nostro avvenire, ki ga je maja 1945 v Trstu začela izdajati partizanska oblast. Na straneh Corriereja so poleg Cergoly-ja svoje spise objavljali tudi Bruno Pinc-herle, Carlo Schiffer, Umberto Saba, Renato Ferrari idr. V publikaciji Alberta Grassija so poleg same zgodovinske obravnave tedanjega obdobja na podlagi pisnih virov in dokumentacije objavljena tudi nekatera pričevanja. Tako lahko preberemo zgodovinske spomine agenta Petruzzija, ki je bil med letoma 1950 in 1954 v službi pri civilni policiji STO in je v okviru svojega dela zbiral podatke o uredniku časopisa Ca-rolusu Cergolyju. Avtor knjige pa se je pogovarjal tudi z Nedjalkom Stojanom Da-čevom, ki je pri časopisu Il Corriere di Trieste delal od leta 1955 vse do konca izhajanja, ter Gallianom Fogarjem, kasnejšim dolgoletnim predsednikom Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja (IRSML). Zelo zanimiv pa je pogovor s tržaškim liberalcem slovenskega rodu Manliom Cecovinijem. Ta se spričo svojega političnega prepričanja ni mogel strinjati z načeli lista Il Corriere di Trieste, še danes pa je Cecovini prepričan, da Trst potrebuje avtonomijo, predvsem zaradi delovanja njegovega pristanišča. ULUVIMÍ I V zadnjem poglavju Grassi obravnava dediščino, ki jo je Trstu zapustilo av-tonomistično gibanje. Avtor je mnenja, da italijanska oblast danes še vedno zanemarja tržaško usodo. Le ponovna oživitev pristanišča lahko Trstu da novega zagona za njegov nadaljni razvoj, trdi Grassi. Primož Sturman Danes o Kulturni ■ Itvvt • • ( dediščini in prostoru V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) bo danes potekal prvi »brain storming« za izhod iz krize na temo Kulturna dediščina in prostor. Okrogla miza v prvem delu bo potekala na temo Razvoj Krasa ter njegova naravna in kulturna dediščina, druga okrogla miza bo posvečena poglobitvi železnice v Ljubljani. Idejo, da nekajkrat na leto pripravijo srečanja, na katerih bodo razpravljali in iskali rešitve za boljše upravljanje prostora ter raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine, je na 4. posvetu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki je potekal maja letos, dal minister za okolje in prostor Roko Žarnic. (STA) PREM - 24. Premska srečanja Živahno o revijah Tokratna literarna nagrada je pripadla pesniški zbirki Istosrediščnost Maje Razboršek Združenje književnikov Primorske in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica sta v nedeljo, 27. junija, na gradu Prem izvedla že 24. Premska srečanja, vsakoletno druženje primorskih književnikov. Prireditev se je ob 15. uri začela v grajski dvorani z uvodnim pozdravom predsednice združenja Magdalene Svetina Ter-čon in okroglo mizo na temo Literarne revije - od kod, kam in kako. Sodelovali so Edelman Jurinčič, literarni urednik revije Fontana Koper, Marij Maver, urednik revije Mladika iz Trsta in Dragica Breskvar, urednica revije Mentor iz Ljubljane. Jurin-čič se je najprej ozrl v preteklost in orisal zgodovinsko pot do ustanovitve revije Primorska srečanja ter oznanil verjetni umik obeh urednikov revije Fontana z željo, da bi jo morda prevzela koprska univerza. Dragica Breskvar se je sprehodila skozi revije v Sloveniji ter opozorila, da so zasnovane povsem drugače, kot včasih, delujejo kot društva, imajo še založniško in prireditveno dejavnost. Marij Maver, urednik revije Mladika, se je vprašal, ali bi njihovo revijo, če bi zamrla, sploh kdo po- grešal, saj na Tržaškem mladih piscev ni, na njihov literarni natečaj pa se odzivajo predvsem pisci iz Slovenije. Oglasil se je tudi Rok Smrdelj, soustanovitelj novega literarnega društva Literativa iz Ilirske Bistrice in opozoril tudi na generacijski prepad, zaradi katerega so mladi tudi ustanovili novo društvo, čeprav literarni klub že obstaja ter začeli izdajati tudi svojo revijo. Pogovor, v katerem so živahno sodelovali tudi poslušavci, se je dotaknil še mnogih vidikov fenomena literarnih revij s poudarkom na primorskih, ob koncu pa je razprava na predlog Edelmana Jurinčiča, ki je dejal, da bi rad slišal odgovor na vprašanje, ali so nam je sploh mar za revije, izzvenela v skupnem pozivu ZKP, naj pripravi srečanje urednikov z obeh strani slovensko-italijanske meje, na katerem bi poskušali odgovoriti na vprašanje, kako naprej z revijami na Primorskem. Po kratkem odmoru so se udeleženci preselili na grajsko dvorišče. V drugem delu prireditve, Literarnem panju, je Magdalena Svetina Terčon najprej razglasila zmagovalko literarnega natečaja Prem 2010 za člane združenja za neobjavljeno pesniško zbirko. Nagrada je pripadla pesniški zbirki Istosrediščnost Maje Razboršek iz Sežane. V utemeljitvi je tričlanska žirija, ki so jo sestavljali David Bedrač, Vanja Strle in Helena Rosa, med drugim zapisala, da je pesnica vešča pesniškega izražanja in je zmožna ustvarjati zanimive vzporedne svetove pesniških pokrajin. Knjiga bo izšla do naslednjih, jubilejnih 25. Premskih srečanj in bo takrat tudi predstavljena. Sledilo je še literarno branje, ki ga je vodila Magdalena Svetina Terčon in se z odlomki sprehodila skozi besedila do letos na razpisih za nagrado Prem nagrajenih del, svojo literaturo pa so predstavili Lidija Ha-bič, Darinka Kozinc, Stojan Ržek, Maja Tur-kovič in Vita Žerjal Pavlin. 24. Premska srečanja so se končala z nastopom gledališke skupne TKŠD Ur-banščica iz Vrem, ki je zaigrala komedijo Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih po motivih iz knjige Franceta Magajne v režiji Borisa Mahniča. Plesne vložke so izvedli člani KD Borjač iz Sežane. David Terčon GLASBENI FESTIVALI - Od danes Heineken Jammin festival spet v Mestrah Po lanskem premoru se v našo bližino vrača eden najimenitnejših glasbenih festivalov v Italiji. V parku San Giuliano v Mestrah bo od danes do torka potekal Heineken Jammin Festival. Priljubljeni glasbeni dogodek je letos dočakal svojo dvanajsto izvedbo, organizatorji pa so se tudi tokrat odločili za izrazito rokerski pečat. Danes bodo na oder stopili ameriški rokerji skupine Aerosmith, ki spada že skoraj štirideset let v sam vrh rock glasbe. Pred Američani bosta nastopila še znani irski band Cranberries in valižanska alternative-rock zasedba Stereophonics. Nedeljski spored bo uvedla italijanska skupina The Bastard Sons of Dioniso, ena izmed finalistk italijanskega talent-showa X Factor; za njimi bodo nastopili še Rise Against, The Editors, Thirty Seconds To Mars in znana ameriška pank-rock zasedba Green Day. Za ponedeljek so organizatorji pripravili nekoliko bolj hip-hop in rap program. Na odru bodo tako nastopili Italijani Club Dogo, Američani NERD, Cypress Hill in The Black Eyed Peas ter angleška elektronska zasedba Massive Attack. Heineken Jammin Festival se bo zaključil v torek, ko bo pred prav gotovo številno publiko nastopil znameniti band Pearl Jam. Program bodo popestrile še skupine Gomez, Gossip, Skunk Anansie in Ben Harper & Relentless Seven. Organizatorji festivala so ob tokratni izvedbi poskrbeli za marsikatero presenečenje. Na razpolago bodo med drugim nogometna, košarkarska in odbojkarska igrišča, vodne igre in celo drsalna steza iz sintetičnega ledu. Do danes je bilo prodanih nad osemdeset tisoč vstopnic, predvidevajo pa nad sto tisoč obiskovalcev. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.heineken.it. Rajko Dolhar priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Hlad polprosojnosti Naj vas nekaj dni dežja in nizkih temperatur, ki smo jih bili deležni pretekle tedne, nikar ne zavede. Poletje bo, kot napovedujejo meteorologi, vroče. Sonce bo pripekalo, zato boste iskali senco. Tudi vaša hiša bo pregreta, če ni ustrezno opremljena. Ne pozabite tudi na to, da je poletje čas, ko najpogosteje izkoristimo lepo vreme za aktivnosti ali počivanje na vrtu. Zato ne pozabite na vrtno garnituro, ki jo postavite v senco velikega drevesa, ki vam lahko nudi vsaj nekaj sence. Nobenega dvoma ni, da visoke temperature vplivajo na kakovost življenja. Pretirano izpostavljanje soncu, ki bo v prihajajočih tednih žgalo, tudi ni zdravo. Res je, da je sončna svetloba ključnega pomena za nastajanje vitamina D v telesu, ki je pomemben za razvoj in zdravje kosti. Strokovnjaki vam bodo povedali, da svetloba preprečuje tudi nekatere bolezni, na primer raka na debelem črevesu in dojki, sonce je koristno za luskavico. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je sončenje, zlasti žensk po menopavzi, pomemben dejavnik proti osteoporozi. In res - ženske sredozemskih držav so kar zadeva osteoporozo v veliki prednosti pred severnimi kolegicami. Toda - pozor! Pretirano izpostavljanje sonce lahko samo škodi. Ultravijolični žarki kožo postarajo in lahko prispevajo k nastanku kožnega raka. Zato se je vredno držati preprostih nasvetov za lažje vroče poletni dni. Dovolj je treba piti nealkoholnih pijač, saj se v vročini bolj znojimo in zato izgubljamo več vode in soli. Izgubo vode je treba nadoknaditi Če je izguba vode prevelika, hitro nastane dehidracija telesa, s katero so povezane številne zdravstvene težave. Dehidracija se pojavi ob močnem potenju, če zbolimo za kakšno poletno okužbo ali smo pretirano izpostavljeni vročini. Takrat obstaja tudi nevarnost sončarice, svarijo strokovnjaki. i mnnn II jumu Vanja Devetak I O I I O I I I O t II III I 3% IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in I obnovljivi energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke i ŠEMPOLflJ 1/D6, TS TEL. 040-288312 MOB. 347-6282879 Mizarstvo bogdan STOPAR PohiilvQ po r'r'H>ii, kuhinj. ilflflrliCi, ma&i^na fini r.ji ipri vuta ter wnitenj otrti ifi tffSti pO iftflOdi LJNI 14 3-51 - 1 Z moinoitjo 5??isclartrte<)l3jiiivtr Hi EplovH 10 -14012 tanfcd - Trsi lllalijal tel/ta* DID II- (-miil btlocd'i&tn il Dnevna izguba vode iz telesa je v normalnih letnih okoliščinah okoli 2,4 litra, v poletni vročini je večje zlasti izhlapevanje skozi pljuča, kožo in z znojenjem, tedaj znaša skupno izgubljanje vode iz telesa okoli 4 litre, so izračunali strokovnjaki. Zato svetujejo, da v telo vnesemo ravno toliko vode, kot smo je izgubili. Upoštevajte tudi dobro poznan nasvet, da v vročini niso priporočljivi veliki telesni napori, saj prispevajo k dodatnemu izločanju vode in pregrevanju telesa. Ohladite stanovanje preden vanj vstopite A tudi vaša hiša ali stanovanje ne moreta biti popolnoma prepuščena ubijalskim žarkom sonca. Strehe resda ne moremo obvarovati, zato pa lahko ustrezno zaščitimo vse odprtine in s tendami omilimo neznosno vročino, ki nas čaka ob vstopu v stanovanje po napornem dnevu. Želimo mir in hlad, a če nismo na to pomislili prej, nas ob vstopu v stanovanju čaka prava toplotna bomba, ki v nas naseli nemir. Seveda si lahko pomagamo s klimatskimi napravami, tudi takimi, kjer uro delovanja nastavimo vnaprej, tako da je korak v stanovanje popoldan lažji. A kljub temu, prostori bodo ne samo senčnejši, ampak tudi nekoliko hladnejši tudi s pomočjo rolet, lamelnih zaves, screen senčil, tend in markiz. Klimatska naprava je toplotna črpalka. Ta hladi in razvlažuje topel zrak, medtem ko hladnega ogreva. Enojni stenski sistem naprav je sestavljen iz zunanje in notranje enote, med katerimi naj za optimalno delovanje naprave ne bo več kot pet metrov razdalje. Enoti sta povezani s cevmi, po katerih se prenaša hladilno sredstvo. Dvojne klimatske naprave imajo dve notranji enoti in služijo klimatizaciji dveh ločenih prostorov. Na trgu so na voljo tudi trojne klimatske naprave. Za večje prihranke inverterske naprave Največji prihranek energije predstavljajo, kot zatrjujejo strokovnjaki, inverterske klimatske naprave. Pred- priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 nost tovrstnih naprav, ki dosegajo tudi do 40 odstotne prihranke, je optimalno prilagajanje temperature. Inverterska klimatska naprava je vse bolj priljubljen izbor kupcev, ker naprava hitro dosega želeno temperaturo in deluje v zelo širokem razponu, od minus 15 do 46 stopinj Celzija. Odlika inverterske klimatske naprave je tudi tiho njeno tiho delovanje. Primerno klimatsko napravo boste izbrali, če boste pred nakupom skupaj s poznavalci izračunali primerno moč klimatske naprave, s katero boste hladili vaš dom v vročih poletnih dneh in ga morebiti tudi segreli v prehodnih pomladnih in jesenskih tednih. S svetovalcem za klime se posvetujte o vseh funkcijah, ki naj jih ima vaša nova klimatska naprava. Ena pomembnejših je na primer filtriranja zraka. Grobi filter čisti delce do velikosti 10 cm, neprijetne vonjave, vključno s cigaretnim dimom odstrani ogleni filter. Aktivna in pasivna elektrostatična filtra pa skrbita za odstranitev delcev cvetnega praha, bakterij in nadležnih pršic. V iskanju sence in hladu Rolete so hvaležen element vašega doma, ker prostor ne le zasenčijo, kar je njihova primarna naloga, ampak istočasno nudijo dodatno toplotno in zvočno izolacijo. In ne nazadnje opravljajo pomembno funkcijo zaščite pred radovednimi pogledi sosedov. Omilijo tudi hrup in okna ter prostore zaščitijo pred napornim poletnim mrčesom. Strokovnjaki so že pred leti izračunali, da se z roletami toplotna izolacija pozimi na primer izboljša za 25 odstotkov. Izračunali so tudi, da rolete ublažijo zunanji hrup za 10 decibelov. Lahko se odločite za nadokenske rolete, ki se vgradijo nad okni, pri katerih je škrila nad oknom. Rolete so obstojno senčilo. Ko se boste odločali katere boste nabavili, ne pozabite, da so aluminijaste rolete odličen zvočni izolator in so protivlomno varne. Kvalitetni materiali in načini obdelave aluminija zagotavljajo obstojnost senčila skozi vrsto let brez dodatnega vzdrževanja, zatrjujejo poznavalci. Cenovno ugodnejše so seveda PVC rolete. Za enostavna in praktična senčila veljajo lamelne zavese, sprva značilne za poslovne prostore, a so že precej časa priljubljeno senčilo za domačo rabo. Če se odločite za take, pri katerih so trakovi antistatično obdelani, bo vzdrževanje precej preprosto. Med prednostmi lamelnih zaves velja omeniti zlati cenovno ugodnost, široko izbiro vrst in barv ter možnost kombiniranja s klasičnimi zavesami in raznovrstnimi dodatki. Poletna toplota bo znosnejša v prijetni senci pod senčnikom. V7) Gubana platna Če ste pristaši gubanega platna, potem so plise zavese prava rešitev za vaš dom. Tovrstne zavese imajo v primerjavi z ostalimi senčili številne dodatne prednosti. Primerna so namreč za tako rekoč vse vrste oken, od klasičnih do trapeznih in okroglih. Oblike in izvedbe so zelo prilagodljive, kar pomeni, da so plise zavese primerne tudi za na primer strešna okna, tudi zimske vrtove lahko opremite z njimi. Med odlikami velja omeniti tudi možnosti različnih načinom odpiranja, od spodaj navzgor, od zgoraj navzdol, obstaja pa tudi kombinacija obeh načinov odpiranj z dvema platnoma v enem senčilu. Posebno priljubljene so tudi v prostorih z računalniki in televizijskimi sprejemniki. Pri izboru materialov in vzorcev ste skorajda neomejeni. »Screen« senčila so moderni roloji, ki se jih poslužujejo zlasti lastniki modernih fasad. Tovrstna senčila so primerna za montažo tako na notranje kot zunanje stene. Senčila iz platen, ki so na volji v številnih gramaturah in barvah, upravljamo s kardansko palico ali elektropogonom. Za »screen« senčila je značilna propustnost sončne svetlobe in hkrati zaščita pred toploto in UV žarki. Možnosti stopenjske regulacije svetlobe Nič ne boste zgrešili, vsaj kar zadeve sence, če se boste odločili za žalu-zije. Notranje žaluzije so izdelane iz kakovostnih aluminijastih lamel in profilov, ki med drugim zagotavljajo obstojnost oblike in barve žaluzije, zatrjujejo strokovnjaki. Montirane v okenski okvir so lahko tudi diskretne. Prostoru bodo dale poseben poudarek z izbiro barve, ki se najbolj ujema s siceršnjim celostnim ambi-entom. Poznavalci med prednostmi notranjih žaluzij navajajo zlasti možnost stopenjske regulacije svetlobe ter prilagodljivost oblik tako za strešna okna z omejenim naklonom kot za okrogla ali trikotna okna. Povedali vam bodo tudi, da so žaluzije precej preproste za vzdrževanje in da so odporna na vlago. Funkcija zunanjih žaluzij je, da notranjost prostorov učinkovito zaščitijo pred vročino. Zunanje žaluzije zadržijo sončne žarke na zunanji strani okna in okno ščitijo pred zunanjimi vremenskimi in mehanskimi vplivi. Toplotna izolacija oziroma odboj sončne svetlobe naj bi znašal kar 92 odstotkov. Prednost žaluzij je v možnosti reguliranja naklona lamel, trdijo strokovnjaki. Tako lahko po želji svetlimo oziroma temnimo prostor. Za zaklju-čitev celostnega izgleda celotnega objekta so žaluzije odličen element, če le izberete primeren odtenek ža-luzij. Za okolja vetrovnih razmer ter senčenje večjih površin so primernejše krpan žaluzije. Vzdržljivost se obnese Za tende in markize velja, da so močna senčila, s katerimi zunanje površine oblikujemo v prijeten pro- stor za sproščanje po napornih dnevih. Predstavljajo odlično zaščito pred sončnimi žarki in so primerne tako za terase kot balkone in vrtove. Konstrukcija tende je izdelana iz visokoodpornih materialov pred zunanjimi vplivi. Ravne tende s sklo-pljivimi rokami montiramo stropno ali stensko. Za senčenje balkonov se uporabljajo balkonske, ki so konstrukcijsko enostavnejše, za nadstreške nad okni in vrati pa so naj- bolj primerne kupolaste tende. Za lažje upravljanje se lahko odločite za vgradnjo elektromotorja in senzorja za samovklop. Strokovnjaki svetujejo, da pri izbiri tende upoštevamo katere površine se senčijo ter kakšna je širina in izteg tende. Dimenzijam je namreč potrebno prilagoditi moč konstrukcije, vam bodo še povedali. Ne pozabite, da je treba pri izbiri upoštevati tudi vrsto nosilne podlage. Zunanja bioekološka stena (videz sestave stene, od zunaj navznoter) Dekorativni omet iz silikata Osnovni armiran omet Izolacijske plošče iz lesnih vlaken Mavčna plošča ojačena s celuloznimi vlakni (Fermacell) Konstrukcija 80/140 mm iz vezanega lepljenega lesa (laminat) Lanena zvočna izolacija Mavčna plošča ojačena s celuloznimi vlakni (Fermacell) Zaščitna folija proti vetru in prahu iz papirja Kraft Mavčna plošča ojačena s celuloznimi vlakni (Fermacell) TECNAL Montažne hiše Nase podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje za prodajo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov, medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat). Sestava zgradbe ie prikazana v naslednjem odseku. Zunanja bioekološka stena (videz sestave stene, od zunaj navznoter) 1) Dekorativni omet iz silikata 2) Osnovni armiran omet 3) Izolacijske plošče iz lesnih vlaken 4) Mavčna plošča ojačena s celuloznimi vlakni (Fermacell) Konstrukcija 80/140 mm iz vezanega lepljenega lesa (laminat) TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it / TRST Sobota, 3. julija 2010 13 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Družba Commerciale goriziana o trgovskem središču v Ul. Terza Armata »Vseeno bomo gradili, iščemo nove investitorje« Bruno Terpin: »V Novi Gorici so sprejeli Leclerc z odprtimi rokami, nam so metali polena pod noge« »V Ulici Terza Armata v Gorici bomo vseeno gradili komercialno središče. Čeprav se je družba IGD zaradi zamud pri pridobivanju gradbenih dovoljenj odločila za razrešitev pogodbe, smo prepričani, da ima projekt še vedno velik potencial. Zaradi tega že iščemo nove investitorje, po dosedanjih izkušnjah pa bomo katerokoli pogodbo podpisali, ko bomo imeli v rokah vsa potrebna gradbena dovoljenja.« Tako poudarja poverjeni upravitelj družbe Commerciale goriziana Bruno Terpin, potem ko je v četrtek družba IGD odstopila od projekta za uresničitev komercialnega središča v Ulici Terza Ar-mata, v katerega bi za nakup komercialne galerije vložila kar 49 milijonov evrov. Terpin po razrešitvi pogodbe z družbo IGD torej ne meče puške v koruzo, hkrati pa ne more skrivati razočaranja, da mesto in še predvsem njegovi trgovci niso znali primerno ceniti projekta. »Zveza Ascom našega projekta ni niti povohala, niti en trgovec ni prišel do nas, da bi se pozanimal za prodajne prostore znotraj novega komercialnega središča. Očitno goriški trgovci upajo, da se bodo vrnili nekdanji časi, ko so s slovenskimi kupci brez večjih težav prišli do lepih denarcev. Takrat so Slovence najprej ogoljufali pri menjavi, potem pa so jim po navihanih cenah prodajali nekakovostno blago. Zdaj tega ne morejo več počenjati, saj se kupci iz Slovenije odpravljajo v Videm ali v Ljubljano, kjer je ponudba tudi na zelo visoki ravni,« poudarja Terpin in razlaga, da je že pred časom od projekta za komercialno središče v Ulici Ter-za Armata odstopila tudi zadruga Coop Nordeset. »Spričo zamud v Gorici so se odločili, da zaprejo market v Gradišču in da svoj denar vložijo v nov nakupovalni center v Vilešu, kjer so vsa potrebna gradbena dovoljenja prišla v neprimerljivo krajšem času,« pravi Bruno Terpin in opozarja, da ima goriški prostor iz trgovskega vidika še vedno zelo velik potencial, kar dokazuje tudi odločitev multinacionalke Leclerc, da prihodnjo pomlad odpre novo veleblagovnico v Novi Gorici, le lučaj od Trga Transalpina. »Takrat bo Leclerc preplavil ves severni del Gorice z reklamnim materialom, goriški trgovci pa bodo še vedno čakali, da jim kaj pade iz neba. Povedati je treba namreč tudi to, da v Gorici nihče noče investirati niti evra v razvoj. Pred časom sem trgovcem iz Ra-štela predlagal uresničitev podzemnega parkirišča pod grajskim gričem. Tudi na ta projekt nisem prejel niti enega odziva, saj je veliko lažje tarnati in protestirati, kot iz lastnega žepa povleči 10.000 evrov - tolikšno vsoto sem takrat predlagal trgovcem, ki bi pristopili k projektu,« poudarja Bruno Terpin in opozarja, da tudi projekt za urbano komercialno središče nima velike prihodnosti, če goriški trgovci ne bodo vanj vložili svojega denarja. Za zaključek Terpin opozarja, da je svojčas za Ulico Terza Armata predlagal tudi uresničitev športnega središča z bazeni, nogometnim igriščem in športno palačo. »Tudi za ta projekt ni bilo nobenega odziva, ne glede na to pa mi nadaljujemo z delom in zagotavljam, da bomo komercialno središče vsekakor zgradili. Poleg tega bo še večje in lepše od tistega, ki smo ga doslej načrtovali,« zaključuje Bruno Terpin. (dr) Zemljišče, na katerem naj bi uresničili novo komercialno središče bumbaca TURJAK - Mercedes uničen, avtomobilist poškodovan Prometno nesrečo bržkone povzročila voznikova nezbranost Uničeni avtomobil bumbaca Rdeči križ bo rušil mejo Na italijanski strani nekdanjega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba bo štiri policijske kabine in nadstrešek nad cesto porušil Rdeči križ, ki bo tudi odpeljal ves odpadni material. Tako je določil goriški občinski odbor, ki je včeraj sprejel potrebni upravni sklep. Pred časom je Rdeči križ pred- bumbaca lagal občini, da bi brez stroškov za upravo poskrbel za porušenje mejnih objektov, saj prostovoljci človekoljubne organizacije nameravajo odpadni material reciklirati, ga nato prodati in zaslužek uporabiti v dobrodelne namene. Občina je prošnji Rdečega križa ugodila, saj tako ne bo imela nobenih stroškov za porušenje omenjenih mejnih objektov. GORICA - Zapor v Ulici Barzellini Avtomobil mercedes slk 200 je včeraj dopoldne, morda zaradi trenutne voznikove nepazljivosti, na pokrajinski cesti št. 1 pri Turjaku sam trčil v cement ob cesti. Avtomobilist, 74-letni Evelino Donda iz Gradeža, se je baje lažje poškodoval. Donda je okrog 10. ure vozil iz Gradeža proti Folja-nu, ko je blizu gostilne Baracca del Pesce v občini Turjak izgubil nadzor nad vozilom in s prednjim delom merce-desa trčil ob cement. Helikopter službe 118 je ponesrečenca prepeljal v videmsko bolnišnico, poškodbe pa naj ne bi bile hude. Tržiška prometna policija, ki je opravila običajne meritve, bo ugotavljala vzroke prometne nesreče, vse pa kaže, da je nesrečo povzročila voznikova nezbranost. 74-letni avtomobilist naj bi se med vožnjo sklonil, da bi nekaj poiskal, pri tem pa je izgubil nadzor nad volanom in avtomobil je končal svojo pot ob cesti. Mercedes je bil v nesreči uničen in je po vsej verjetnosti dober le še za odpad. Poleg prometne policije so prihiteli gasilci in služba 118 z rešilcem in avtomobilom. Zdravniki so na prizorišču preverili zdravstveno stanje ponesrečenca, nakar so se odločili, da ga iz previdnosti prepeljejo v Videm s helikopterjem. VILES - Avtocesta Zasegli 76.000 kitajskih artiklov Pri avtocestni postaji v Vile-šu je goriška finančna straža med izvajanjem cestnih kontrol zadela v polno. Naletela je na večji tovor kitajskih proizvodov, ki niso bili v skladu z evropskimi predpisi, in na blago s ponarejenimi znamkami. Finančni stražniki so v enem mahu zasegli 76 tisoč artiklov, ki so skupaj vredni okrog 110.000 evrov. Večinoma je šlo za oblačila in gospodinjske pripomočke, naročil jih je nek kitajski trgovec iz severne Italije. Finančne stražnike je med pregledovanjem dokumentov v tovornjaku češke registracije sprva zmotilo dejstvo, da je blago po nepotrebnem opravilo zelo dolgo pot. Kitajske proizvode, ki jih je naročil lastnik neke kitajske trgovine na drobno v severni Italiji (izven Fur-lanije-Julijske krajine), so raztovo-rili v koprskem pristanišču, nato pa jih je prvi tovornjak odpeljal na Češko. Tam so funkcionarji izpolnili carinski birokratski postopek, nato je drug tovornjak z omenjenim blagom, ki je bilo torej navidezno pravilno uvoženo v Evropsko unijo, odpotoval s Češke v Italijo. Pri Vilešu se je po podrobnejšem pregledu izkazalo, da je kar 76 tisoč od skupnih 93 tisoč artiklov v tovornjaku nezakonitih. Mnogo je bilo ponarejenih znamk, na nekaterih kosih blaga znamke sploh ni bilo, večji del proizvodov ni imel obvezne oznake CE, ki zagotavlja minimalni standard varnosti in kakovosti blaga za uvoz v Evropsko unijo. Finančni stražniki so med kontrolo pogrešali tudi etikete s podatki o proizvajalcu in uvozniku. Skoraj ves tovor (76 tisoč artiklov) so zasegli, voznika so kazensko ovadili, sledila bo kazen za trgovca, ki je blago naročil. Finančna straža poudarja, da je na evropskem tržišču mnogo azijskih proizvodov, ki ne spoštujejo evropske zakonodaje, kar je v nasprotju z načeli poštene konkurence v trgovskem sektorju in zaščite potrošnikov. Neznosne razmere Deželni svetnik Roberto Antonaz in predstavnik združenja Antigone Simone Santorso obiskala zapornike »Razmere v goriškem zaporu so nečloveške in protizakonite. Stavba je tako dotrajana, da je ni mogoče popraviti. Edina logična rešitev je zaprtje.« Tako je dopoldanski obisk v goriškem zaporu v Ulici Barzellini komentiral deželni svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz, ki si je včeraj ogledal zapor skupaj s predstavnikom združenja Antigone Simonejem Santorsom. Slednji je popoldne obiskal tudi tržaški zapor, spremljal ga je deželni svetnik SKP Igor Kocijančič. Združenji Antigone in A buon diritto ter revija Carta prirejajo v tem času oglede italijanskih zaporov, 15. julija bodo javnosti predstavili svoje poročilo. V Ulici Barzellini so stari problemi še vedno nerešeni. Trenutno je tam 39 zapornikov, pred tedni jih je bilo 50, edina odprta sekcija (ostali dve sta neuporabni) pa bi morala sprejemati največ 30 ljudi. Santorso je ob izhodu razložil, da je v vročih in plesnivih celicah, ki obsegajo 15 do 18 kvadratnih metrov, po šest zapornikov. Imajo stranišče in mizico za štiri, po stenah tečejo električne žice. V celem zaporu so samo tri prhe in poletna sopara je neznosna. Paznikov je premalo, prostočasnih dejavnosti ni veliko, saj so temu namenjeni prostori neuporabni in nevarni. »Ob prevelikem številu zapornikov predstavlja glavni problem stavba kot taka. Od leta 1993, ko sem prvič stopil vanjo, jo vseskozi popravljajo, a je preveč dotrajana, saj bi morali zamenjati celo vodno in električno napeljavo ter še marsikaj. Edina rešitev je zaprtje, kar pa ne pomeni, da bi morali zapreti tudi sodišče,« je dejal Antonaz. Deželni svetnik meni, da bi morali zapore izprazniti, in sicer s črtanjem nekaterih kaznivih dejanj, npr. tistih, ki so povezana z uživanjem mamil. (af) Simone Santorso in Roberto Antonaz bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. julija 2010 15 RONKE - Podjetje Mw.Fep predstavilo svoj nov fotovoltaični sistem Vlagajo v sončne žarke, ustvarjajo delovna mesta Prihranjenih več tisoč ton škodljivih izpustov - Odločilna pomoč deželne finančne družbe Friulia Na sedežu podjetja Mw.Fep v ronški Ulici Stoppani so včeraj predstavili nov fotovoltaični sistem, ki proizvaja energijo z močjo 1,5 megavata in je eden najbolj inovativ-nih v Furlaniji-Julijski krajini. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo elektronskih in elek-tromehanskih naprav, je projekt uresničilo v sodelovanju z oddelkom za električno energijo Univerze v Vidmu ter z avstrijskim raziskovalnim središčem AIT. Ključna je bila pomoč deželne finančne družbe Friulia, ki je v dveh posegih med letoma 2006 in 2009 prispevala pet milijonov evrov in tako krila 30% vseh stroškov. »Ko smo leta 1995 prispeli v deželo, si nismo predstavljali, da bomo razvili tako podjetje,« je povedal podpredsednik Mw.Fep Francesco Fantuzzi. V Ronkah je 380 uslužbencev, v Bologni 180, podjetje pa je leta 2006 vstopilo v skupino Meta System iz Emilije-Romagne, kar je omogočilo načrtovanje večjih investicij. Pooblaščeni upravitelj Giuseppe Simonazzi je povedal, da bo podjetje z novim fotovoltaičnim sistemom vsako leto prihranilo atmosferi tisoč ton ogljikovega dioksida. »Spoštovali smo tudi dogovor z deželno upravo in zaposlili 140 nekdanjih delavcev podjetja Finmek,« je pristavil. Predsednik Friulie Federico Marescotti ju je pohvalil in ugotovil, da so bila sredstva dobro vložena. Predsednik Dežele Renzo Tondo je podčrtal, da podjetje Mw.Fep verjame v pri- GORICA - Mittelmoda Krajevni upravitelji pred novim fotovoltaičnim sistemom bumbaca hodnost, inovacijo in okolje ter ustvarja delovna mesta. Omenil je vlogo Friulie in odgovoren pristop sindikatov. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je govoril o »Pokrajini sonca«, saj je pozornost do sončne energije na tem območju velika, ronški župan Roberto Fontanot pa je podjetju zaželel uspešno prihodnost. Ronški sistem sestoji iz dveh delov, prvi je namenjen potrebam podjetja (540 tisoč ki- lovatov na uro), drugi pa proizvaja energijo, ki bo šla v prodajo (milijon in 80 kilovatov na uro letno). V 25 letih se bo količina ogljikovega dioksida v atmosferi zmanjšala za 20 tisoč ton. Po goriški modni reviji nasvidenje v Milanu Na letošnji izvedbi dvojna slovenska udeležba Četrtkovo nagrajevanje zmagovalcev S četrtkovim nagrajevanjem zmagovalcev na goriškem Trgu Sv. Antona se letošnje tekmovanje Mittelmoda še ni povsem zaključilo, saj bodo kolekcije vseh 28 sodelujočih modnih krea-torjev predstavili septembra v Milanu. Nad novostjo je posebno zadovoljen predsednik združenja Matteo Marzotto, ki je prepričan, da bo s selitvijo v Milan goriška revija pridobila na vidljivosti in prestižu. Marzotto se je seveda udeležil četrtkovega večera na Trgu Sv. Antona, ki sta ga povezovali novinarka TG5 Elisabetta Falciola in igralka Tja-ša Dornik. Med lansko revijo na Travniku je svoje kreacije predstavil Er-manno Scervino, letos pa sta ljubitelje visoke mode navdušila Tommaso Aqui-lani in Roberto Rimondi. Letošnji tekmovalci so po besedah članov žirije predstavili vrhunske foto aw kreacije, zato pa je bila določitev zmagovalca zelo težavna. Na koncu se je zmage veselila Irka Amanda Grogan, žirija pa je izjemoma podelila še nagrado za kreativnost, ki jo je prejel Hrvat Igor Galas. Letošnja izvedba bo ostala v spominu tudi zaradi dvojne slovenske prisotnosti. Iz Ljubljane je v Gorico prišla Dajana Ljubičic, ki je prejela nagrado Levi's za najlepšo kolekcijo iz denima, poleg nje pa se je tekmovanja udeležila še koroška Slovenka Katrin Kafka. Tudi ona se je zelo dobro odrezala, saj je prejela nagrado »Italian Fabric Award«, ki ji ponuja priložnost, da v okviru modnih revij Milano Moda Unica predstavi svojo kolekcijo; pri tem bo morala uporabiti blago, ki ji ga bodo dala na razpolago podjetja Centro Lino italiano, Fondazione industrie cotone e lino in Shirt Avenue. GORICA - Konec mature Vsi zreli Včeraj popoldne objavili še zadnje izide Končno so si oddahnile Z včerajšnjo objavo izidov na družboslovnem liceju Simon Gregorčič, na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega, trgovskem tehničnem zakonu Žiga Zois in poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar se je zaključila letošnja matura v slovenskem višješolskem središču v ulici Puccini. Vsi maturanti so uspešno opravili državni izpit in se tako končno veselijo začetka počitnic. Na družboslovnem liceju Simon Gregorčič so izdelali Stefania Beretta (76/100), Nicole Cernetti (60/100), Ni-kol Dorni (66/100), Petra Frandolič (82/100), Kristina Gabrijelčič (76/100), Jaka Jan (76/100), Nikol Kerpan (94/100), Roberta Marussi (75/100), Mateja Nanut (96/100), Polona Pipan (74/100) in Sara Vizintin (80/100), na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan bumbaca Cankar Noemi Cuzzucoli (86/100), En-rica Gabbana (64/100), Alex Gabrielcig (75/100), Blaž Grmadnik (70/100), Žan Humar (82/100), Matej Juren (77/100), Aleksander Leon (85/100), Katja Leon (80/100), Marko Pelesson (73/100) in Daniela Vizintin (80/100), na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois Vanessa Brataševec (69/100), Patrik Černic (78/100), Tina Del Fabbro (91/100), Tanja Fabiani (98/100), Giulia Kogoj (83/100), Veronica Kriznic (72/100), Mattia Marcosig (75/100), Tatjana Ma-rusic (77/100), Andrej Radetti (79/100), Martina Semolič (88/100) in Ermina Ta-lič (80/100), na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega pa Saša Butkovic (83/100), Sandi Cej (77/100), David Di Giovanna (67/100), Gabriele Jarc (65/100), Manuel Perdec (80/100), Marko Vizintin (74/100). Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Udeležence letošnjih izletov v organizaciji agencije Aurora obveščamo, da bo tradicionalno srečanje izletnikov letos izjemoma potekalo jeseni. Pri agenciji Aurora so se tako odločili, ker slikovni materjal z vseh treh desti-nacij ni še pripravljen, marsikdo je že na počitnicah, temperature so že visoke in je prevroče sedeti v zaprtih prostorih. Srečanje je zaradi teh razlogov preneseno na jesenski čas, ko bo pravočasno ja-vljen točen datum in kraj snidenja. Začetek razprodaj Danes se začenjajo poletne razprodaje, zato bodo trgovine v Gorici odprte do 22. ure, v Tržiču pa do polnoči. V goriškem ljudskem vrtu bo koncert mladinskih glasbenih bendov, na tržiškem Trgu Republike bosta nastopili skupini skupini Radiozastava in THC. Drevi bodo v obeh mestih javni lokali odprti do poznih ur, marsikje bo poskrbljeno za glasbo v živo. Današnji pobudi bodo v Gorici sledili še tri podaljšana odprtja trgovine; tudi prihodnje tri petke, 9., 16. in 23. julija, bo v goriških trgovinah mogoče kupiti tekstil in obutev po znižani ceni do 22. ure. Ulica Aquileia spet odprta Ulica Aquileia v Gorici je z včerajšnjim dnem spet odprta prometa, saj so se nekaj dni pred predvidenim rokom zaključila dela za obnovo vodovoda, ki jih je opravilo podjetje Irisacqa. S ponedeljkom bo po drugi strani stopil v veljavo enosmerni promet v Ulici Don Bosco, kjer bodo zamenjali cev za plin. Festival v Števerjanu V Števerjanu bo danes ob 20. uri drugi večer 40. izvedbe festivala na-rodnozabavne glasbe, ki ga prireja prosvetno društvo F.B. Sedej. Nastopilo bo dvajset ansamblov, ki se bodo potegovali za uvrstitev v jutrišnji finale, ki se bo pričel ob 17. Miglietta na čelu brigade General Guglielmo Miglietta je novi poveljnik goriške konjeniške brigade Pozzuolo Del Friuli. Včeraj je nasledil Giovannija Funga. Zaključni dejanji V Novi Gorici se bo danes z dvema brezplačnima koncertoma zaključilo 14. mednarodno srečanje saksofonistov. Ob 17. uri bodo v veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma na zaključnem koncertu nastopili udeleženci letošnje poletne šole saksofona. Ob 21.30 uri pa bo na Bevkovem trgu nastopil Big Band Nova, ki v okviru mednarodnega srečanja saksofonistov vsako leto izvede koncert. Letos bo novogoriške glasbenike na odru spremljala pevka Kristina Oberžan. V primeru dežja bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. (nn) ■ V V « || IIVV *| Iscejo skladiscnika V pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici bodo med ponedeljkom, 5. julija, in petkom, 9. julija, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto skladiščnika. Zaposlen bo za nedoločen čas in s polnim urnikom pri goriškem zdravstvenem podjetju; delal bo v skladišču tržiške bolnišnice. Prošnje je mogoče vložiti tudi v tržiškem uradu za delo. Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik 16 Sobota, 3. julija 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Na predstavitvi knjige cel kup anekdotičnih drobcev Musina in Carnera, oba sta bila povezana s slovenskim svetom V polno zasedeni konferenčni dvorani s skoraj sto sedeži Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici - Ulici Carducci je v četrtek potekala predstavitev knjige o športni ter splošno življenjski usodi Alojza (Lui-gija) Musine, rojenega leta 1914 v Gorici slovenskim staršem in protislovnega junaka italijanske ter evropske boksarske polpretekle zgodovine. O knjigi, ki je izšla pri založbi Se-lekta, je naš dnevnik že marsikaj napisal v zadnjih desetih dneh, na predstavitvi pa so povedali še vrsto podrobnosti tako glede njenega nastajanja kot tudi glede življenja človeškega lika, ki smo ga do pred dvema desetletjema še videvali na sprehodih po mestnih ulicah. Knjigo sta napisala novinarja Guido Barella in Umberto Sarcinelli, a za njen izid so se potrudili tudi drugi: sedanji predsednik pokrajinskega Olimpijskega komiteja, Giorgio Brandolin, nekdanji predsednik Elvio Ferigo, ki je bil včasih Musinov sekundant na ringu, založnik Andrea Masca-rin in socialna delavka Raffaella Smet (nečakinja nekdanje predsednice SPDG Jožice Smet), ki je nekaj zadnjih Musinovih let poskrbela, da ni povsem osamel. V tem je namreč že prej nakazano protislovje: iz bleščečih uspehov, ki so mu pomenili tudi finančno brezkrbnost, je ta boksar srednje-težkega razreda postopoma prešel v anonimnost in vzporedno obubožanje. Gre za sicer preveč pogosto usodo talentiranih športnikov, ki se (jih) požgejo v nekaj letih, ne da bi poskrbeli, kaj bo po zaključku nastopanja. Poleg že navedenih imen sta na predstavitvi pozdravila gostitelj in član upravnega sveta Fundacije Francesco Donolato ter goriški župan Ettore Romoli; v dvorani je sedel tudi župan Sequalsa, rodnega kraja Prima Carnere. Na koncu se je v imenu Musi-novih sorodnikov zahvalila ena izmed vnu- Predstavitev knjige kinj, ki je povedala, da je po dolgem obdobju zamrznitve odnosov dojela vlogo in usodo svojega deda; ob njej je molče stal boksarjev sin Alberto, ki je v zadnji fazi nastajanja knjige prispeval nekaj gradiva. Med posegi je bilo precej vzporejanja med vlogama, usodama in vedenjskimi značilnostmi dveh boksarjev velikega formata: med Musino in Carnero. Za oba je prišla do izraza povezanost s slovenskim svetom: prvi je bil pač po rodu Slovenec, drugi pa je poročil Slovenko. Slednja je imela zaslugo, da je Carnero približala branju knjig in poslušanju glasbe in da se je sploh opismenil, kar je bilo prikazano tudi v filmu, ki so ga posneli pred nekaj leti. Oba pa je politika precej izkoristila v prvih povojnih letih v smeri italijanstva, ko se je bila bitka tudi na mednarodni ravni o razmejitvi. Njun dvoboj na nogometnem igrišču v Ulici Baiamonti ob prisotnosti 20.000 gle- bumbaca dalcev je bil namreč protijugoslovansko obarvan. V zvezi s takšnimi pojavi in neštetimi drugimi podrobnostmi je eden izmed poročevalcev, ki ni krajevno obremenjen, dejal, da je Gorica neitalijansko mesto, ki govori italijansko. Anekdotičen drobec je dodal slikar Franco Dugo, ki je nekoč izdelal Musinov portret in v knjigi objavil spomin nanj. Tudi sam je bil pet let boksar. Musino je spoznal že ostarelega in morda zaradi tega precej samosvojega, človeka, ki je bil vedno elegantno oblečen, kot športnik tehnično neoporečen, kot moški privlačen celo za igralke, kot sta bili Lana Turner in Claudette Colbert, v zadnjem obdobju življenja pa ga je podoži-vljanje lastne preteklosti razburjalo. Spomina ni več prenesel. V knjigi je prikazana Gorica z vrsto potez, ki niso sicer v navadi med italijanskimi pisci. (ar) NOVA GORICA - Med čakanjem na obnovo Razdejanje v vrtcu Občane moti zanemarjena okolica - Otroško igrišče zaraščeno, opuščena igrala prerasla trava Občane, ki živijo v bližini nekdanjega vrtca Ciciban v Cankarjevi ulici v Novi Gorici, moti njegov zanemarjen izgled. Otroško igrišče ob njem je zaraščeno, opuščena igrala je prerasla visoka trava. Še bolj grozljiv je pogled v notranjost vrtca, kjer so neznanci razbili večino oken in v prostorih povzročili pravo razdejanje. Stanovalec sosednjega bloka, ki je pred časom poklical policijo, ko je v vrtec skozi okno plezala skupina mladostnikov, je povedal, da se je to nekaj časa dogajalo vsakodnevno, »vandali« pa naj bi bili po njegovi oceni stari le okrog deset let, torej še otroci. Ker so se na občini zaradi povečanega števila rojstev v zadnjih nekaj letih odločili nekdanji vrtec obnoviti, se je ob koncu marca iz prostorov izselila novogoriška enota Šen-ta, že koncem minulega leta pa center za pomoč na domu, ki deluje v okviru novogori-škega centra za socialno delo. Odgovorni v obeh omenjenih institucijah so zagotovili, da so ob predaji ključev predstavnikom občine s seboj odnesli ves inventar, tako da ostaja zaenkrat neznanka, od kod vse tiste knjige, oblačila in drugi predmeti, ki razmetani in raz-cefrani zapolnjujejo notranjost nekdanjega vrtca. Po prvotnih načrtih občine naj bi vrtec prenovili do 1. septembra letos, a se je zapletlo. 1,5 milijona evrov vredna prenova vrtca Ciciban, v katerem bo prostora za 114 otrok, se je zamaknila zaradi zahtevka za revizijo pri izvedbi javnega naročila za izbiro izvajalca del. Na občini zatrjujejo, da kljub temu jeseni noben otrok ne bo ostal brez potrebnega varstva, saj bodo za nadomestne oziroma dodatne kapacitete poskrbeli v centralnem vrtcu in v prostorih osnovne šole Kozara. Da bi bilo treba objekt zavarovati in njegovo okolico vsaj v grobem urediti, pa se občinarjem očitno ne zdi potrebno. »Ob vlomu v vrtec pred 14 dnevi smo podali prijavo proti neznanemu storilcu in s tem smo svoje naredili,« je povedala Elvira Šušmelj, direktorica no-vogoriške občinske uprave. Natančnejših podatkov o tem, kako kaže z obnovo oz. dozidavo vrtca in z zapleti v zvezi z javnim razpisom, z občine nismo prejeli, ker je za to zadolžen vodja oddelka za družbenem dejavnosti Vladimir Peruničič, ki se v službo vrne v ponedeljek, nedvomno pa bi morala občina zavarovati objekt in preprečiti, da lahko vanj vstopa kdorkoli. (nn) Razdejanje v novogoriškem vrtcu foto n.n. Kam po bencin [H Lekarne Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: gorica ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 tržič SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar krmin OMV- Drev. Venezia Giulia 53 gradišče SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 ronke AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ štarancan AGIP- Ul. Trieste 47 marian OMV- Ul. Manzoni 164 škocjan AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) romans API- Ul. del Castelliere 50 DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »5 ap-puntamenti per farla innamorare«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Il padre dei miei figli«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.10 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 2: 16.30 - 18.40 - 21.00 »The Twilight Saga: Eclipse«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Christine Cristina«. Dvorana 4: 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 - 22.10 »Poliziotti fuori -Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: 18.20 - 21.30 »The A - Team«. fî Razstave FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi še danes, 3. julija, na ogled fotografske razstave Gina Morellija v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 2 v Gorici. -d Koncerti S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča udeležence izleta na Pokljuko v soboto, 10. julija, da bo avtobus odpeljal ob 6.45 izpred cerkve v Doberdobu, s postanki na Poljanah, Vrhu, v So-vodnjah pred cerkvijo, v Štandrežu pred cerkvijo, v Podgori pri športni palači in v Pevmi ob vagi pri pevmskem mostu. Priporočajo točnost. Ü3 Obvestila SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra... « Pjepe Lakovič Ljubseve na razpolago v trgovini jestvin »Pri Žurinkah« v Doberdobu in pri Magdi Prinčič (tel. 347-1243400). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH OB SOČI bo zaprta do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICAV DOBERDOBU bo v ponedeljek, 5. julija, zaprta. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. FESTIVAL KONTRADA 2010 na trgu Kon-trada v Kanalu bo v organizaciji Kluba kanalske mladine danes, 3. julija, ob 21. uri s koncertom skupine Sedef, v petek, 9. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Na konservatoriju A. Steffani je uspešno diplomiral iz harmonike Manuel Figheli razred prof. Aleksandra Ipavca Obema čestita Glasbena matica FESTIVAL 14. MEDNARODNEGA SREČANJA SAKSOFONISTOV V NOVI GORICI: danes, 3. julija, ob 17. uri bodo v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica nastopili na zaključnem koncertu udeleženci poletne šole 14. mednarodnega srečanja saksofonistov; ob 21.30 bosta na Bevkovem trgu v Novi Gorici nastopila Big Band GD Nova in pevka Kristina Oberžan; vstop prost. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz kataloga permanentnega izobraževanja dežele FJK iz kmetijsko živilskega področja: Oblikovanje tipičnih jedilnih listov (72 ur) ter iz področja upravljanja podjetja: Uspešna komunikacija (33 ur) in Splošno knjigovodstvo (60 ur). Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro izobraževanja, ki pa je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju; informacije in prijave: Ad formandum, Kor-zo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, www.adformandum.eu. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). Slon in Sadež in v soboto, 10. julija, ob 21. uri skupina Kwak. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 5. julija, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). 15 Prireditve NA DVORIŠČU ŽUPNIJSKEGA URADA V ŠEMPETRU bo danes, 3. julija, ob 20.30 predstavitev knjige »Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja«. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. SADIKE OLJKE belica prodamo po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Orlando Semolič (iz splošne bolnišnice) v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču; 10.00, Ada Iure-tig por. Malvaso iz bolnišnice Sv. Justa v cerkvi Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Silvano Munin iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.00, Edoardo Miculich v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 9.50, Antonio Giovanni Radoli iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Giuseppe Torc-hetti iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 11.50, Renato Rocco iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. Ob boleči izgubi dragega očeta ORLANDA izreka Liviu Semoliču in družini iskreno sožalje Tamara Blažina Ob izgubi dragega moža, očeta in no-nota sočustvujejo s sestro Marico in svojci sestri Danica in Alma ter družini Radetti in Pahor Deželna koordinacija Slovencev v Demokratski stranki izreka iskreno sožalje Liviu Semoli-ču ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta izrekamo Liviu Semoliču in svojcem iskreno sožalje prijatelji SMREKKA Ob težki izgubi očeta Orlanda izrekamo Liviu Semoliču in družini iskreno sožalje uslužbenci KBcentra Ob izgubi očeta izrekamo Liviu Semoliču in svojcem iskreno sožalje. OK Val Ob izgubi člana tov. Orlanda izrekamo Liviu in Jordanu iskreno sožalje odborniki sekcije VZPI-ANPI Dol - Jamlje Ob smrti očeta Orlanda izrekamo Li-viju Semoliču in družini občuteno sožalje. Ad formandum socialno podjetje Ob težki izgubi dragega očeta izreka Liviu Semoliču in svojcem iskreno sožalje AŠZ Jadran 1 8 Sobota, 3. julija 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o novi slovenski gimnaziji v Gorici, ki naj bi z naslednjim letom speljala svoje prvo šolsko leto. »Kakor se sliši iz zanesljivega vira bo s prihodnjim šolskim letom skoro gotovo otvorjen slovenski privatni gimnazij v Gorici. Poslopje za isto se že zida in bo v kratkem dovršeno. Seveda bo poslopje in vzdrževanje te šole stalo precej denarja in gotovi smo, da bi se ga z ne ravno velikim trudom tudi dobilo, ker ve vsak zaveden Slovenec, kakega pomena je taka šola za našo sedanjo in bodočo mladino. Ker si nameravajo Italijani ustanoviti svoj privatni gimnazij, ki bi ga država pozneje podržavila, je dolžnost, da se ta nakana paralizira, da ne zaostanemo za Italijani. Na ta način bo vlada prisiljena, da sčasoma ne podržavi samo ene, ampak obe gimnaziji. Torej načrt je prav lep in proti namenu - cilju -samemu ne more imeti nič noben Slovenec, ne ene, ne druge stranke, ker to je skupni cilj obeh slovenskih strank. Vsaka važnejša stvar zahteva več pomoči in so- delovanja, da se premaga vse ovire in doseže v zaželje-nem času nameravani cilj. Stvar tako eminentne važnosti bi morala imeti tudi svojo preddobo - drugače rečeno: pripravljalno dobo, v kateri se je zagotovilo in postavilo podjetju dovolj močno in stalno podlago. V ta namen je potrebna materijalna in moralna pomoč - treba je skupnega delovanja! Potrkati bo treba na marsikatera vrata, na rodoljube in požrtvovalnost naših društev, posojilnic in premožnejših občin in narodnih Slovencev. A tu prihajamo do točke, ki nas zadevlje neprijetno. Vprašanje slovenskega gimnazija v Gorici je skupno za vse Slovence, a izvedeno je bilo popolnoma strankarsko; akcija je prišla še le v zadnjem času na dan, kakor da bi bil gimnazij samo za somišljenike ene stranke. Upamo vseeno, da bodo napredni elementi treznejši ter da se ne bodo puščali voditi od strankarske strasti, ker uvidevajo, da je to skupna stvar vsega naroda in ne samo ene stranke!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh je po celi Italiji potekal vsedržavni »dan borbe« delavcev, zaposlenih v ladjedelnicah, ki ga je organiziral sindikat FIOM - CGIL. Povsod so potekala tudi dobro obiskana zborovanja. »V Trstu je stavka zajela v ladjedelnici Sv. Marka sedemdeset odstotkov delavcev, v ladjedelnici Sv. Roka osemdeset odstotkov, v Tržaškem arzenalu sedemdeset odstotkov, visok pa je bil tudi odstotek v Tovarni strojev Sv. Andreja in ladjedelnici Fals-zegy. V vseh navedenih obratih so stavkali vsi delavci vpisani v FIOM, katerim so se pridružili številni, ki niso vključeni v nobeno sindikalno organizacijo, ali oni, ki so vpisani v Delavsko zbornico CISL. Dobro sta uspeli tudi dve sindikalni zborovanji. Ob 15.30 je številnim delavcem govoril na Trgu Garibaldi tajnik FIOM - CGIL Semilli, ob 15. uri pa v Miljah Burlo. Oba govornika sta poudarila stališče FIOM glede ladjedelniških vprašanj in ugotovila, da krize ladjedelnic ne bi smelo biti, če bi italijansko trgovinsko mornarico obnavljali, kot bi bilo to potrebno. Italijanska trgovinska mornarica je sedaj med najbolj starimi na svetu in se je njen delež v svetovni mornarici bistveno znižal. Italijanska zastava je tako pred drugo svetovno vojno bila udeležena s približno petimi odstotki pri svetovnem ladjevju, sedaj pa je z manj kot štirimi odstotki. To je povzročilo oslabitev tradicionalnih in pomembnih prog, pri čemer je zlasti oškodovan Trst. Občuteno se je znižal pomen državnega ladjevja, saj je pred vojno državno ladjevje sestavljalo enainštirideset odstotkov celotne italijanske tonaže, sedaj pa komaj dvanajst odstotkov. Posledica takega razvoja je, da se je občuteno povečal delež tujega ladjevja pri prometu italijanskih pristanišč! Da se ustvari drugačna in pravilna pomorska politika, je potrebno, da vsi delavci ladjedelnic začno z enotno in odločno borbo in da dosežejo podporo tudi drugih kategorij!« FILMI PO TV Sobota, 3. julija, Italia 1, ob 21.10 Mrs Doubtfire Režija: Chris Columbus Igrajo: Robin Williams, Sally Field, Pierce bros- nan in Mara Wilson Danielu Hillard je ekscentrični igralec, ki daje glas likom iz risank. Daniel je ljubeč oče, a v življenju nima discipline, zaradi česar njegova žena meni, da ni najboljši zgled za njune otroke. Ko nato v kaos spremeni še rojstni dan mlajšega sina, se njegova žena Miranda odloči, da ima vsega dovolj in zahteva ločitev. Daniel je obupan, še toliko bolj pa ga potolče odločitev sodišča, ki skrbstvo nad otroki dodeli ženi. Zato se v trenutku, ko izve, da njegova bivša žena Miranda išče hišno pomočnico, odloči, da se bo spremenil v gospo Iphegenijo Doubtfi-re, strogo, a ljubečo škotsko varuško, in se prijavi na njen oglas. Kot izvrsten igralec mojstrsko opravi transformacijo v gospo Doubt-fire, saj ga ne prepozna ne žena ne njegovi otroci. Tako ga Miranda sprejme v službo, sam pa se med opravljanjem nauči, kaj pomeni biti dober in odgovoren oče. A kljub vsemu trudu, se nekaj zaplete... Sobota, 3. julija, La 7, ob 01.30 La caduta degli dei Režija: Luchino Visconti Igrajo: Ingrid Thulin, Dirk Bogarde, Helmut Griem in Helmut Berger Viscontijev celovečerec iz leta 1969 pripoveduje o družini Von Essenbeck in doživljanju vzpenjajočese nacistične oblasti in ideologije, ki vse bolj kričeče postavlja svoje zahteve. Življenje družine se bistveno spremeni po smrti poglavarja, ki je tudi lastnik upeljane tovarne z jeklom. Dediči se po očetovi smrti sprejo, enega izmed sinov pa lovi policija. Nedelja, 4. julija, Rai 3, ob 20.30 Il nome della rosa Režija: Jean-Jacques Annaud Igrajo: Sean Connery in Christian Slater Jean Jacques Annaud se je preizkusil z režijo Ecovega istoimenskega romana. Kljub pre- pričljivi interpretaciji Seana Conneryja, pa veliko filmskih kritikov očita francoskemu režiserju, da ni znal prikazati J A , t v v bistva mojstr- im skega romana na filmskem platnu. Četrtek, 8. julija, Rete 4, ob 23.15 Traffic Režija: Steven Soderberhg Igrata: Catherine Zeta Jones in Michael Douglas Moderni triler pripoveduje o velikih investicijah in tveganju trgovanja z ilegalnimi drogami. Javier Rodriguez je mehiški policist, ki s partnerjem in prijateljem Manolom Sanchezom dela na ameriško - mehiški meji, pod okriljem največjega mehiškega borca proti zločinu, generala Salazara. Javier se sooči z mamljivost-jo moči in denarja, ki se jima v začetku uspeva upirati. Vendar se skupaj z Manolom kmalu znajde ujet v mreži korupcije, kar vodi do brezizhodne situacije. Četrtek, 8. julija, Premium cinema, ob 21. uri Mystic river Režija: Clint Eastwood Igrajo: Sean Penn, Kevin Bacon in Tim Rob- bins JimmyMarkum, Dave Boyle in Sean Devine so odraščali v neprijazni delavski četrti južnega Bostona in se kot večina fantov cele dneve podili za žogo. Njihovo brezskrbno otroštvo pa je zaznamoval tragičen dogodek, ki jim je za vedno spremenil življenja in jih ločil. Odtlej so se drug drugega izogibali, kot da bi tako nanj lažje pozabili. Petindvajset let pozneje pa jih je usoda spet združila, saj so se njihove poti po umoru Jim-myjeve 19-letne hčere Katie spet prekrižale. Ob preiskavi se namreč odvija žalostna zgodba o prijateljstvu, družini in prezgodaj izgubljeni nedolžnosti. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PO UČINKU PLAČAN DELAVEC RAZBOJNIK AMERIŠKA ZVEZDA AM. FILMSKI IGRALEC ČEBELJI SAMCI; BREZDELNE2I IGRALKA V GLEDALIŠČU VRHUNSKI ŠPORTNIK EU)A NANUT SEJA BREZ SAMOGLASNIKOV NEKDANJI VIETNAMCI OXA ANNA IVO ANDRfi NOGOM. AS IBRAHIMOVIč ŠP. TENISAČ (MANUEL) DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK IT. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA BERI PRIMORSKI DNEVNIK HRVAŠKA PESNICA (VESNA) NASLON SIGNAL ZA SPORAZUMEVANJE ANGL. PISATELJ (JOHN) ZVEZA MED DRŽAVAMI ITALIJAN, ZLASTI KOT OKUPATORSKI VOJAK TRŽ. ŠPORTNI KLUB PRISTANIŠČE V IZRAELU DERIVAT AMONIAKA AMERIŠKA AGENCIJA ZA RAZISKAVO VESOLJA AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA GLAS TROBENTE CIRILSKA ČRKA DOLGOREPA PAPIGA OSMAN, TUREK PRISTANIŠČE NA NIZOZEMSKEM TANJA ROMANO GL. MESTO PERUJA FINO-MEHANIK VNETJE OČESNE ROŽENICE ROMAN EMILA ZOLAJA JUNAKINJA LEVA TOLSTOJA KARENINA VISOK GORSKI VRH, HRBET 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ ■ 9 10 ■ 11 12 13 14 15 ■ 16 VODORAVNO: 1. slovenski pesnik, na avstrijskem Koroškem (Andrej); 6. indijansko pleme v ZDA; 7. grška boginja morja, Ahilova mati; 8. dolgorepa papiga; 9. "rdeči planet"; 11. grški polotok med Peleponezom in Evbe-jo; 13. ime nekdanjega sovjetskega nogometnega vratarja Dasajeva; 14. hrib pri Beogradu; 15. kemijski znak za natrij; 16. ameriški filmski igralec Pacino. NAVPIČNO: 1. čoln ali ladja z dvojnim trupom; 2. izvršni organ ali oblast; 3. slovenska teniška igralka Srebotnik; 4. nam omogočajo vid; 5. Telefonski imenik Slovenije; 10. večja kamnita gmota; 12. ime treh pergamonskih kraljev. (lako) SLOVARČEK - APA = avstrijska poročevalska agencija • ARDEN = angleški pisatelj * LAURER = ameriška igralka * PARUN = hrvaška pesnica • PASSOL = tip motorja Yamahe / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 3. julija 2010 19 SLOVENIJA TA TEDEN Nacionalni interes na čereh pohlepa Vojko Flegar Emil Tedeschi je vse storil prav. »Na morebitna natolcevanja, da smo Drogo Kolinsko kupili zaradi špekulacij, odgovarjam - to je neumnost! Tu smo, da delamo in družbo razvijamo. Zagotovo bomo obdržali vse, kar je Drogina osnovna dejavnost, ime in tudi blagovne znamke,« je, denimo, na tiskovni konferenci zagotovil hrvaški poslovnež, večinski lastnik in prvi menedžer skupine Atlantic. Velikega dela slovenske javnosti Te-deschi s to in podobnimi izjavami ni pomiril. Da se bo največje slovensko živilsko podjetje z močnimi blagovnimi znamkami predvidoma jeseni dokončno znašlo v tujih rokah, ne vznemirja samo najbolj zagrizenih privržencev »doktrine« tako imenovanega nacionalnega interesa, temveč tudi precejšen del strokovne in širše javnosti. Droga Kolinska je namreč lastnica v Sloveniji in na Balkanu (oziroma državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije) uveljavljenih blagovnih znamk, kakršne so Barcaffe in Grand Kafa, Cockta in Jupi, Donat Mg, Tiha, Tempel in Karadorde, Argeta, Smoki, Zlato polje, Petit Beurre in Bebi, ima nekaj več kot 2500 zaposlenih in je imela lani 326 milijonov evrov prihodkov, od katerih je ostalo 23 milijonov evrov dobička. Na prvi pogled takšnega podjetja, uspešnega tudi v vsesplošni gospodarski krizi, noben lastnik ne bi prodajal, še zlasti ne zdaj in le v izjemnih okoliščinah prevz-meniku, ki je manjši od podjetja, ki ga prevzema. (Atlantic ima okrog 1700 zaposlenih, lani je ustvaril dobrih 300 milijonov evrov prihodkov in imel slabih 15 milijonov evrov dobička.) Toda (zdaj formalno že nekdanji) lastnik Droge Kolinske je Istrabenz, koprski finančni holding, ki se je v letih 2006 in 2007 pod vodstvom »tajkuna« Igorja Bavčarja zapletel v nepregleden klobčič prevzemanja podjetij in hkratnega menedžerskega odkupa, ob izbruhu globalne finančne krize jeseni leta 2008 pa ostal »na suhem« s približno pol milijarde evrov dolgov (kar je bilo na tem mestu že nekajkrat podrobneje opisano). Nekdaj največji slovenski finančni holding je že nekaj mesecev v prisilni poravnavi, banke upnice, po konverziji terjatev deloma tudi že lastnice, pa so od novega vodstva Istrabenza ves čas vztrajno zahtevale, naj proda kar največ »likvidnega« premoženja. Ta teden podpisana pogodba o prodaji Droge Kolinske hrvaškemu Atlanticu je zato razveselila predvsem upnice in lastnike Istrabenza, ki si od skoraj četrt milijarde evrov kupnine obetajo občutno znižanje holdingo-vih obveznosti, prav tako pa leto ali dve dodatnega časa za nadaljnje postopno dezinvestiranje in s tem sanacijo. Toda podpis pogodbe še ne pomeni, da je posel tudi zanesljivo pod streho. Navzlic ugledu skupine Atlantic in Emila Tedeschija, ki ne velja za tipičnega hrvaškega »tranzicij-skega tajkuna«, temveč za resnega poslovneža, mnoge namreč moti dejstvo, da bo prevzemnik za posel uporabil veliki finančni vzvod. Atlantic bo za kupnino, ki jo mora poravnati do konca poletja, potreboval vsaj 70 milijonov evrov posojil. Po Te-deschijevih besedah ima za to že zagotovljeno podporo nekaterih večjih evropskih bank, poleg njih pa tudi EBRD, razen tega pa so se delničarji Atlantica (med njimi je Tedeschi s soprogo večinski, 60-odstotni) odločili za dokapitalizacijo. Gotovo še bolj kot morebitni zapleti pri finančni izpeljavi posla pa v Sloveniji nelagodje zbuja dejstvo, da s prodajo Droge Kolinske iz slovenskih rok odhaja podjetje iz panoge, ki velja za strateško in je kot takšno v nacionalnem interesu. Ze nekajkrat doslej je na takšen ali drugačen način prav zaradi nacionalnega interesa padla v vodo prodaja večjega deleža največje slovenske trgovske verige Mercator. Utemeljitev je bila v vseh primerih enaka: če pride Mercator v tuje roke, bo to pomenilo konec slovenske živilske industrije, saj tuji trgovci na svojih policah dajejo prednost izdelkom iz »domicilnih« držav, medtem ko da domači trgovec pomeni prednost za slovensko prehrambeno industrijo ne le na policah v Sloveniji, ampak tudi na Balkanu, kjer ima Mercator pomembne tržne deleže. Zdaj je ta teorija po sili razmer - in ni odveč dodati, da je med lastniki Istrabenza, ki so zadovoljni s prodajo Droge Kolinske, največji državni Petrol - »padla« in mogoče bi bilo sklepati, da tudi ovir za prodajo Mercatorja kmalu ne bo več. To pa bi brez dvoma razveselilo upnike Pivovarne Laško, podobne velike nasedle tajkunske zgodbe, ki so doslej od politike zaman pričakovali dovoljenje za prodajo najbolj dragocenega premoženja v porfelju svojega dolžnika, po ocenah krepko več kot sto milijonov evrov vrednega deleža v - Mercatorju. ODPRTA TRIBUNA Peter Kupljenik je gorel na grmadi kot Giordano Bruno Gorazd Vesel V svoji rubriki, posvečeni filozofiji z naslovom »Pohod razmišljanja«, je milanski dnevnik Corriere della Sera 22. junija letos celo stran posvetil Giordanu Brunu, italijanskemu mislecu, ki je prepotoval celo Evropo in se, obogaten z vsemi takrat najnovejšimi spoznanji človeštva, vrnil v papeški Rim. Tam ga je inkvizicija obsodila krivoverstva in leta 1600 živega zažgala, ker se ni hotel podrediti »resnicam«, ki jih je zagovarjala in pridigala takratna cerkvena hierarhija. »Očetje domovine«, italijanski politiki, ki so v polovici 19. stoletja odpravili pape-ško državo, so bili po svojem liberalnem prepričanju odločni antiklerikalci. Kmalu po nastanku Združene Italije so na Cvetličnem trgu (»Campo dei Fiori«) Giordanu Brunu postavili veličasten spomenik, ki simbolizira vztrajno iskanje resnice tega premočrtnega moža. Heretike, torej svobodomiselne ljudi, ki so razmišljali s svojo glavo, ni v tistih časih sežigala samo rimsko-katoliška cerkev, tudi protestantska jih je. Ne samo njih. Sežigali so tudi ženske, ki so jih z mučenjem prisilili, da so »priznale« svoje spolne odnose s hudičem. Posebno kruti so bili z geji. Grmado, na kateri so jih sežigali, so obložili s koro-mačem (po italijansko »finocchio«), da so muke žrtev trajale dalj časa. Od takrat dalje se je v Italiji za geje udomačila zmerljivka »finocchio«. Sedanja nedemokratična in nečloveška gonja v Sloveniji proti gejem ima svoje korenine v klerikalni diktaturi. Cerkev je zaradi najrazličnejših obtožb živih sežgala okoli 300 oseb, med temi tudi slovenskega protestantskega pridigarja Petra Kupljenika iz Radovljice, sojetnika Gior-dana Bruna, sina kovača, rojenega okoli leta 1520. Rimskemu županu Walterju Veltro-niju, ki je kasneje postal tajnik Demokratske stranke, je skupina poslancev predlagala, naj bi nekje v Rimu, morda v bližini spomenika Giordana Bruna, položili 300 ploščic z imeni žrtev takratne klerikalne diktature. Pobuda ni bila sprejeta. To mi je povedal senator Stojan Spetič in mu verjamem. Kakorkoli že, spomenik Giordanu Brunu je hkrati spomenik tistim 300 mučencem in desetinam in desetinam milijonov ljudi po svetu, ki so zaradi pravice do lastnega prepričanja, zaradi boja za človekove pravice in boja za pravičnejši svet samo od druge svetovne vojne dalje izgubili svoja življenja. Kdo je bil, torej, Peter Kupljenik? Na to vprašanje odgovarja pisatelj iz Nove Gorice, Frane Tomšič. V svoji knjigi »Mali katekizem« piše, da je Joško Humar, sodnik iz Nove Gorice, izsledke o Kupljeniku našel v zborniku »Il Patriarcato di Aquileia tra riforma e contro-riforma« (Oglejski patriarhat med reformo in protireformo), ki ga je izdala Accademia Udi-nese di Scienze Lettere o Arti. V zborniku jih je objavil zgodovinar Silvano Cavazza. V »Malem katekizmu« piše, da je bil Peter Kupljenik katoliški duhovnik, ki je leta 1563 sprejel Trubarjev nauk. Od leta 1572 je deželni knez Karel izdajal ukaze, da Ku-pljenika zaprejo. Inkvizicijsko sodišče v Vidmu je Kupljenika obsodilo na dosmrtno ječo. Po dveh letih je zbežal in ostal v Ljubljani do leta 1590. Cavazza poroča, da so Kupljenika zajeli v Gradišču ob Soči. Iz Devina so ga s čolnom beneške inkvizicije odpeljali v Benetke. Maja 1590 so ga izročili rimskemu inkvizicijskemu sodišču, kjer je bil zaprt pet let in usmrčen leta 1595. Članek v Malem katekizmu se zaključuje s sledečim tekstom: »V registru Družbe Sv. Janeza Krstnika, katere člani so bili ob izvršitvi kazni navzoči "v tolažbo obsojencu", je zabeleženo sledeče: »Peter Kupljenik iz Kranjske je bil zvezan ob steber in živ sežgan na Cvetnem trgu v Rimu kot cerkveni krivoverec.« Kot pravi Frane Tomšič, bodo ob takšnem branju verni še bolj verni, zvedavim pa bo pomagalo odstraniti plombo na možganih, o kateri piše Svetlana Makarovič. DANES V Postojni bodo počastili dan borcev POSTOJNA - V parku Doma upokojencev v Postojni bodo danes (v soboto, 3. julija), s pričetkom ob 17.uri počastili dan borcev. Zbranim bosta spregovorila predsednica krajevne organizacije Zveze združenj borcev Postojna tov. Bruna Ole-nik in predsednik združenja ZB za vrednote NOB Postojne in Pivke tov. Jerko Čehovin. Kulturni program bodo oblikovali na temo NOB recitatorji: Bruna Olenik, Jožica Perenič, Andrej in Ana Berginc. Zborovanja se bo udeležila tudi filmska in dramska igralka Jerica Mrzel. Odbor AVNO-ja Slovenije iz Postojne pa organizira v sodelovanju z ZZB za vrednote NOB Sežana štiridnevni izlet v Bosno in Hercegovino po poteh štirih bitk (Kozara, Drvar, Sut-jeska in Neretva). V nedeljo, 4. julija, bodo položili venec žrtvam taborišča v Jesenovcu ter se udeležili tradicionalne proslave na Kozari ob dnevu borca. Ogledali si bodo tudi Titovo pečino in prenovljeno muzejsko zbirko v Drvarju, znamenitosti Mostarja, položili venec na spominski grobnici v nacionalnem parku Sutjeska-Tjen-tište ter si v mestu Konjic ogledali bunker generalšataba Jugoslovanske narodne in maršala Tita, ki je bil prenovljen odprt pred kratkim. V Jajcu si bodo med drugim ogledali tudi muzej 2. zasedanja AVNO-ja in stari del mesta. Možne so še prijave na tel. 031 557-841 (Bojan Pahor) ali 041/551 153 (Franko Pleško). Olga Knez SKLAD MITJA CUK SVETUJE Novi mediji Ali se človek s pomočjo novih medijev uči boljše je v naši tehnološki dobi zelo pogosto. Odkar učenje vse bolj sloni tudi na uporabi računalnika, prav to vprašanje vzbuja veliko znanstvene radovednosti. Nastale so raziskave in študije, ki naj bi odgovorile na zagonetko, ali je možno s pomočjo novih medijskih sredstev dosegati boljši učni uspeh. Prve študije niso dale zanesljivih rezultatov. Včasih so dajale prav eni, drugič drugi hipotezi in veliko je bilo nejasnosti. Kasneje so izvedenci raziskave razčlenili: na kakšen način se še posebej dobro lahko človek uči s pomočjo novih medijev in komu je tak način učenja najprikladnejši. Do danes je raziskav že toliki, da strnjen pregled rezultatov skoraj ni mogoč brez dodatnih meta analiz. Spremembe so vrtoglave, ni jih mogoče dotekati, prav tako je skoraj nemogoče sočasno raziskovanje njihovih učinkov. Vsekakor pa izvedenci trdijo, da se uspešnost učenja vsebin s pomočjo novih tehnologij stalno in pomenljivo izboljšuje in veča. V nekaterih državah, npr. v ZDA, Kanadi in Avstraliji, se razvijajo šole z elektronskim poukom. Nič več ni v njih tradicionalno opremljenih razredov, pač pa pouk poteka na internetno podprti platformi. Ni vidnih razlik v znanju zaradi nove oblike šole, družbenega okolja, časovne dolžine elektronskega učenja, izkušenj s to novo vrsto učenja in podobnim. Tudi takrat, ko večina raziskav pokaže na pozitivni učinek učenja s pomočjo novih medijev, premalo spozna o večji ali manjši splošni uspešnosti posamezne učne enote. Raziskovalci ugotavljajo, da je primernost medijev za učenje in glede na vrsto ljudi, ki jih uporabljajo, odvisna od oblike samega medija in načina, kako je ta vključen v splošno učno opremo, kako se prilagaja splošni učni kulturi, tudi glede na posameznikovo predznanje in njegovo splošno učno sposobnost. Človek je velikokrat prepričan, da je uporaba novih elektronskih medijev pri učenju zabavnejša in daje več zadoščenja kot pa tradicionalni način učenja. Ko pride v stik z medijem, se človek še prehitro otrese strogosti in discipline, ki je potrebna za običajni način učenja. In vendar se mora za uspešnost navzeti nove kulture učenja v novem (računalniškem) okolju in se stalno zavedati dejstva, da so mediji tudi orodje za učenje (ne le za zabavo in sprostitev). Prvi pogoj za uspešno učenje so v učno opremo dobro vpeti mediji. Poleg primernih in dobrih vsebin, morajo omogočati tudi dobro surfanje in smiselne uporabne možnosti za vrsto učenja, ki jo želimo. To pa nas znova vodi k osebni disciplini in zavesti, da se moramo osredotočiti na izbrano vsebino in to zelo strogo, če nočemo prekmalu izgubiti orientacije in če se želimo izogniti preobremenjenosti in pomanjkanju koncentracije. Izkušnje iz razredov, kjer poteka elektronski pouk, kažejo, da učenci pri simulacijah zelo radi in zelo pogosto nepremišljeno pritiskajo vsevprek na vse gumbe. Za boljše izvajanje simulacije je pomembno, da še prej učitelji izdelajo strateški načrt in upoštevajo morebitne dodatne spremenljivke. Tudi na ravni spletne komunikacije je treba učence usmerjati, zlasti v pravilno izbiro komunikacijskega sredstva. Pri tem sta pomembni dve predhodni potezi: primerno uvajanje v kulturo komunikacije ter ustrezno izbran moderator. Izkušenj s področja elektronskega poučevanja v drugih državah ne moremo na vrat na nos prenesti v svoje okolje. V različnih deželah je veljavni koncept šolanja in izvajanja pouka različen. Tako ne moremo govoriti o eni sami dobri obliki poučevanja in izobraževanja, pač pa lahko govorimo o številnih različnih uspešnih oblikah šolanja. Na podoben način lahko razmišljamo o številnih različnih enako dobrih medijih v oporo učenju. Pomembna je dovolj specifična izbira. Zanimiva je ugotovitev, ki je tako značilna za svet, v katerem se spremembe (pre)hitro dogajajo, da osebe z le desetletno starostno razliko uporabljajo elektronske medije na povsem različen način. Za vsako generacijo že tako in tako značilno obnašanje je danes zelo vidno tudi preko načina obnašanja z modernimi elektronskimi sredstvi. To, kar je za učitelja ali profesorja zelo pomembno učno sredstvo, je v očeh mladih, ki se učijo, nekaj, kar je čas že povozil, drugo sredstvo pa, ki ima za učečega se velik pomen in uporabo, pomeni učitelju le sredstvo, ki ga preobreme-njuje, ker ga pač ne obvlada. Računalnik, ki nam je v osemdesetih letih pomenil elektronski medij za računanje, ali kvečjemu človeku prijazni pisalni stroj, ki dovoli popravke, izreze in lepljenja, je danes sredstvo, ki v sebi združuje vse komunikacijske zmogljivosti, tudi radio in televizijo ter telefon. Njegov vpliv na naše življenje se je neznansko povečal in to v zelo kratkem času. Mnogim odraslim se dogaja, da jih pri sposobnosti upravljanja novih elektronskih medijev prekašajo mladi in celo otroci. Zato je zelo pomembno, da se tudi učitelji in starši nenehno usposabljajo v uporabi novih elektronskih sredstev in ne sedijo le nemočno ob njih, tako da lahko vedno presodijo in svetujejo, kako naj otroci uporabljajo nove medije varno in z zadostno mero kritičnosti. Tudi v tradicionalnih šolskih sistemih naj bi računalnik dobil svoje pravo mesto in naj bi ga ne uporabljali samo sporadično. Računalnik ponuja veliko razvojnih možnosti tudi za najrazličnejše ustvarjalno učenje. Mnogi portali tudi že prinašajo projekte spletnih šol, kjer učitelji lahko odkrijejo učne vsebine vseh vrst, vključno s potrebnim materialom za učenje. Možnosti nazornega prikazovanja dogajanja iz narave in znanostih ter drugih področij znanja je nešteto. Mnogo tega lahko učitelj uspešno kombinira s tradicionalnimi učnimi sredstvi: atlasi, učbeniki, zemljevidi, opazovanjem narave itd., kar znanje približa resničnosti in praktičnemu življenju. Resničnost in virtualnost sta konec koncev danes dve nujni plati človekovega sodobnega življenja. Moramo pa znati razlikovati med njima. Uporabniki spleta naraščajo iz dneva v dan. Težnja je neustavljiva. Pomembno je, da možnost svobodnega pristopa v svetovni splet primerno izkoristimo in o tej primernosti učimo mlajše generacije. Tudi za računalnik in vse ponudbe, ki nam jih ta daje, potrebuje človek sposobnost nekega osnovnega kulturnega obnašanja. Sodobni učitelji (in starši) morajo stalno posodabljati svoje računalniško znanje tudi zaradi tega, da bi otroka primerno zavarovali pred nevarnostmi, ki prežijo iz tako »vsemogočnega« elektronskega sredstva. Računalnik naj ne bo, kot je to prevečkrat televizijski zaslon, elektronska varuška (ki navsezadnje brani le neosveščene starše pred »vsiljivostjo« otrok). Pomembno je, da odrasli otroke naučijo, katera so na spletu pravila in zahteve o zasebnosti, o varovanju osebnih podatkov, o drugih zakonitostih in o mnogih vprašanjih, ki se odpirajo in na novo uravnavajo v računalniškem prostoru. (jec) PRVI ČETRTFINALE - Nič šestega naslova za preveč nadute Brazilce Nizozemska senzacija Enosmeren prvi polčas v korist Brazilcev, preporod Nizozemcev v drugi polovici tekme Robben in Sneijder vrhunska - Peta zaporedna zmaga »oranžnih«- Odprta pot do finala? Nizozemska - Brazilija 2:1 (0:1) STRELCA: v 10. Robinho, v 8.dp in 23.dp Sneijder. NIZOZEMSKA (4-2-3-1): Stekelen-burg; Van Der Wiel, Ooijer, Heitinga, Van Bronckhorst; Van Bommel, De Jong; Robben, Sneijder, Kuyt; Van Persie (40.dp Huntelaar). Trener: Van Marwijk BRAZILIJA (4-2-3-1): Julio Cesar; Maicon, Lucio, Juan, Bastos (17.dp Gilberto); Gilberto Silva, Felipe Melo; Daniel Al-ves, Kaka,' Robinho; Luis Fabiano (32.dp Nil-mar). Trener: Dunga. SODNIK: Nishimura (Jap); IZKLJUČITEV: v 28.dp Felipe Melo. PORT ELIZABETH - Brazilija bo morala na šesti naslov počakati še vsaj štiri leta. Preveč naduti Brazilci so mislili, da imajo po enosmernem prvem polčasu zmago že v rokah, a ob prvi težavi (beri prejetem golu) so popolnoma pogoreli. V nizozemskih vrstah je moral tik pred začetkom tekme trener Van Marwijk moral zamenjati poškodovanega Mathijsena z izkušenim Ooijerom, Dunga pa je lahko računal na Felipeja Mela, ki je z Gilbertom Silvo sestavljal zid pred brazilsko obrambo. Morda ravno zaradi odsotnosti standardnega branilca je Nizozemska že od uvodnih minut začela imeti težave proti brazilskim napadalcem. Prvič so se Heitinga in soigralci rešili pred najhujšim, saj je sodnik razveljavil Robinhov zadetek zaradi nedovoljenega položaja Danija Alvesa, ki je žogo podal. A premoč Brazilije je bila taka, da so Dungo-vi varovanci po desetih minutah znova zadeli, tokrat pa niti sodnik ni imel nobenega razloga, da bi zadetek razveljavil. Felipe Melo je podal v globino do osamljenega Ro-binha (kje sta bila Heitinga in Oijer?), ki ni imel pretirano zahtevnega dela in s 15 metrov zadel. Brazilci se niso zadovoljili in še m mr arijen robben Sneijder je res dosegel dva gola (prvi slučajen), a pravi pobudnik vsake akcije Nizozemske je bil Arijen Robben, prava dodatna vrednost tulipanov. Nizozemci so prvenstvo začeli brez njega, vendar splačalo se je, da so nanj počakali ... felipe melo Tokrat je igral po Juventuso-vih standardih; v drugem polčasu je tudi psihološko odpovedal. Zgrešil pa je tudi Dunga, ki ga ni pravočasno zamenjal. Julio Cesar ravno tako ni navdušil in nespretno posegel pri prvem prejetem golu. Po visoki podaji Nizozemca Wesleyja Sneijderja sta se Julio Cesar in Felipe Melo ovirala, žoga pa je poletela v gol ansa napadali. Premoč so imeli po pasovih, kjer sta bila Bastos in Maicon zelo aktivna. Obratno so imeli Nizozemci težave z vezno vrsto, ki je bila v podrejenem položaju, tudi Sneij-der in Robben nista nikoli uspela streljati proti vratom razen s prostih strelov. Slika se je popolnoma spremenila v drugem polčasu. Najprej sodnik nerazumljivo ni drugič opomnil Bastosa, vendar Nizozemska je minuto zatem zadela z Sneij-derjem: želel je podati, a nesporazum med Melom in Juliom Cesarjem je njegovo podajo spremenil v gol. Brazilija je takrat s Ka-kajem na čelu izginila z igrišča. Nizozemska pa je začela verjeti, da je presenečenje možno. Na sredini igrišča so prevzeli pobudo, ki je bila še bolj očitna po izključitvi Mela, še prej pa je Sneijder bil uspešen z glavo po kotu in podaji, ravno tako z glavo, Kuy-ta. Krepko nezadostno pa je bilo sojenje Japonca Nishimure. Zakaj ni izključil Basto-sa in Van Bommela, ki je tekmo celo zaključil brez prejetega opomina? PO IZLOČITVI Dunga ne bo več selektor JOHANNESBURG -Brazilski selektor Dunga je potrdil, da zapušča trenerski stolček brazilske nogometne reprezentance. Odločitev je javnosti sporočil nemudoma po porazu petkratnih svetovnih prvakov in izpadu v če-trtfinalu SP. Selektor je takoj po bolečem porazu priznal odgovornost za poraz. »Takšnega razpleta nismo pričakovali. V prvem polčasu smo bili boljši nasprotnik, vendar pa tega ritma nismo ohranili tudi v drugem polčasu. Brez sence dvoma lahko rečem le, da imam kot trener brazilskega moštva največjo odgovornost,« je dejal brazilski strateg, ki je izbrano vrsto prevzel leta 2006, ko je nasledil Carlosa Parreiro. Urugvaj Johannesburg Gana Nizozemska h PortElizabeth Urugvaj 6. julija, ob20.30 - Cape Town Nizozemska Brazilija Nemčija Danes, ob 16.00 - Cape Town Argentina Paragvaj Danes, ob20.30-Johannesburg Španija 11. julija, ob20.30 - Johannesburg STROKOVNI KOTIČEK Neodgovorno izvajanje enajstmetrovk Glede na to, da so tudi Nizozemci nogometna velesila, težko rečem, da je zmaga nad Brazilijo senzacija. Nizozemci so z izrednim drugim polčasom poslali favorite Brazilce domov in že gledajo proti finalu. Toda v prvem polčasu je bila slika obrnjena. Brazilci so bili tisti, ki so narekovali ritem in imeli vse niti igre v svojih rokah. Karakteristične podaje v globino so vnašale veliko zmede pred golom »tulipanov«. Ena takih podaj v luknjo, skozi zvezno in obrambno linijo je Robinho kronal z zadetkom. V tem delu so Nizozemci bili v podrejenem položaju in so le redko prihajali do zaključka. Kaj se je zgodilo z Brazilci v drugem polčasu? Slika na igrišču se je spremenila. Nizozemci so začeli poletno in s pritiskom na zadnjo linijo povsem vrgli iz ritma Brazilce. Po nesrečno prejetem golu (avtogolu) so Brazilci še bolj popustili in postajali vedno bolj živčni. Padec koncentracije v zadnjih vrstah Brazilije je omogočil drugi zadetek iz povsem nenevarne podaje s strani. Brazilci so delovali utrujeno. Ali so to prvi znaki padca forme ekip, čigar igralci so imeli naporno klubsko tekmovanje? Nekoliko v senci dogajanja tekme med Brazilijo in Nizozemsko se je v večernih urah igrala tekma med Gano in Urugvajem. Po uvodnih otipavanjih je bil Urugvaj nekoliko boljši tekmec, nato so pobudo prevzeli ganski igralci in z zelo lepim zadetkom od daleč kronali svojo premoč. V drugem delu so Urugvajci izkoristili čuden let žoge in iz prostega strela izenačili. V podaljških je prevladovala previdna igra obeh tekmecev. Nekoliko bolj živahna je bila Gana. V zadnji minuti so celo zgrešili enajstmetrovko, ko je igralec Urugvaja v vratarskem slogu ubranil z roko in zaslužil izključitev ter s to potezo popeljal Urugvajce vpolfinale. Če tako slabo in neodgovorno izvajaš enajstmetrovke na svetovnem prvenstvu, kot sta to naredila ganska igralca, potem moraš domov. Rajko Žeželj ODLOČITEV PO 11-METROVKAH - Urugvaj v polfinalu Štirideset let kasneje Ganci zapravili izredno priložnost - Asamoah Gyan zgrešil 11-metrovko v 120. minuti - Afrika še brez pol finala Urugvaj - Gana 5:3 po 11m (1:1) (1:1) STRELCI: v 47. Muntari, v 10.dp For- lan. URUGVAJ (4-3-3): Muslera; Maxi Pereira, Lugano (38. Scotti), Victorino, Fucile; Diego Perez, Arevalo Rios, A. Fernandez (l.dp Lodeiro); Cavani (31.dp Ca-vani), Suarez, Forlan. Trener: Tabarez. GANA (4-2-3-1): Kingson; Sarpei, Vorsah, Joh. Mensah, Pantsil; Boateng, Annan; Muntari (43.dp Adiyiah), Asamoah, Inkoom (28.dp Appiah); Asamoah Gyan. Trener: Rajevac. SODNIK: Benquerenca (Por); IZKLJUČITEV: v 120. Suarez. JOHANNESBURG - Samo nogomet lahko poskrbi za take preobrate, kolikor jih je bilo sinoči med Urugvajem in Gano. V 120. je Suarez na gol črti rešil z roko, sodnik ga je izključil in Gana je imela na razpolago »match« žogo, a z 11-metrov je Gyan ciljal previsoko in zadel prečko. Psihološko je seveda to pomenilo veliko prednost za Urugvaj pred streljanjem odločilnih 11-metrovk in črne napovedi Gancev so se uresničile. Muslera je branil dva stre- Boateng in Perez ansa la (Adiyiah in Mensah) z bele točke, medtem ko so Urugvajci zgrešili le enkrat in se tako po štirih desetletjih veselili uvrstitve v polfinale. Afrika pa bo morala na prvi polfinale še počakati. Gana ni branila samo barve svoje države, ni branila samo časti celotnega Črnega kontinenta, včeraj je igrala za mesto v zgodovini. V primeru uvrsti- tve v polfinale bi bila namreč prva afriška ekipa, ki bi si zagotovila nastop med štirimi najboljšimi reprezentancami na svetu. Urugvaj je v prvih petnajstih minutah imel kar očitno premoč, vendar začetni naval Tabarezovih varovancev je bil kratkotrajen in tudi priložnosti ni bilo veliko in Južnoameričani jih niso znali izkoristiti (tudi Kingson je rešil svoje z vrhunskim posegom po strelu Suareza). Ganci so počasi le dvignili glavo. Na sredini igrišča so začeli izkoriščati številčno premoč in presing Urugvaja je postajal vse manj učinkovit. Ob tem so postajale kombinacije med Mun-tarijem in obema Asamoahoma vse hitrejše in učinkovitejše. Prav ob izteku polčasa bi si Boateng zaslužil gol za zelo lepe škarjice, vendar zadetek je padel dve minuti kasneje, ko je Asamoah Gyan poskušal s 35 metrov in presenetil Muslero. Nov prosti strel, tokrat Forlana, je v drugem polčasu znova ustvaril ravnovesje med ekipama in vse do konca najprej 90 minut in nato 120 minut (vključno z dogodkom v zadnji minuti drugega podaljška) se stanje ni spremenilo. 3 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO polemike Nemška kanclerka Angela Merkelje odpotovala v JAR, kjer bo gledala tekmo proti Argentini. Njeno potovanje je povzročilo ostre polemike, saj nekateri ocenjujejo potovanje kot neprimerno v obdobju hude krize. darilo Avstrijski zlatar je naredil najdražjo vuvuzelo na svetu. 17.000 evrov vredno vuvuzelo je pri njem naročil ruski poslovnež, luksuzno pihalo pa bo poslovno darilo za partnerja v JAR. maradona-mania Argentinska manekenka Belen Rodríguez je napovedala, da si bo v primeru argentinske končne zmage tetovirala Maradonin obraz. Belenova pa ni hotela izdati, kje si želi tetovažo. Sobota, 3. julija 2010 21 vedeževalec V akvariju v Oberhausnu so hobotnico Paula razglasili za vedeževalca. Ponudili so mu školjke v dveh kozarcih, eden je bil okrašen z nemško, drugi z argentinsko zastavo. Paul si je, po uri razmišljanja, izbral hrano v nemški embalaži in s tem po prepričanju domačinov napovedal zmago Nemčije. Paul je pred tem že napovedal zmago proti Angliji. JAR - Predsednik Jacob Zuma »Želimo si tudi olimpijske igre« Zelena luč MOK - Kandidirali naj bi za OI leta 2020 - Brazilci pa že oglašujejo SP 2014 JOHANNESBURG - Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je napovedal, da razmišlja tudi o kandidaturi JAR za poletne olimpijske igre. »Ne vidim razloga, zakaj se ne bi potegovali tudi za olimpijske igre,« je v pogovoru s FIFA potrdil Zuma in dodal, da je JAR z nogometnim SP dokazala, da bi kot prva afriška država lahko priredila tudi olimpijske igre. Zuma podobno kot pri nogometnem SP trdi, da bi bile olimpijske igre v JAR neprecenljivega pomena za celotno Črno celino. Obenem pa je takšne zamisli že pred tedni pozdravil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge, ki se bo o tej temi z Zumo pogovarjal na srečanju ob robu finala nogometnega SP, 11. julija v Johannesburgu. Rogge vidi priložnost, da JAR kandidira že za igre leta 2020, za katere so kandidaturo že napovedali Rim, Madrid in Tokio, svoje namere pa so izrazili tudi v Dubaju, Turčiji in Maroku. Sicer pa se je Johannesburg že potegoval za igre 2004, ki so jih dobile Atene. BRAZILIJA 2014 - Prihodnje SP (2014) bo čez štiri leta gostila Brazilija, ki na prizoriščih letošnjega najpomembnejšega postranskega dogodka na svetu mundial že skuša približati obiskovalcem. V Južnoafri- Razočarane brazilske navijačice na Fifa Fan Fest na sloviti plaži Copacabani v Riu de Janieru. Brazilija bo leta 2014 gostila SP ansa ški republiki se v teh dneh valijo žoge, v Braziliji pa na prizoriščih SP bagerji. Tudi v Cape Townu se prihodnjih gostiteljev SP ne da spregledati. Obiskovalce namreč pričaka 300 kvadratnih metrov velik plakat z napisom Brasil. Sensational!, le nekaj korakov stran se v dveh etažah kongresnega centra raz- »MOJ MUNDIAL« - Andreja Farneti Povabilu mehanika se je odzvala ••• Čeprav igra nogomet, tačas spremlja svetovno prvenstvo bolj površno: »Dokler sta igrali Italija in Slovenija, sem redno spremljala tekmovanje, zdaj pa zaradi pomanjkanja časa ne gledam več tako pogosto,« je povedala Andreja Farneti iz Samatorce, ki bo oktobra dopolnila 22 let. In-štruktorica jadranja pri sesljanski Ču-pi od oktobra igra tudi nogomet. »Želela sem si, da bi bila športno aktivna tudi pozimi. Ko mi je »domači« mehanik Ervin iz Gorjanskega povedal, da sestavljajo tam žensko nogometno ekipo, sem se skupini pridružila. Do pred kratkim sem bila edina »zamej-ka«, zdaj pa so se ekipi pridružile še nekatere prijateljice s te strani meje,« je povedala Andreja, študentka na fakulteti za komunikologijo v Trstu. Ali ste nastopale tudi v liga-škem prvenstvu? Letos še ne, mogoče bomo naslednje leto: v ekipi so tudi nekatere starejše igralke, ki bi zaradi družinskih obveznosti težko usklajevale tekme vsak konec tedna. Septembra se bomo odločile, kako naprej. Ste torej samo trenirale? Od oktobra smo dvakrat tedensko trenirale in se pripravljale na poletne turnirje. Pozimi smo vadile v telovadnici v Komnu, zdaj pa ona odprtem igrišču na Gorjanskem. Na prvem turnirju v Vižovljah smo že zmagale, jutri (danes op.a.) pa bomo nastopale v Dolini. V kateri vlogi pa igraš? V napadu, čeprav sem zaradi pomanjkanja igralk v Vižovljah igrala v obrambi. Na turnirjih zato še nisem dosegla nobenega zadetka. Ob nogometu pa tudi jadraš? Sem inštruktorica. Vodim poletne tečaje in sem z Veroniko Milič tudi organizatorka poletne jadralne šole. Kaj pa pozimi? Včasih pomagam trenerjem tekmovalnih skupin pri Čupi. Prav rada pa bi se tudi sama preizkusila v tem. (V.S.) TOTOZAKUMI W «v TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Igor Guštinčič gostinec Jurij Plesničar brezposeln Matjaž Antonaz trgovec Argentina - Nemčija 3:1 2:0 1:2 Španija - Paragvaj 1:0 1:0 2:0 VČERAJŠNJI IZID B 0 0 SKUPNO 39 41 BS Slovenija je po včerajšnjem krogu zdrknila na zadnje mesto. Tržačani so namreč po zaslugi smučarskega učitelja in odgovornega za produkcijo Aleksandra Žezline, ki je pravilno napovedal natančen izid (po devetdesetih minutah) na tekmi Urugvaj - Gana (1:1), osvojili tri točke in se celo približali vodilnim Goričanom. Goriški vinogradnik in odbojkar Simon Kom-janc ni »zadel« niti ene točke, tako kot odbojkarski trener Olympie Zoran Jerončič. Oba (tudi Žezlina) nista napovedala zmage Nizozemske in prepričana sta bila, da bo Urugvaj po 90. minutah premagal Gano. Do konca (še šest tekem) bo boj izenačen. prostira «Casa Brasil». Skoraj polovica vseh dvanajstih prizorišč prihodnjega SP leži ob morju. In privlačnosti Brazilije je še več. Če je JAR ob tokratnem prvenstvu stavila na ek-sotiko, tujo kulturo in radovednost, pa Brazilijo upodabljajo peščene plaže in morje. Brazilci si štiri leta pred mundialom že manejo roke in nestrpno pričakujejo turiste z vseh koncev sveta. Do 2014 bodo Brazilci namreč vložili približno 45 milijard evrov v razvoj države. Največ sredstev bo šlo za posodabljanje infrastrukture, stadione je potrebno zgraditi ali modernizirati, razširiti podzemno železnico in avtobusne proge, urediti hotele in letališča. Že 8. julija letos pa bodo organizatorji v Johannesburgu predstavili še uradni logotip prvenstva. AFRIŠKI dnevnik Športno nabrežje Kljub temu, da je iz zahoda pihala komaj opazna sapica, je bilo morje neverjetno razburkano. Valovi kakršnih si niti ne moremo zamisliti, so se rušili ob čeri in v zaščitni zid promenade. Majhen del nabrežja pa prekriva plaža, iz katere so se pogumni fanti v primernih kombinezonih z deskami skušali prebiti kakih sto dvesto metrov od obale, da bi tam zajahali valove. Nekateri so bili že precej zunaj in v primernih trenutkih skočili na svojo desko in se tik pod grebenom vala skušali obdržati pokonci čim dlje. Ni pa jim šlo pretirano dobro. Na oko sem ocenilpresurfano razdaljo na največ 50 metrov. Vse drugače zgleda, ko po televiziji prikazujejo podobne vragolije na Havajih, kjer je morje seveda toplo. Čim se je začelo mračiti je športna dejavnost oživela tudi na kopnem. Desetine mladih žensk je tekalo v vrhunski športni opremi. Skoraj vse so imele na roke pritrjeno tudi napravo za merjenje srčnega utripa in mnoge slušalke za po- slušanje glasbe. Nekatere so v rokah nosil stekleničko vode. Seveda so bile vse bele - ko se navadiš na južnoafriški vsakdan, te to niti ne preseneča več. In moški? Tekli so v skoraj enakem število, le v bolj špar-tanski opravi, brez nepotrebnih »ropotij« na sebi. Eden je bil celo predebel »coloured«. Beli imajo skrbi s odvečnimi kilogrami, črni pa pretežno z manjkajočimi kalorijami. Seveda bi bilo treba prej preveriti kako je z neverjetno debelimi črnkami, ki se komaj premikajo. Za kaj gre? Medtem ko sem se vračal domov, sem šel mimo parka, v katerem sta gorela dva majhna ognja. Dve skupini sta se pripravljali, da bodo tam preživeli noč. Na tleh so ležali stlačene škatle in nekaj kar je bilo podobno odejam. Nisem več mogel ugotoviti barvo kože. Pri nas pravimo, da so ponoči vse krave črne. Jutri zjutraj bi verjetno ugotovil, da so bile krave črne tudi podnevi. Bruno Križman TENIS - Wimbledon V finalu Španec Nadal in Čeh Bergych WIMBLEDON - Prva številka svetovnega tenisa Španec Rafael Nadal in 12. nosilec Čeh Tomaš Berdych se bosta jutri pomerila v finalu odprtega teniškega prvenstva Anglije. Nadal je v polfinalu premagal največji britanski up, Škota Andy-ja Murrayja s 6:4, 7:6 (6), 6:4. Britanec je serviral odlično, dosegel tudi 15 asov (Nadal le 4), a je storil tudi več neizsiljenih napak (19:13). »V vsakem od nizov sem imel priložnost, a je vedno odločila razlika zgolj petih oziroma šestih točk. Seveda sem razočaran, ker sem si tako želel prebiti se v finale,« je po tekmi poraz objokoval Murray, ki ga je povsem nadigral sedemkratni zmagovalec turnirjev za veliki slam. »Ra-fa« bo po enoletni odsotnosti zaradi poškodbe znova zaigral v finalu Wimbledo-na. Zanj bo to tretji finale v Angliji: leta 2006 in 2007 je moral priznati premoč Ro-gerja Federerja, ki ga je nato leta 2008 vendarle premagal. »Da bi premagal Andyja, je potrebno pokazati najboljše, kar znaš,« je pojasnil Nadal: »Vsekakor gre za sijajno zmago proti enemu najtežjih nasprotnikov. Zmaga na peščeni podlagi v Roland Garrosu mi je dala veliko samozavesti. Zato sem bil veliko bolj umirjen. Sem sem prišel zmagat.« Čeh Berdyck (št. 13) pa je po zmagi v četrtfinalu proti šestkratnim zmagovalcem Švicarjem Rogerjem Federerjem, v polfinalu odpravil še tretjega nosilca Srba Novaka Dokoviča s 6:3, 7:6 (9), 6:3. Z zmago si je zagotovil prvo češko mesto v wim-bledonskem finalu po letu 1987. Takrat je še kot češkoslovaški igralec nastopil Ivan Lendl. 24-letni igralec Berdych, ki je najboljšo uvrstitev na svetovni lestvici dosegel leta 2007, ko je bil 9. najboljši igralec, se je po letošnjem odprtem prvenstvu Francije v Parizu drugič v svoji karieri prebil v polfinale turnirja za grand slam ter Tomaš Berdych ansa prvič v finale. Berdych večino dvoboja ni pustil dihati najboljšemu srbskemu teniškemu igralcu Dokoviču z močnim servisom in forehandom, dvoboj pa se je dokončno prevesil na njegovo stran po dramatičnem drugem nizu. Špansko-češki finale pomeni novo veliko razočaranje za gostitelje tega najbolj prestižnega teniškega turnirja. Angleška oziroma britanska suša na tem turnirju se tako vleče že (pre)dolgih 75 let, saj je zadnjič lovoriko zmagovalca turnirja v Wim-bledonu osvojil sloviti Fred Perry leta 1936. Zmagovalec moškega turnirja bo znan jutri, danes pa bo na vrsti ženski finale, kjer bosta moči merili Rusinja Vera Zvonarjova in Američanka Serena Williams. GAJEVKA - Edina preostala slovenska teniška igralka na turnirju v Wim-bledonu, mladinka Nastja Kolar, je uspešno nastopila v prvem krogu dvojic. V paru s Slovakinjo Chantal Skamlovo sta ugnali Rusinji Ksenijo IKrilovo in Julijo Pu-tincevo gladko s 6:1 in 6:3. NOGOMET Francijo bo odslej vodil Laurent Blanc PARIZ - Nekdanji nogometaš 44-letni Laurent Blanc je tudi uradno postal selektor francoske izbrane vrste. Po neuspehu Francije na SP v JAR in predčasnem odhodu domov, je na selektorskem stolčku zamenjal Raymonda Domenecha. CAPELLO - Angleška nogometna zveza kljub neuspehu reprezentance na SP ni razdrla sodelovanja S selektorjem Fabiom Capellom, ki bo tako vodil Anglijo do Eura 2012. EVROPSKA LIGA: 1. krog kvalif: Olimpija LJ - Široki Brijeg 0:2. LE EN »TUJEC« - Državna nogometna zveza FIGC je sklenila, da bo lahko vsak klub registriral le enega (in ne dva kot sedaj) igralca iz držav, ki niso članice evropske skupnosti. Klubi v A-ligi se z odločitvijo ne strinjajo. YAYA TOURE - Reprezentant Slonokoščene obale je podpisal 5-let-no pogodbo z angleškim Manche-strom City. ZA NEODVISNOST - Nekdanji predsednik katalonske Barcelone, Joan Laporta je ustanovil politično stranko. Osnovni cilj stranke Katalonska demokracija (Democracia Catalana) bo neodvisnost Katalonije. V TRSTU - Včeraj se je v Trstu začel 21. ženski kolesarski Giro d'Ita-lia. Prva etapa Milje-Trst je pripadla Nemki Ini Yoko Teutenburg (Htc Columbia). Današnja etapa po startala v Sacileju, cilj bo v kraju Riese Pio Decimo pri Trevisu. PO MORJU - Danes bo v Miljah v organizaciji Triestine Nuoto tekma v daljinskem plavanju (3 km) za 16. Trofejo Riviera di Trieste. Start bo ob 12.00. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 3. julija 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: Vse za zmago 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.45 Film: Una farfalla nel cuore (dram., It., '99, i. C. Pandolfi, C. Natoli) 8.25 Nan.: La casa del guardaboschi 9.10 Aktualno: Settegiorni 10.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.05 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Dok.: Dreams road 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 17.00, 22.50 Dnevnik 14.00 Aktualno: Linea blu 16.00 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Šport: Mondiale Rai Sprint 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Šport: Nogometno SP 2010: četrt- finale, Johannesburg 23.05 Šport: Notti Mondiali 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.15 Nan.: Aeroporto Internazionale 6.45 Aktualno: Tg2 Eat Parade 7.00 Nan.: Freddie 7.40 Nan.: Le cose che amo di te 8.00 9.00, 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik 8.20 Nan.: La complicata vita di Christine 9.05 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nan.: Chiamatemi Gio 10.00 Nan.: Tutti odiano Chris 10.25 Nan.: Acqua in bocca 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Nan.: Love boat 12.10 Nan.: Il nostro amico Charly 13.25 Šport: Dribbling Mondiale 14.00 Nan.: One tree hill 15.30 Nan.: 90210 16.45 Nan.: Bonekickers - I segreti del tempo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Nan.: Private Practice 23.40 Aktualno: Tg2 Dossier 0.25 Aktualno: Tg2 Storie Rai Tre 7.00 Aktualno: Rai educational - Crash storia 8.00 Aktualno: Rai educational - D Live 8.30 Aktualno: Rai educational - Lam-pi di genio in Tv 9.00 Aktualno: 30 anni (mai) senza Pep-pino 9.05 Film: I quattro monaci (kom., It., '62) 10.35 Il videogiornale del Fantabosco 11.40 Risanke 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr - L'Italia de Il setti-manale 13.45 Dok.: Peppino cuoco sopraffino 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Quelli di Caterpillar 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport, sledi Speciale Tour de France 18.00 Šport: Kolesarstvo, Tour de France, Rotterdam - Rotterdam 20.00 Variete: Blob 20.20 Nan.: I misteri di Murdoch 2 21.00 Aktualno: 30 anni (mai) senza Pep-pino 21.05 Film: Chi si ferma e perduto (kom., It., '61, r. S. Corbucci, i. P. De Fi-lippo, Toto) 22.55 Dok.: La democrazia 23.00 Deželni dnevnik 23.20 Dok.: Storie maledette Rete 4 7.00 Nan.: Il ritorno di Sandokan 9.00 Aktualno: Vivere meglio 10.30 Aktualno: Week end in Italia 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne informacije 13.00 Nan.: Distretto di polizia 5 14.05 Nan.: Suor Therese 15.55 Nan.: Psych 18.00 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il commissartio Cordier -Combinazione mortale (det., Fr., '94, r. A. Bonnot, i. P. Mondy) 21.30 Film: Wallander - Il punto debole (det., Švedska, '06, r. J. Grimas, i. K. Henriksson) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Nan.: The Unit Canale 5 9.05 10.05 11.15 13.00 13.40 16.10 18.15 20.00 20.30 21.10 22.10 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Film: Cocoon - Il ritorno (fant., ZDA, '88, r. D. Petrie, i. D. Ameche) 15.00 Dnevnik - kratke in morske vesti Dnevnik, okusi in vremenska napoved Film: Romantici equivoci (kom., ZDA, '97, r. G.G. Caron, i. J. Aniston, K. Bacon) Nan.: Un ciclone in famiglia 2 Film: Il giudice Mastrangelo 2 - De-litto sul mare (det., It., '06, r. E. Ol-doini, i. D. Abatantuono) 1.00 Dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Velone Variete: Ciao Darwin 4 (v. P. Bo-nolis in L. Laurenti) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved v Italia 1 6.00 7.00 10.45 11.35 12.25 13.30 13.55 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.25 21.10 23.50 Nan.: I Robinson Risanke Nan.: Baywatch Aktualno: Tv Moda Dnevnik in športne vesti Šport: Grand Prix Moto Motociklizem: VN Catalunye, 125cc, Moto2, sledi Red Bull X-Fighters Film: Summer Dance - Amore ad Ibiza (kom., '01, r. J. Nijenhuis, i. G. Verbaan) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutti in famiglia Film: Beethoven (kom., ZDA, '92, r. B. Levant, i. C. Grodin, B. Hunt) 0.50 Dnevnik - kratke in morske vesti Film: Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre (kom., ZDA, '93, r. C. Columbus, i. R. Williams) Film: Galaxy Quest (fant., ZDA, '99, r. D. Parisot, i. T. Allen, S. Weaver) 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dellArizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.45 Aktualno: A casa del musicista 13.10 Variete: Ragazzi in vacanza 14.00 Aktualno: Itinerari nascosti 14.10 Aktualno: Hard Trek 15.05 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 19.15 Aktualno: Dai nostri archivi 20.00 Športne vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Nautilus (fant., '98, r. E. Raymond, i. R. Norton) 22.35 Variete: Colori di montagna 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Capelli e non solo 23.45 Koncert: Voci dal Ghetto La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti 7.00 Film: I cadetti di Guascogna (kom., It., '51, r. M. Mattoli, i. W. Chiari) 9.05 Aktualno: InnovatiON 9.45 Aktualno: Prossima fermata 10.20 Film: La famiglia passaguai (kom., It., '51, i. A. Fabrizi) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.05 Film: Un uomo per tutte le stagio- ni (dram., V.B., '66, i. O. Welles) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile 18.05 Film: Da grande (kom., It., '87, i. R. Pozzetto) 20.00 0.30 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Poker: World Poker Tour '08 (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.15 7.40 9.25 10.40 11.55 13.00 13.20 14.15 16.00 16.01 16.15 17.15 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.55 20.05 21.40 22.40 23.50 0.55 Kultura, sledi Odmevi Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe: Športne napake Lutk. predstava: Zgodbe iz školjke (pon.) Otr. progr.: Križ Kraž Film: Kino Kekec (pon.) Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) 17.00, 22.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Film: Žejna dežela 17.20 Sobotno popoldne O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor Iz sobotnega popoldneva Ozare Na vrtu - Oddaja Tv Maribor Popolna družina Z Damijanom Risanke Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti Gledamo naprej Film: Pokvarjenca Prvi in drugi Koncert: Magnifico in Balcountry Quartet Nad.: Gandža Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 03.07.1992 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 7.55 8.05 8.55 10.00 10.00 12.00 14.00 15.00 15.50 20.20 23.00 0.00 3.45 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 03.07.1992 Primorski mozaik 15.00 Južna Afrika: SP v nogometu Južna Afrika: SP v nogometu, če-trtfinale iz Port Elizabetha Južna Afrika: SP v nogometu, če-trtfinale iz Johannesburga Augsburg: Kajak Kanu - SP v slalomu, prenos 17.50, 22.20 Nogometni studio Južna Afrika: SP v nogometu, če-trtfinale, Cape Town, prenos Južna Afrika: SP v nogometu, če-trtfinale, Johannesburg, prenos Vrhunci Koncert: Corinne Bailey Rae, Live in London & New York, posnetek 14.20 Film: Sladka svoboda 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Avtomobilizem 16.45 Globus 17.15 Arhivksi posnetki 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Potopisi 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 20.25 21.30, 22.45 Južna Afrika: SP v nogometu 0.40 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 12.00 17.00 18.00 18.30 19.10 19.30 19.45 20.00 21.00 22.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 23.50 Videostrani Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) Kultura: Ob zaključku sezone Javnega sklada za kult. dejavnosti (pon.) Videofronta (pon.) Monitor Duhovna misel Tedenski pregled Primorski tednik (pon.) Celovečerni film: Mrtvec Koncert Big Band Nova: 50 let na glasbenem odru - Silvo Brosche ^ Tele 4 Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Orkester ArsAtelier (3. apr. 2009); 11.20 Poletne melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Carlo Goldoni - Nergač (rež. A. Rustja), 2. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Poletna sobota in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik in osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.008.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli or-ti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuori; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luog-hi e sapori; 22.00-23.00 In orbita; 0.006.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.12, 17.40 Na Val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Oglasna oddaja: Zlatorogova transver-zala; 12.00, 12.45 Ime meseca junija; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kronika Lenta; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 3. julija 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA £ 1010 1020 Na Sredozemlju, zaradi prisotnosti anticiklona afriškega izvora, bo vreme stabilno in toplo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.58 in zatone ob 12.21 Nad severnim Atlantikom je ciklonsko območje, nad zahodno, srednjo in južno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka topel in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večinoma ugoden, le sredi dneva in zgodaj popoldne bo po nižinah velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte večjim naporom na soncu; raje jih opravite zjutraj ali zvečer; uživajte lahko hrano in dovolj tekočine. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.37 najvišje -7 cm, ob 9.19 najnižje -18 cm, ob 17.32 najvišje 31 cm. Jutri: ob 1.30 najnižje -19 cm, ob 6.52 najvišje -6 cm, ob 10.40 najnižje -11 cm, ob 18.16 najvišje 34 cm. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 25,0 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 8 2000 m .......... 13 1000 m .......... 21 1500 m .......... 16 2500 m .......... 10 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/32 M. SOBOTA O 16/31 ^NAPOVED ZA DANES Povsod po deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. V hribovitem svetu bo popoldne občasno nekaj več oblačnosti. Sončno bo, popoldanske nevihte bodo malo verjetne. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C. J o GRADEC 16/32 TOLMEČ O 15/31 c{ ,, > VIDEM O "fi 19/35 O PORDENON 20/34 TRBIŽ O 14/30 o 12/29 KRANJSKA G. ČEDAD O 20/34 /-v CELOVEC O 16/30 O TRŽIČ 15/31 O KRANJ o 14/29 S. GRADEC CELJE 15/30 O r^ MARIBOR 016/30 PTUJ O M. SOBOTA 015/30 ?JUBLJANA GORICA N. GORICA 19/32 N. MESTO 17/31 GORICA O . POSTOJNA O ^^ 22/35 ^ 18/33 O 14/29 ^--- _ „ KOČEVJE crTb TRST O J ., V ¿^H O PORTOROŽ O ČRNOMELJ 20/31 , " UMAG REKA 21/31 UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O ZAGREB 17/31 O (NAPOVED ZAJUTRI Prevladovalo bo lepo in stabilno vreme. Vroče bo. Jutri bo sončno in vroče, verjetnost za nevihte bo majhna. V ponedeljek bo delno jasno, čez dan bodo nastale krajevne plohe in nevihte.